—	Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIV marec 2018 št. 2
Občina Ivančrs Gorica
Sokolska 3 1295 Ivanina Gorica T 01 7812X00
Mg	Dob priientviJu ..
Aihbril k
A
Sobrače
V

Aktualno dogajanje v obdni. | :
vabljeni na Internetne strani:
wwfw.ivarcrta-gorria.si
P
TJictiiaf MuUdVd
jSt
Temenica Vtima Gora zagraoec
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
u
V t. i. območju udobja so idealni pogoji za razmišljanje, za iskanje idej in žal tudi za brezplodno kritiziranje in iskanje izgovorov. Navidezna udobnost in samozadostnost je lahko tudi past, ki ovira naš napredek, skrb za zdravje in ne nazadnje lahko ohromi tudi medsebojne odnose. Zima je tokrat dobrodušno postregla s snegom in naše gričke spet napolnila z otroškim vriščem, snežaki in priložnostnimi smučarskimi progami. Nekaj utrinkov objavljamo tudi v tokratni številki Klasja. Veseli bomo, če nam jih še posredujete na uredništvo. V to zimsko idilo se bomo v soboto, 3. marca, podali na tradicionalni, že 25. pohod po Jurčičevi poti. Pohod bo nekaj posebnega že zaradi zasnežene pokrajine in zimskih razmer, tematsko pa bo posvečen junaku prvega slovenskega romana Deseti brat. Namesto iskanja izgovorov v območju udobja se toplo oblecite, opremite z dobro voljo in vztrajnostjo. In nič ne bo narobe, če se s takim pristopom lotimo tudi izzivov v vsakdanjem življenju.
Matej Šteh, urednik
Pustu ni uspelo pregnati zime
2
Občina
marec 2018
številka 2

OTttlMj
Z rebalansom proračuna vstopili v zadnje leto aktualnega mandata
Prva letošnja seja Občinskega sveta je potekala 15. februarja, na njej pa so svetniki in svetnice sprejeli rebalans proračuna za leto 2018 in na ta način začrtali delo v zadnjem letu iztekajočega mandata. Za občane so pomembne tudi spremembe odloka o komunalnem prispevku in nove cene komunalnih storitev.
Župan Dušan Strnad je v uvodu predstavil aktualno dogajanje v občini in še posebej izpostavil nedavno priznanje v okviru podelitve nagrad Zlati kamen 2018, v katerem župan vidi tudi zahvalo vsem, ki se trudijo in kakor koli prispevajo k razvoju naše občine. Posebej je izpostavil kazalce, ki kažejo, da naša občina porabi zelo malo za stroške administracije in občinsko upravo glede na število občanov. Proračun za leto 2018 je bil sprejet že konec leta 2016, zdaj pa se z rebalansom usklajujejo postavke na prihodkovni in odhodkovni strani. Novi proračun za leto 2018 bo kar za 5,6 mio evrov »težji«, skupaj so odhodki predvideni v višini dobrih 19 mio evrov, prihodki pa v višini 14 mio evrov. Občina je imela na računu konec leta 2017 dobrih 3 mio evrov, razliko pa bo pokrila z zadolževanjem v višini 2,5 mio, če bo potrebno. Takšno povečanje proračuna gre zlasti na račun načrtovanih investicij na področju varovanja okolja, prometne infrastrukture in prostorskega planiranja, družbenih dejavnosti in komunalne dejavnosti. Večji projekti, ki se jih lahko obetamo letos so: rekonstrukcija Ljubljanske ceste v Ivančni Gorici, izgradnja krožišča Malo Hudo (vodilni financer je država), obvoznica Malo Hudo-Marof, mreža kolesarskih poti (načrtovanje), dograditev kanalizacije v Ivančni Gorici, vodovodi Leskovška planota, Ravni Dol, Čagošče, vodohram Kitni Vrh, smučarske skakalnice na Polževem, igrišče v Metnaju, obnova igrišča v Šentvidu pri Stični in na Muljavi, zvočna izolacija športne dvorane OŠ Zagradec, dograditev prostorov nad novo lekarno v Ivančni Gorici za širitev Zdravstvenega doma, ureditev starega mestnega jedra Višnje Gore, začetek projekta Hiša kranjske čebele v stari šoli v Višnji Gori, energetska sanacija kulturnega doma v Šentvidu pri Stični in začetek načrtovanja Kulturno--upravnega centra v Ivančni Gorici. Dodajmo, da je iz raznih razpisov in skladov pričakovanih dobrih 800.000 evrov prihodkov. Na tokratni seji je Občinski svet
Razstava Jurčičevega »Desetega brata«
Začetek 25. redne seje Občinskega sveta je potekal v znamenju odprtja razstave na temo Jurčičevega Desetega brata. Prav prvi slovenski roman bo osrednja tema letošnjega jubilejnega 25. pohoda po Jurčičevi poti.
