Razne stvari. Iz domačih krajev. (Odlikovanje.) Mil. knez in Skof so ob priliki birmovanja v Vuhredu, dne 3. junija, spoštovanemu gospodu Janezu Paherniku izro6ili od papeža mu podeljen zaslužni križec za cerkev in sv. O6eta. Imenovani gospod je veliki dobrotnik slovenskih cerkva. Častitamo odlikovancu! (Blagovestni lističi.) V našem mestu in okolici delijo se z radodarno roko in v velikem številu neki «blagovestni Iisti6i,» kakor se sami nazivajo. Ti Iisti6i imajo namen, delati tudi med našim Ijudstvom za prntestantizem. Nato opozarjamo naše somišljenike, pa tudi c. kr. pravdništvo v Mariboru. Raznaševalce naj somišljeniki naznanijo takoj politični oblasti. Drzni agitaciji se je treba z vso ostrostjo ustaviti. Naše Ijudstvo ni zato tukaj, da bi se begalo s protestantovskimi agitacijami! Protestantovski blagovestni lističi imajo napise, kakor: Kaj je tvoje upanje? Ste li sre6ni? Kedaj mislite dose6i cilj svojega potovanja? Saj nima žela! To je ravno, 6esar mi je treba. Ravno to si želim! itd. Torej pozor! (Baronu Mosconu) moramo vsled njegovega čudnega popravka v zadnji številki >Slov. Gosp.« še to-le povedati: 1. da vino- gradniki že sami dobro vedo, kje se imajo trte zasajati, da ne bo vinograd preve6 na strmi legi; 2. da se v kozjanskem okraju nahajajo tudi jako izborna vina. Komu na pr. niso znani Virštanjski vinogradi? 3. da se ni bati, da bi na Avstrijskem pridelali preve6 vina. Kajti do6im so imeli na Francoskem 1. 1897. 32.25 miljonov hektolitrov vina, na Laškem 32-5, na Španiskem 24-5, v Algiru 5'25, v Bulgariji 26 miljonov, se ga je pridelalo v Avstriji komaj 1'9 miljonov hektolitrov. Nemčija ga je imela 18 miljonov, Tur6ija s Giprom 1-6, Zedinjene drž. v Ameriki 1'3, Grška 1'1. Ogerska ga je imela 900000 hektolitrov, 300.000 hektolitrov manje kakor prejšnje leto. Le takrat 6e se pri nas z vso mo6jo pospešuje pridelovanje vina, je upati, da se bo zopet pot zaprla uvaževanju laških vin in bodo naša doma6a vina prišla v ceno. Ker smo za drugimi deželami tako silno zaostali, moramo skrbeti, da si vedno ve6 vina pridelamo, ne pa, da zaostajamo. (Ne motite javnosti!) Nek Štajarski dopisnik se v «Slov. Narodu* zaganja v slovensko katoliško-narodno stranko na Kranjskem, ker ni hotela protestirati proti oholim dunajskim nemškim zahtevam. Resnica pa je, da le s kranjskimi liberalci pri iedni mizi skupaj ni hotela tega storiti, ker so ti liberalci tesni zavezniki ravno onih Nemcev, ki so sestavljali nemške zahteve. Tak protest bi bila le komedija! Sicer pa je katoliškonarodna stranka na Kranjskem, kakor vsaka poštena slovenska politi6na stranka na[večja nasprotnica onih krivi6nih in izzivalnih nemških zahtev. (Iz Maribora.) Od eenjene strani dobili smo slede6e vrstice : 0koli6ankam in meš6ankam sem se namenila napisati par besedi, in ker je to prvokrat, da spišem kaj za »Slov. Gospodarja«, upam, da slavno uredništvo dopisi6a ne vrže v nenasitni uredniški koš in sicer radi tega ne, ker ima dober namen. Na tukajšnjem trgu sem vsaki dan, ko nakupujem za dom, a večkrat sem opazila, kar bi meščanka ne smela storiti, a prodajalka ne dovoliti in sicer, kupuje mleko, vzame kupovalka steklenico v roke in mleko pokuša, je-li dobro; to se