---- 19---- Sedanji stan Knafelnove štipendije za kranjske dijake na Dunaji. Luka Knafel, nekdanji fajmošter v Včlikem Kusbah-u,*) je v svoji oporoki 16. junija 1671 ustanovil štipendijo za štiri kranjske mladenče. Sčasoma pa seje naraščala tako, da je v poslednjih dve sto letih veliko pripomogla, daje marsikteri mož, v poznejem času v državi in vednosti imeniten, zlajšal si ž njo si-romaško življenje, in da namesti štirih vživa današnji dan že po tri in dvajset Kranjcev lepo pomoč, namreč po 159 gold. na leto. Da si pa je ta dobrodelna in blaga naprava vzlasti poslednja leta tako opomogla, in da je še veliko zdat-nejega pomnoženja upati, to se ima Kranjska zahvaliti zdanjemu oskrbniku ali nadzorniku (superintendentu) gospodu dr. F. Zupančič-u, odvetniku dunajskemu. Poglavitno premoženje ustanoviteljevo je bilo 1) last-nija v Grincingu, ki se je prodala za 4000 gold. in 50 tolarjev; 2) mestna hiša v Beču (v mestu) št. 807. **) Za kup prodane lastnije so najbrž že tačas nakupili del današnjih obligacij. Prvotna stara ustanovna hiša je stala do leta 1859, zdaj stoji od leta 1860 novozi-dana hiša, in to je poglavitni zaslužek gosp. dr. Zupančiča. Ko je namreč leta 1855 vseučiliščini konzistori izbral tega imenitnega rojaka našega za nadzornika Knafelnove ustanove, spoznal je brž, da bi se dala marsi-ktera reč pri gospodarstvu prenarediti in popraviti, zlasti kar se tiče oskrbovanja ustanovne hiše, poglavitnega premoženja. Kakor nadzornik se je moral ravnati po nekakih zapovedih, ktere so pa vsako prosto gibanje in ravnanje v gospodarstvu jako tesnile, in na prvi pogled se mu je zdelo, da jih boje ni v zakonitem ustanovavnem listu. Da si ga prepisati. Iz besedi omenjenega pisma je res videl, da ni tukaj ne tiru ne sledu kakih tesno obmejenih pravil za gospodarstvo, temveč da ima superintendent tudi pravico štipendije deliti. Tako podučen je precej odpravil poglavitne napake pri davanji stanovališč v najem, pri hišnih popravah in druzih gospodarskih rečeh. Sad tega prizadevanja je bil, da je hiša od tedaj dajala skoro tisoč goldinarjev več obresti, da so se štipendije po tem takem narastle od 19 na 23, in da je poskočila vsaka od 120 do 159 fl. Vse te naredbe Zupančičeve je c. k. namestništvo odobrilo. Ker pa po besedah ustanovnega pisma tacega odobravanja treba ni bilo, porabil je gosp. superintendent priliko in je s svojo pritožbo reč dognal do tega, da je oskrbovanje zdaj popolnoma uravnano (po mini-sterialnem odpisu 12. sept. 1856). Po tem odpisu ima prvič nadzornik, ki naj bo po narodu „Kranjec", to je, Slovenec ***) in pravdni dohtar „ex facultate juridica", kakor ustanovno pismo govori, pravico po svoji misli kakor bi bilo na večo korist tej dobrotni napravi, s to hišo gospodariti. Drugič ima nadzornik pravico nasve-tovati tiste dijake, kterim naj se štipendija podeli, vse- *) Gross-Russbach (V. U. M. B.) **) Po novem št. 10 (Jakobergasse). **) „So viel moglich einen Doctoren der krainerischen Na-tion" (sic); — po tem takem, kakor pravimo zdaj zzz ,,der slovenischen Nation." učilisčini konzistori pa ima štipendijo enemu iz nasve-tovanih podelitk*) Pri tem pa gosp. dr. Zupančič ni ostal, ampak je hotel reč še bolj zboljšati. Hiša je bila iz dveh delov, ki nista bila med seboj v nikaki zvezi in razun tega je bilo še veliko druzih napačnosti, ki jih je bilo treba odpraviti. Maja meseca leta 1858 je dal skoro ves notranji del podreti, da bi se hiša prezidala in predelala času in potrebam primerneje in da bi se potem najemnine in tako štipendijski dohodki mogli zvišati. Ali to pre-zidovanje se še ni začelo, ko je ministerstvo zapove-dalo, naj se jenja razkopavati in delati. Vzrok temu je bilo tedaj namenjeno razširjevanje mestno. Toraj ni druzega ostalo, kakor na zemljišču, kolikor se ga ni moralo mestu odstopiti, drugo hišo zidati. V ta namen pa je bilo potreba denarja. Izposodila si je hiša od „juridičnega društva za penzijo vdov in sirot" 80000 fl. Ta denar se bode po plačanih letnih odstotkih (ki znašajo po 7% na leto 5600 gold.) povrnil — v 32 letih. Vse zidanje je stalo 136.123 gold., toraj je imela hiša na posamne obrtnike in rokodelce še poseben dolg, kteri je pa menda do današnjega dne že precej izplačan. Že leta 1862 je ves dolg skup znašal le 97.561 gold. Ta novo zidana hiša daje od sv. Mihela 1862 sem vsako leto 15.565 gold. najemnine brez stranskih stroškov. Razun hiše ima Knafelnova ustanova še obligacij po raznih odstotkih za 38.030 gold. Do leta 1875 je hiša davkov oproščena. Pri tacih, rekel bi, glede na res siromaško kranjsko deželo velikih dohodkih, smemo upati, da bode ta ustanova v malo letih zares obširen blagoslov razširjala, in da učečim se sinovom stare Krajne ne bode sila zapirala pota do više omike, niti gonila jih za kruhom tjekaj, kamor jim srce ne veleva. In kakor je Knafelnova štipendija že nekteremu, zdaj slovečemu Kranjcu pripomogla na prvem potu do viših državnih in drugih imenitnih sedežev, tako nam je upati, da v prihodnje še več kranjskim sinovom pomaga do tega, da bodo delali za pravo korist državi in domovini. —r— *) Prvi je vžival to štipendijo po zadnji volji Knafelnovi njegov stričnik Andrej Matevžek do smrti svoje; za druzega je pa izbral (imenoval) Knafel sam — petosolca (poesiae studio-sum) J ur j a A. L Bohinca, ki je bil sin prvega nadzornika dr. Jurja Bohinca (Wohiniz), odvetnika dunajskega itd. (A. A. L. L. Philosophiae ac V. J. Doctor Hof- und Gerichtsadvokat, Codicis Professor ordinarius, wienerischen Bisthums Consisto-rialrath und anno 1676 einer lobl. uralten wienerischen Uni-versitats Rector Magnificus), ki je bil boje tudi Kranjec. Pis.