sprejel tudi nov posodobljen odlok o komunalnem prispevku za vodovodno infrastrukturo. Občina je v zadnjih letih prevzela nekaj lokalnih (vaških) vodovodov, ki so postali del javnega vodovodnega sistema (Višnja Gora, Čagošče, Dobrava), skupaj 50 km. Druga sprememba je na Leskovški planoti, kjer se gradi nov vodovod, kmalu vodovod tudi v Ravnem Dolu. Tako lahko gospodinjstva na Leskovški planoti pričakujejo komunalni prispevek v višini 1000 evrov. To je nekakšen sofinan-cerski delež za izgradnjo infrastrukture. Glede na celoten strošek gradnje vodovoda je ocenjeno, da en vodovodni priključek na Leskovški planoti Občino stane 20.000 evrov.
Sprememba cen komunalnih storitev
Novo leto prinaša tudi nove cene komunalnih storitev. Te se namreč v skladu z zakonodajo enkrat letno usklajujejo, potrjuje pa jih občinski svet. Dobra novica za občane torej uporabnike komunalnih storitev je, da so tokrat spremembe minimalne in se cene večinoma celo znižajo. Pri štiričlanskem gospodinjstvu s porabo 16 m3 poraba vode in vodomerom DN 20 so spremembe na mesečni ravni naslednje: oskrba s pitno vodo (2 centa ceneje), odvajanje odpadnih voda (povišanje za 61 centov, če gospodinjstvo odvaja v javno kanalizacijo tudi padavinske vode, sicer pa se strošek zniža za 26 centov), čiščenje odpadnih
voda (zviša za 12 centov, če gospodinjstvo odvaja v javno kanalizacijo tudi padavinske vode, sicer pa se strošek zviša samo za 7 centov), uporaba greznic ali MKČN (povišanje za 25 centov) odvoz mešanih komunalnih odpadkov - 120 l zabojnik (zniža za 72 centov), odvoz bio odpadkov - 120 l zabojnik (poviša za 33 centov), tisti, ki imajo odvoz mešanih in bio odpadkov pa se strošek mesečno poviša za 39 centov. Predsednica Nadzornega odbora občine Magdalena Urbančič je tokrat poročala o delu organa lani. Nadzorni odbor je opravil pregled javnih razpisov za sofinanciranje društev, nadzor porabe v krajevnih skupnostih in nadzor v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Nadzor v šoli je odstopil inšpektorat za šolstvo, ki je prejel prijavo v zvezi s porabo sredstev za pravne storitve. Kot je povedala predsednica nadzornega odbora, pregled ni zasledil nepravilnosti, zanimivo pri tem pa je, da je občinski organ nadzora nadzoroval porabo denarja iz državnega proračuna.
Ker se je sprejemal rebalans proračuna, je bilo treba sprejeti tudi letni program športa na podlagi katerega se preko javnega razpisa razpiše proračunska sredstva. Letos je športu namenjenih 285.900 evrov, največ za sofinanciranje kakovostnega športa, vrhunskega športa, rekreacijo in programe za otroke in mladino.
Občinski svetniki so sprejeli tudi sklep o oprostitvi komunalnega prispevka Prostovoljnemu gasilskemu društvu Korinj, ki gradi nov gasilski dom z večnamensko dvorano in igriščem. Občinski svet ima možnost takšnega sklepa, saj gre za objekte v splošnem javnem interesu. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in nagrade je Občinski svet potrdil za predstavnika ustanovitelja v Svet OŠ Stična Martino Hrovat in za predstavnika Občine v Svetu VIZ Višnja Gora Fani Struna.