dogodi 4—5-krat, predno je mleko prodano. Pri kupovanju kisle smetane, katera je v Ion6kih, pa navadno kupovalke vtikajo prst v smetano, katerega potem oblizujejo. Tudi to ni kaj okusno. Pokuševanje naj bi se vršilo na drug način in sicer z žličiko, katero naj bi jemale seboi kupovalke. Prodajalke pa ne bi smele kaj tacega dovoliti, 6etudi mestne gospe tako delajo, katere Bog obvaruj, da bi doma videle, kako neoskusno malenkost, katero provzroči služin6ad, ker dogodi se lahko, da omedle. V drugih mestih, celo manjših od Maribora se kaj tacega ne sme dogajati na javnem trgu. In še nekaj je na mariborskem trgu, kar je odpravljeno uže povsod, tudi v manjih mestih od našega in sicer: Kmetje prihajajo o tržnih dneh zarano v mesto, vse boljše blago pa pokupijo branjevci in branjevke, ako pa meš6anka gre po sedmi uri na trg, košatijo se pred jerbasi preprodajalke. Istotako je v zimskem 6asu s praši6evino, sedaj s piščeti in kokoši, jajci, zelenjavo, smetano, sirom itd. Kakor mi je znano, v drugih mestih do desete ure nobena branjevka, noben preprodajalec ne sme od kmeta ni6esar kupiti, ampak šele po 10. uri in vendar žive povsod tudi preprodajalci, branjevke itd. razmeroma dobro. Kmetu pa bo samo v korist, ako malo na trgu potrpi, ker blago bo prodal meš6ankam dražje, katero pa mora prekupovalcem ra branjevkam veliko ceneje oddati. Vse tukaj navedeno se lahko, prav lahko odstrani, in policija bi lahko na oboje pazila ravno tako bistrim o6esom, kakor na bera6a, kateri je takoj aretovan, ako se ga zasači, da si je izprosil sold ali pa kosec kruha. (Od Mure.) Ob6inske volitve smo imeli v soboto dne 3. jun. v Selnici ob Muri, v župniji Sv. Ilja. V odbor je bilo izvoljenih 9 Slovencev in 3 Nemci. Akoravno sta dve tretjini odbora slovenski, vendar že slutimo, da ob6inski predstojnik ne bode Slovenec, ampak eden naših nasprotnikov, ker mislijo, kakor se sliši, nekateri slovenski odborniki glasovati za Nemca Sch. ali celo za najbolj zagrizenega G—rja. Naša ob6ina je važna postojanka slovenska in ako še to dob6 Nemci v roke, potera Prusi lahko za6nejo zidati velikonemški raost do Adriie. Dragi mi Slovenci! Ne dajte se zmotiti od vam sicer priliznjenih sovražnikov. V prevdarek vam stavim slede6a vprašanja: 1. Ali bodete mirnim o6esom gledali, kako se bo oholi Nemec šopiril na vaši lastni zemlji? 2. Ali bodete pripustili, da vam bo sovražnik še dalje zaničeval vašo milo materno slovensko besedo? 3. Bodete li mirnega srca, ko vam bo kruti Prusak kvaril vašo nadepolno deco nemških šolah? 4. Ali bodete pripustili, da se bo naš krvavo prisluženi denar rabil v vašo pogubo? Preljubi slovenski odborniki! Prevdarite ta vprašanja in ako še imate le iskrico Ijubezni do svoje lepe slovenske domovine v svojem srcu, ako še imate le trohico poštenia v sebi, morate voliti Slovenca za župana. Ako pa se izneverite raateri Slo- veniji in volite zagrizenega sovražnika za župana, tedaj pa vam bo naš vrli »Slov. Gosp.« prihodnji6 zaklical: Strela udri iz višine — V izdajalce domovine! (Iz občine Golobinjek) pri Planini nam pišejo, da razpora v ob6ini ni kriva nemškutarija, ampak krajevne razmere in zahteve. Dopisnik nam je tudi na široko razložil te razrnere, vendar jih ne priob6uiemo, ker za nas kot politiški list nimajo ve6jega pomena. (Birmovanje) bode 11. junija v Slov. Bistrici, 12. v Št. Martinu na Pohorju, 13. v Tinjah, 14. v Št. Venčeslu, 15. v Laporjah, 16. na Majšbergu, 17. v Makolah, 18. v Studenieah in 20. v Polj6anah. (V Vitanju) se nahaja neka zmeSana glava, ki se pe6a z vsemi re6mi, katere io prav ni6 ne brigajo in za katere tega 6love6eta nih6e ni najel. V celjskem nemškem umazanem lističu so spodtika — zdaj že v drugi6 — nad tem, da se tukaj ljudje prav ne — ženijo. O6ita nevestam iz nemškik rodovin, da jemljejo v zakon slovenske mladeni6e. Kaj si ho6ejo? Na vsaki na6in morajo pa6 slovenski sinovi biti lepšega obnašanja, kakor nemški; mogo6e, da imajo tudi malo ve6 cvenka v žepu in — raožganov v glavi, kakor nemški, da so nemškim dekletom Slovenci ljubši od Nemcev. Slišal sem pa, da, ko bi se oni — samski? dopisnik celjskega umazanca — iavno zglasil in povedal svoje 6astno nemško ime, bi ga ena ali druga nemška deklina morebiti — poprašala, 6e bi jo hotel snubiti. On bi jo najbrž že rad, a ona ne mara za njega. Vsepovsodi sama nevošljivost! (Bivši naš urednik) g. Seb. Ferk je bil v porotni obravnavi z dne 6. dec. 1898 zaradi tiskovnih pregreškov od tukajšnjega okrožnega sodiš6a pod predsedstvom gospoda Morocuttija obsojen na 7 mesecev zapora. G. Ferk je naredil priziv na kazacijski dvor na Dunaju, koje mu je prisodilo samo 3 mesece ječe. (V obrambo.) Iz Slov. goric se nam piše: V št. 21. >Slov. Gosp.« je nam dobro znan dopisnik hudo ropotal po starem predstojniku v Ši6ah, g. F. Wellu. Kar se tiče ceste, katero omenja, se je popolnoma zmotil, kajti ista cesta ni ob6inska in ie torej g. Wella niti ni bil dolžan popravljati. Zaradi podpisa z dvema 11 pa se naj rahlo6utni dopisnik umiri, kajti ime Wella je jednako zabileženo v krstnih in zemljiščnih knjigah, kar se, kakor znano, ne da tako hitro predruga6iti. (Pismeni) zrelostni izpiti vršijo se ta teden na mariborski in celjski gimnaziji. — Ustmeni zrelostni izpiti na mariborski gimnaziji se bodo za6eli dne 9. julija. V Celju pa že 26. junija. (Iz šole.) Izpit u6iteljske usposobljenosti sta naredila v Kopru gosp. Martin Kranj6i6, učitelj v Št. Vidu in gospica Romana Osana, u6iteljica v Laporjih pri Slov. Bistrici. (Sknšnja iz štajarske zgodovine.) V6eraj se je na tukajšnji gimnaziii vršila skušnja iz štajarske zgodovine. Skušnjo je delalo šest dijakov, sami Slovenci, in sicer E. Dolinšek, Jak. Kelemina, Mart. Jurhar, Mart. Krambergar, Konr. Šeško in Henr. Šchreiner. Pri skušnji ie bil prisoten tudi vl6. g. kanonik dr. Jožef Pajek. U6enci so izvrstno odgovarjali ter pokazali, da so veš6i tudi nemškemu jeziku, da ljubijo svojo doma6ijo in da imajo bistre glave. Po dokončani skušnji je vl6. g. kan. dr. Pajek nagovoril skušance kakor tudi navzo6e u6ence z navdušenimi besedami, slikal lepoto štajarske dežele, vspodbujal k ljubezni do cesarja in mile domovine ter navduševal k pridnosti, posebno v pri učenji doma6e zgodovine. Kon6no je razdelil darila. Prvo je sprejel Dolinšek, drugo Kelemina. Pa tudi vsi drugi so sprejeli 6astna darila. (Spomin na sveto birmo.) V naši tiskarni so izišli lepi prilični spomini na sveto birmo. Opozarjamo na