Matej Šteh
Priložnostno razstavo knjižnih izdaj Desetega brata je pripravila Knjižnica Ivančna Gorica. Samo za čas seje sta bili na ogled prva in druga izdaja Desetega brata iz leta 1866 in 1882. Kot zanimivost dodajmo, da sta obe izdaji izredno redki in ju ima le nekaj slovenskih knjižnic, med njimi tudi Mestna knjižnica Grosuplje.
Za to priložnost je bila v sejni dvorani tudi likovna razstava risb na temo Deseti brat, ki so jo na povabilo Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev pripravili učenci Osnovne šole Stična, Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični in Vrtca Ivančna Gorica.
Gašper Stopar
Občina Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače in organizator tržnice Ivančna Gorica v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica
vabijo na
11. IVANKIN
na Sokolski ulici v Ivančni Gorici, v soboto, 24. marca 2018, med 8. in 12. uro.
Na stojnicah boste obiskovalci lahko kupili različno predpra-znično ponudbo velikonočnih dobrot in izdelkov domače obrti, poskrbljeno bo tudi za pester spremljevalni program.
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 23. marca.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Občina
3
£ JL* **
l/Itt
t }f
S sopranistko Jerico Steklasa počastili slovenski kulturni praznik
Letošnja osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Ivančna Gorica, z naslovom »PESEM MOJA JE POSODA TVOJEGA IMENA«, je potekala v sredo, 7. februarja 2018, v prostorih Doma kulture v Šentvidu pri Stični. Praznovanje, ki ga Slovenci posvečamo domači kulturi in poklonu največjemu slovenskemu poetu, sta pripravila Občina Ivančna Gorica in Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica v sodelovanju s Kulturnim društvom Vidovo.
Kultura je tudi odnos do sočloveka, tisto kar je vedno bilo in mora biti temelj naše družbe. Kultura izhaja iz besed in dejanj, iz odprtosti duha, širokosrčnosti in vrednote. Zato je ob prazniku slovenske kulture prav, da najprej izrazimo hvaležnost in spoštovanje do vsega dela, ki ga kulturniki v naši občini opravljajo. Moram reči, da naša občina res izstopa v kulturnem življenju in tudi po medsebojnih odnosih. Zato je na tem mestu treba reči hvala vsem, ki s kulturo živite in z vnemo ter marljivostjo bogatite naša življenja«. Pri marljivosti in pridnosti pa ni mogel mimo čebel, ki bodo našo občino zaznamovale v tem letu. Povedal je, da je čebela kot zgled in simbol navdihnila številne pisce v slovenski besedni umetnosti. Omenil je Kranjsko Čbelico - drugi slovenski pesniški almanah, katerega urednik je bil naš rojak Miha Kastelic. Po njej se imenuje tudi knjižni klub v Knjižnici Ivančna Gorica, ki pridno dela na promociji branja v naši občini. Klub je eden od številnih bralnih dejavnosti, ki je občini v preteklem letu prinesel naziv Branju prijazna občina.
Ob prazniku je zbrane občanke in občane v uvodu pozdravil in nagovoril župan Dušan Strnad, ki je v
nagovoru poudaril pomen kulture za slovenski narod. »Kultura ni le veščina in umetnost ustvarjanja.
Da sta v Šentvidu pri Stični kultura in petje doma, so dokazali tudi nastopajoči. Med njimi tudi osrednja gostja večera, sopranistka Jerica Steklasa, katere družinske vezi jo vežejo prav s Šentvidom pri Stični. Obiskovalci so prisluhnili čudovitemu sopranu, ki ga že občudujejo velika mesta in zveneča imena velikih opernih hiš. Na klavirju je mlado sopranistko spremljala prof. Joelle Bouffa, priznana francosko--belgijska pianistka. Jerica Steklasa je poznana tako doma kot v tujini, sodeluje s priznanimi slovenskimi
in tujimi dirigenti ter vrhunskimi orkestri, prejela je že več državnih in mednarodnih nagrad. Naj omenimo, da je ob zaključku leta 2017 pela na odprtju slavnostnega silve-strskega plesa na Dunaju. Pesem v vseh oblikah so ta večer obiskovalcem v dvorani približali še Moški pevski zbor Vidovo, Mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in člani Gledališke skupine Vidovo z recitali. Prireditev je povezovala Nuša Volkar.