inserat na 8. strani. (Romanje v Jeruzalem.) Obrok zglaševanja za jeruzalemsko romanje se je po- daljšal do 31. julija. Zglasniee in denar naj se pošilja na naslov: Ivan Sušnik, kanonik v Ljubljani. Vsak romar bo dobil pravo6asno roraarsko knjižico. V tej knjižici se nahajaio vsa potrebna navodila glede obleke, popotne prtljage itd. Ve6ina duhovnikov bo tudi na ladija mogla maševati. (Dnhovniške vesti) Dekan ljutomerski, vlč. g. Ivan Skuhala se je odpeljal v Karlove vare na Češkem, da si utrdi v ondotnih toplicah slabo zdravje. Kot spremljevalec se je peljal ž njim dekan konjiški, vl6. g. J. Voh. (lz Ljubnice pri Vitanji) se nam poroča: Starejšim bralcem «Slovenskega Gospodarja* je še v spominu, kako hudo borbo smo imeli pred 10 leti v naši ob6ini, ko so se vršile ob6inske volitve. Vse sile so takrat napeli naši «nemški» prijatelji v vitanjskem trgu, da dobijo občinsko upravo v svoje roke. Toda zastonj je bil ves njihov trud! V vsakem razredu smo zmagali Slovenci po ve6ini glasov. Od tistih mal pa imamo mir; volitve se vršijo vsakokrat v lepem redu. Tako je bilo tudi letos. Izvoljeni so bili sami vrli slovenski možje: Anton Rotovnik (Kokli6) za župana; Jožef Ovčar (Černej) in Ivan Ver6nik (Tu6man) ob6inska svetovalca; ostali odborniki so: Pavel Rotovnik (Uranc), Jakob Po6ivalnik (Makovšek), Franc Steni6nik, Franc Soj6 (Megli6). Simon Sasijal in vitanjski gosp. župnik. Naša ob6ina je ena najstarejših v našem okraju, v kateri se brez izjeme uraduje na vse strani samo v slovenskem jeziku. Za Ijubni6ko ob6ino so sledile s slovenskim uradovanjem v zadnjih letih tudi ostale vse tukajšnje ob6ine: Skomre, Paka, Doli6 in Brezen. — Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko ob6in je na Spodnjem Štajarskem in katere so tiste, ki se še niso spametovale in so še vedno nekaka podlaga tuj6evi peti. V vsakem sodnijskem okraju se nahaja gotovo mož, ki more natan6no pozvedeti, v kakšnem jeziku uraduje vsaka tamošnja ob6ina. Naše slovensko društvo*) bi storilo veliko uslugo vsem štajarskim Slovencem, 6e nam oskrbi pregled slovenskega in nemškega uradovanja po ob6inah na Spodnjem Štajarskem. (V Jarenini) se vršijo ob6inske volitve v 6etrtek dne 15. maja v hiši gosp. župana Ign. Zupaniča v Vajgnu in sicer voli III. razred ob 8. uri, II. ob 10. uri in I. ob 11. uri predpoldne. Jareninski Slovenci, pokažite ta <lan, da ste vredni nasledniki svojih krš6anskih očetov in praoeetov. Pridite vsi na voIiš6e, da bo naša zmaga popolna. Naj ga ne bo izdajalca Judeža v naših vrstah! (Kat. slov. polit. in gospodarsko društvo v Jarenbii) skliče prihodnjo nedeljo ve6ji volilni shod v Cvilakovi gostilni takoj po ve6ernicah. Pridite udje društva in narodni volilci iz iareninske ob6ine, pa tudi vsi narodnjaki iz vseh drugih ob6in. Vabimo tudi nasprotnike, naj spoznajo, za kaj se Slovenci vojskujemo. Torej na svidenje! (Velika izgnba za Slovence ob meji.) Zadnjo nedeljo ie po kratki bolezni umrl v Jarenini vl6. g. Anton Fišer, župnik v pok., star 58 let. Z njim je izgubila škofija vnetega duhovnika, slov. domovina pa navdušenega in delavnega sina. Pogreb }e bil v torek; vodil ga je v spremstvu 28 duhovnikov pre6. g. J. Flek, prošt ptujski, ki mu je izpregovoril