Gašper Stopar
8. seja Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo
Glavna točka 8. seje Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je bil rebalans proračuna občine Ivančna Gorica za leto 2018, kjer smo obravnavali predvsem kmetijski del.
V razpravi je bilo poudarjeno, da na področju kmetijstva v občini Ivančna Gorica deluje 10 društev s skoraj 1000 člani. V teh društvih aktivno sodelujejo tudi družinski člani posameznih družin - še posebej pri organizaciji raznih dogodkov. Vsi ti opravljajo veliko delo za splošno ljudsko korist od promocije do spodbujanja do krepitve kmetijske dejavnosti. Delovanje teh društev ima tudi velik pomen za turizem, kulturo in gospodarstvo. Opaža se, da je velik problem pomanjkanje finančnih sredstev že samo za osnovno delovanje društva. Organizacija kakršnegakoli dogodka pa je dodaten finančni zalogaj. Zato smo na odboru predlagali, da se sredstva za delovanje društev iz področja kmetijstva povečajo za 4.400 €.
Predlagali smo tudi, da se povečajo sredstva za 2.600 €, za sofinanciranje programov kmetijstva in gozdarstva , kjer bo kmetijsko svetovalna služba lahko izvedla dodatna predavanja, predstavitve in strokovne oglede. Da pa se še bolj spodbudi mlade ljudi za kmetijske poklice, smo predlagali še povečanje postavke enkratne pomoči za šolanje iz področja kmetijstva za 2000 € Sredstva so se razporedila iz postavk, kjer v letu 2017 niso bila porabljena. Občinski svet je predlog odbora soglasno potrdil. Vsi, ki ste zainteresirani, spremljajte razpise, ki bodo objavljeni v občinskem glasilu Klasje, da pravočasno pridobite dokumente, potrebne za pripravo vloge.
Cvetko Zupančič,
predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občine Ivančna Gorica
Ivančna Gorica med najbolj razvojno prodornimi občinami
13. februarja so v Festivalni dvorani v Ljubljani podelili letošnjo nagrado Zlati kamen za najbolj razvojno prodorno občino leta 2018 v Sloveniji. Zlati kamen je sistem aktivnosti, ki merijo, ocenjujejo in spodbujajo razvoj na lokalni ravni. Kot smo že poročali, se je v ožji izbor za nagrado Zlati kamen, v prvo dvanajsterico med 212 slovenskimi občinami, uvrstila tudi občina Ivančna Gorica. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato podatki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave.
Občina Ivančna Gorica je na osrednji slovesnosti prejela plaketo za razvojni prodor 2018 v osrednji in jugovzhodni regiji Slovenije. V tej regiji sta se za najbolj prodorno poleg Ivančne Gorice potegovali še občini Logatec in Kočevje. Slednja je bila zmagovalka te regije. V zahodni regiji je nagrado prejela občina Ajdovščina, v regiji od Koroške do Posavja občina Radlje ob Dravi, v vzhodni Sloveniji pa je zmagala občina Ruše. Nagrado Zlati kamen 2018 za najbolj razvojno prodorno občino pa je letos prejela občina Kočevje.
»Ivančna Gorica je izvrsten primer kraja, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha. Upravljanje občine še naprej odlikujeta modernost in strateška naravnanost: med nove izvirne prijeme sodijo aktivnosti na področju okoljskega osveščanja, Medobčinski razvojni center pa je primer dobre prakse za sodelovanje občin pri pridobivanju evropskih sredstev,« so v obrazložitvi nagrade zapisali ocenjevalci strokovnega sveta prodornosti občin.
Župan Dušan Strnad po prejetju plakete Zlati kamen: »Veseli me, da je občina Ivančna Gorica ponovno prejela visoko priznanje za razvojni prodor v letu 2018. Priznanje je
potrditev skupnega truda vseh, ki želijo občini dobro in so za to pripravljeni tudi nekaj narediti. Takih ljudi je v občini veliko in to ne samo med tistimi, ki se z razvojem občine ukvarjamo poklicno. Prostovoljstvo je pri nas še vedno vrednota, ki jo mnogi naši občani postavljajo na visoko mesto na lestvici vrednot. V zadnjih nekaj letih smo se uspeli uvrstiti med najbolj razvite slovenske občine. Ta uspeh je še toliko večji, ker je bila občina ob ustanovitvi praktično brez vsake infrastrukture ali pa je bila ta skoraj v celoti dotrajana. Smo največja slovenska občina, ki v prejšnjem sistemu lokalne
samouprave ni imela svoje upravne enote, temu primerno pa je bilo tudi vlaganje v infrastrukturo. Vse to smo nadoknadili in danes nas kot občino, v kateri želijo živeti in delati, prepoznava čedalje več ljudi. Število prebivalcev stalno narašča in s tem tudi izzivi za prihodnost. Teh je gotovo še veliko. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo«. Občina Ivančna Gorica je tako po letu 2014, ko je bila četrta najbolj razvojno prodorna občina v Sloveniji, spet dosegla izvrsten rezultat po razvitosti slovenskih občin.