tudi ganljivo slovo. Bil je rajni predsednik kat. slov. polit. in gospod. društva, načelnika namestnik »Hranilnice in posojilnice« vJarenini, odbornik ob6ine Sv. Jakoba v Slov. goricah in slov. vinogradniške zadruge v Ljubljani. Obširnejši življenjepis prihodnji6. Svetila mu ve6na Iu6! (Hajdina ppi Ptuju.) Lanjsko leto je krajni šolski svef sklenil postaviti križ tik šolskega poslopja v spomin smrti presvitle cesarice m cesarskega jubileja. Letos je g. na6elnik Janez Grahar dal postaviti, kar se je lani sklenilo. Na Telovo po ve6ernicah se je vila vehkanska procesija k novemu šolskemu poslopju, inpotem jebil blagoslovljen nanovo *) Opazka uredništva: To društvo je v zadnjem čaau trdno zaspalo; treba se bo mu vzdramiti, če ne, dobilo bo kmalu sestrico. postavljen križ. V16. g. župnik imel je slovesnosti primeren ganljiv govor. Po večni luči pa so se prižgale bengalične luči, rakete so švigale proti nebu in tudi raožnarji so gromeli. (Kozje.) Naš novi vrli župan g. Janez Elsbacher za6el je županovati s tem blagim 6inom, da [e tukajšnjemu »bralnemu društvu« poklonil 20 kron. Odbor mu tem potom izreka najprisrčnejšo zahvalo : Bog plati! (Shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici) zadnjo nedeljo se je prav dobro obnesel. V obilnem številu zbrani vrli kmetje so z velikim zanimanjem poslušali govornike in pritrjevali njihovim besedam. Obširneje poro6ilo v prihodnji številki. (V Polički vasi) še ni mirii. Ko je dne 31. maja izročilo 6 volilcev osebno ugovor zoper zadnje volitve, tedaj se je celo mati županja razsrdila in najlepše besede so letele iz njenih ust za odhajajo6imi volilci. Pa polički Slovenci nimamo strahii ne pred Reiningerjem, še manj pred njegovo ženico. Pravica mora zmagati, kajti cesarske postave morajo tudi na Poli6kera veljati. Sicer še bomo ve6krat imeli priliko govoriti o razmerah v naši občini. (Sreča v nesreči.) Gospod Jožef Rup, mlinar v Gerstdorfu pri Spielleldu, si je obavil novi mlinski kamen. Mlinarski pomočnik si ga lepo pripravi, ter začne mleti. Potem gre klicat gospodinjo in druge doma6e, da bi šli gledat novi kamen. A predno so šli, zaslišal se je iz mlina mogo6en pok. Novi kamen je razletel na tri dele; jeden del je ulomil vrata, drugi predrl steno in tretji si je napravil pot skozi tla. Sre6a, da ravnokar ni bilo nobenega človeka zraven. (Osebne vesti.) V Celje premeščeni c. kr. poštni praktikant gospod Vladimir Ko6evar, se je odpovedal službi. Mesto njega pride praktikant gosp. Viktor pl. Šuškovič. (Gad je ugriznilj deklico, ki je v vrtu plela. Hitro so ji roko zavezali, morda se še bo rešilo živijenje. To se je zgodilo pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. (V Oplotnici in okolici) si snujejo kmetijsko zadrugo za skupno kupovanje vseh potrebščin za poljedelstvo in gospodinjstvo; nadalje za skupno prodajo vseh pridelkov in izdelkov poljedelstva in gospodinjstva ter za posredovanje pri nakupu in prodaii predmetov poljedelstva in gospodinjstva. V ta namen je prišel gospod Ivan Ka6 iz Žalca, ki je o tem 1. t. m. po večernicah gri g. Štefanu Založniku vrlo dobro pou6eval zbrane kmete, katerih se je takoj nad 50 oglasilo k pristopu z lastnoro6nim podpisom. Navdušenje za zadrugo je med tukajšnjim ljudstvom splošno! V kratkem se bo vršila volitev odbornikov. (Litanije presv. Srca Jezusovega.) Ravnokar so izišle »Litanije presvet. Srca Jezusovega» za čveteroglasni ali jednoglasni zbor postavil Jos. Lavtižar, župnik v Rate6ah na Gorenjskem, p. Kranjska Gora (Kranjsko.j Klici so harmonizovani za možki zbor, odgovori za mešani zbor, oboje se lahko poje tudi jednoglasno. Cena s poštnino vred je 20 krajcarjev. (Venček cerkvenih pesmi za šolarje,) katerega je izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Mariboru, obsega na 48 straneh 30, po eerkvenem letu razdeljenih cerkvenih pesmi: Pridjane so tudi kratke mašne molitvice, molitev po tihi sv. maši in skrivnosti sv. rožnega venca. Velja komad 10 kr., 50 komadov 4 gld. in 100 komadov 6 gl. 80 kr. proti predpla6i. Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 30 kr. Naro6uje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, KoroSke ulice št. 5. (Potres) so ob6utili zadnji petek popoludne ob poldveh pri Veliki nedelji blizu Ormoža. Škode ni napravil nobene. (Dekanom bogoslovne faknltete) na vseu6ilišču v Gradcu je izbran za prihodnje leto dr. Gutjahr, profesor Novega Zakona. (Nova Štifta pri Gornjemgradu.) 1. junij t. 1. sme naše bralno druStvo vpisati med najbolje dneve v svojem delovanju. Prostorna šolska soba je bila prenapolnjena doma6ega ljudstva, ki je poslušalo poučljiv in s šalami prepleten pouk o svinjereji gosp. potovalnega u6itelja M. Jelovšeka. Sr6na mu bodi hvala za njegovo požrtvovalnost v poučevanju milega nam naroda slovenskega, a ljudstvo naj se teh naukov tudi drži, kar mu je g. predsednik Ivan Kelc toplo priporočal. Omeniti moramo, da je bila dobra polovica naših vrlih gospodinj navzo6a. (Utonil je) dne 5. t. m. popoludne nek natakar v Savi pri Zidanem mostu. Bržkone ga je prijel kr6, ker je še voda jako mrzla. (Iz Celja) se nam piše: Kako slabo se vzgojujejo otroci, ki hodijo v tukajšnjo nemško šolo, razvidno je iz tega, da je tolpa teh divjakov redno prihajala k ve6erni majnikovi pobožnosti v nemški cerkvi, pa ne da bi tamkaj molila, ampak da se je v ozadju cerkve prepirala in tepla. Vse to se je godilo tako glasno, da so bili drugi obiskovalci cerkve v svoji pobožnosti moteni. (Samomori.) V Mariboru se je ustrelil pisar c. kr. okraine sodnije Konrad Krivic dne 31. majnika. Zapustil je vdovo s petimi nedoraslimi otroki. Zmešalo se mu je. — V no6i od 28. na 29. ustrelil se je pred kratkim v Celje došli 201etni tiskar Miroslav Kolman. Še živega a nezavestnega prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je po petdnevnem smrtnem boju izdihnil. Kakor je v bolnišnici obiskujočim pripovedoval, je prišel na osodepolni večer domov s trdnim sklepom se življenja znebiti, si pripravil črno obleko, v mislih, da ga mrtvega v njo oble6ejo, vpihnil Iu6 in se slekel; kako da se je potem spi avil s samokresom v roki v posteljo, si potegnil odejo 6ez glavo in sprožil, dozdeva se mu, kakor v sanjah. Njegov v isti sobi spe6 tovariš, slišavši šum, ki ga je naredil pod odejo sproženi samokres, je menil, da to prihaja od zapiranja vrat, ter mirno ležal dalje. Šele, ko ie zaslišal klic na pomagaje in ovohal smodnikov dim, slutil je nekaj groznega, napravil Iu6 in zagledal svojega tovariša nezavestnega ležati v krvi,poleg njega smrtonosno orožje. Ko je nesrečnež v bolniš6nici prišel k zavesti, zahteval }e duhovna ter se skesano izpovedal, ter udano in potrpežljivo čakal smrti, ki ga je minoli petek tudi odrešila vseh muk. Kaj je tako mladega 6loveka napotilo k temu? Pravega uzroka pa6 ni imelj; gotovo pa ga je zapeljal, kakor mnogo drugih strupeni duh 6asa. — Dne 5. t. m. pa se je zastrupila lepa in mlada deklina K. Štrukelj v Mariboru — radi nesre6ne ljubezni. (Predsednik družbe sv. Mohorja — umrl.) Po dolgi 16mese6ni mučni bolezni je preminul v Celovcu dne 6. junija t. 1. inf. prošt tamošnjega stolnega kapiteljna. pre6. g. dr. Valentin Miiller, predsednik naše dične družbe sv. Mohorja. Pokojnik se je porodil v Gliniah, v slovenskem Rožu, dne 10. dec. 1816. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu bil je v mašnika posvečen dne 29. jul. 1840. Služboval je najprej za kaplana v Št. Juriju ob Zili in se od tam podal v višji duh. zavod »Frintaneum« na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja 1. 1847. Za tem služboval je v Logivasi, Celovcu, kjer je podu6eval tudi v bogoslovju in kot župnik v Kotmarivasi. L. 1859. je prišel za stolnega korarja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po upeljavi novih šolskih zakonov je postal ud dež. šolskega sveta in nadzornik celovSkib ljudskih in srednjih šol. L. 1866. prevzel je vodstvo duh. semeniš6a, 1. 1884. pa je bil imenovan za inlul. stolnega prošta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar za viteza Franc Jožefovega reda in reda železne krone HI. vrste. Papež pa mu je podelil 6ast apostolskega protonotariia in 6astnega komornika. — L. 1873. hotel ga je cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Miiller je visoko 6ast odklonil. — L. 1860. je stopil na 6elo Mohorjevi družbi in jej bil do smrti predsednik. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogoterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopil nikdar. Bodi rau 6asten spomin! (Ne ponarejajte »Pratike«!) J. Blasnikovi nasledniki, ki izdajajo »Pratiko« so nam poslali novico: Da prepre6imo vsako ponarejanje naše «Pratike«, oskrbeli smo ji postavno varstvo. Nih6e drugi torej ne sme jzdajati »Pratike« podobne ali jednake naši. Proti ponarpjalcem naše »Pratike« bodemo sodnijsko postopali. Društvene zadeve. (Za dijaško kuhinjo) so darovali gg. duh. svet. in župnik Simon Gaberc v Framu 100 K., kapelan Ivan Zadravec pri Kapeli 2 K., neimenovana gospa 4 K. in Vincenz Černovšek po dr. Pipušu 10 K. (Zadrnžno gibanje.) Na Kranjskem sla se ustanovili dve novi gospodarski zadrugi, v Idriji in v Tomišlju. Na obeh krajih imajo že tudi posojilnice. To je jako dobro, kajti posojilnice so zadrugam potrebne. Najprej je treba ustanoviti posojilnico, potem še le zadrugo ali konsumno drustvo. (Zavžitno društvo) v Marnbergu ima v nedeljo dne 11. junija t. 1. ob treh popoldne pri «Stari pošti» izvanredni ob6ni zbor. Vspored: 1. Volitev odbornikovih namestmkov. 2. Spremernba pravil. 3. Nasveti. (Zadružniški nadzorniki.) Zadružna misel nastopa vedno zmagoslavneje. Tudi v vladnih krogih si pridobiva prijateljev. Dokaz temu je ludi, da je dunajski uradni list objavil v soboto naslednjo naredbo trgovinskega ministra: V svrho pospeševanja in razvoja obrtnega zadružništva bodo nastavljeni zadružniški nadzorniki kot posebni organi trgovinskega ministerstva, katerih naloga obstoji v tem, da pospešujejo zadruge, pomagajo obrtnim oblastvom pri nadzorovanju obrtnih zadrug in o njih delovanju poro6ajo trgovinskemu ministerstvu. Iz drugih krajev. (Avstrijski prestolonaslednik) Franc Ferdinand se namerava kmalu zaročiti, kakor se vedno bolj pogosto poroča. Izbral si je princezinjo Matildo, 22letno h6erko bavarskega prestolonaslednika princa Ludovika. Princesinja je vzgojena skrbno, a priprosto, je jako Ijubeznjiva in dražestna. (Drugi Hugo Schenk.) Nekega Jerneja Kosta, živečega sedaj v Ameriki, imajo na sumu, da je umoril tri ženske, katerim je obljubil zakon. Izvabil jim je denar, potem pa ž njimi izginil v Ameriko, a ženske je bržkone umoril, ker jih ne morejo nikjer najti, a v Ameriko ž niim niso pobegnile. Kost bo napravil dunajski policiji kakih 15.000 gld. pozvedovalnih in preiskovalnih stroSkov. (Umor in samomor.) Sluga kneza Hugo Windischgratza iz Konjic, Adam6i6 je odšel s kuharico konjiške gostilne Wernig, Luiso Teršnic v neko dunajsko gostilno ter živel ondi prav veselo. Nadal si je drugo ime. Dne 2. t. m. pa je ustrelil svojo izvoljenko in sebe. Oba sta mrtva. (59.000 Italijanov) se je od 10. aprila do 10. maja peljalo 6ez Pontebo v Avstrijo. Koliko pa jih je šlo v Avstrijo kruha iskat 6ez Kormin in Alo! Kako pa so ti Ijudje hvaležni, je znano! (Bogat berač.) 500.000 irankov so našli v stanovanju nekega bera6a, ki je te dni umrl v Saint-Gilles pri Bruselju. Starega bera6a je poznal vsak otrok po vsem mestu. Oblečen v najumazaneje cunje je šepal po ulicah. Ko je pred nekoliko dnevi zbolel, se je zavzela zanj ubožniška uprava in je pla6ala zanj zdravnika in lekarno. Vzlic temu pa jih je bilo mnogo, ki so trdili, da je ubogi, nesrečni bera6 premožen. Ko je vmrl, so njegovi Ijubeznjivi sorodniki željno preiskali njegovo stanovanje, ne da bi našli kaj denarja. Dan po pogrebu pa je našel neki unuk bera6ev v peči pod velikim kupora pepela pismo na ime bera6a, ki se Je glasilo na pol milijona frankov, ki so bili naloženi v neki bruseljski banki. (Samomori na Dunaju.) Minole binkoštne praznike se je na Dunaju iz raznih vzrokov izvršilo, oziroma poskusilo — deset samomorov. Po mestih je premalo verskega prepri6anja. (Pomanjkanje delavcev.) Vojaška služba jemlje poljedelcu brezobzirno potrebnih mo6ij pri njegovem trudapolnem delu. Kmetje želč že davno, da bi se njihovim sinovom — vojakom — vsaj za časa najpotrebnejših poljskih del dovolil odpust. Na Češkem se je za6ela po kmetskih občinah živahna agitacija za dosego te ugodnosti. Državni in deželni poslanci naj bi tudi pri nas to stvar resneje v roke vzcli in od vlade izposlovali to prepotrebno stvar. (95 letna starka v ječi.) Iz Budimpešte poročajo: V Teraešvaru je bila 19. t. m. mlada žer.a, Emilija Thiel, katera je svojega moža zastrupila, obsojena na 15 let ječe: nje sokrivka 95 letna I. Igerisan, katera jej je za odškndnino 50 gld. preskrbela strup, pa bo sedela 5 let, toraj do svojega stotega leta.