Gašper Stopar
4
Občina
marec 2018
številka 2

OTttlMj
25. pohod po Jurčičevi poti bo nekaj posebnega
Tudi letos vas vabimo na tradicionalni, tokrat že 25. pohod po Jurčičevi poti, ki bo potekal v soboto, 3. marca 2018, z začetkom med 7. in 10. uro v starem mestnem jedru v Višnji Gori, kjer pohodniki poravnajo startnino in opravijo prvo žigosanje pohodnega dnevnika. Jubilejni pohod bo nekaj posebnega tudi zato, ker bo potekal v povsem zimskih razmerah.
Osrednja tema letošnjega jubilejnega pohoda je prvi slovenski roman Deseti brat. Četrt stoletja pohodov bomo tako pospremili z literarnim nagradnim kvizom, namiznim gledališčem v Krjavljevi koči, literarno sobo pobega za osnovnošolce, druženjem in nagradnim sebka-njem (selfiji) z literarnimi junaki iz romana Deseti brat, ogledi prizorišč snemanja priljubljene nadaljevanke Reka ljubezni in pripovedovanjem zgodbe o rojstvu najbolj marljive čebele na svetu kranjske sivke, ki se je »rodila« prav v Višnji Gori. Tudi letos bodo ob poti za obiskovalce brezplačno odprti vsi kulturni in sakralni objekti. Turistična, gasilska, kulturna in druga društva pa bodo poskrbela za prijetno vzdušje.
Nagradni literarni kviz Deseti brat
Organizatorji pohoda smo v sodelovanju s knjižnico Ivančna Gorica tudi letos pripravili literarni kviz, tokrat na temo prvega slovenskega romana z naslovom Deseti brat. Ob poti, kjer bo potekal pohod, bomo postavili posebne informativne table, ob katerih se bodo lahko po-hodniki malce odpočili, predvsem pa reševali knjižni kviz in si osvežili spomin na to pomembno slovensko literarno delo. Letake za izpolnjevanje kviza lahko brezplačno prevzamete na startu v Višnji Gori, izpolnjene pa oddate na cilju na Muljavi.
Krjavljeva zgodba v Krjavljevi koči
Knjižnica Ivančna Gorica ob robu pohoda za najmlajše in tudi tiste malo starejše organizira kamišibaj, namizno gledališče. Knjižničarka, pripovedovalka zgodbe, bo Krjavlje-vo zgodbo in zgodbo o tem, kako je hudiča presekal na dvoje, predstavljala v Krjavljevi koči na Jurčičevini (najmanjši objekt na cilju). Zgodbi boste lahko prisluhnili v dolenjskem jeziku od 9.30 naprej na 15 minut. Prisotnih je lahko največ 7 oseb. Prijava ni potrebna. Kaj je kamaši-baj? Kamišibaj (japonsko kami-pa-pir in šibaj-gledališče) je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder. Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki se prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kamašibaj se uvršča med predstave manjšega tipa, saj slike formata A3 vabijo k bližini in vključenosti gledalcev v vzdušje zgodbe.
Literarna soba pobega za osnovnošolce
Pisca prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča želimo čim bolj približati tudi osnovnošolcem. Zato smo zanje na Jurčičevini pripravili sobo pobega (escape room) z naslovom Vrata na dva kosa. Kako do vstopnic za sobo pobega? Vstopnice bomo do zasedbe prostih mest delili na startu Jurčičevega pohoda za vse tri termine z začetkom ob 10.15, 11.00 in 11.45. Če bo vstopnic zmanjkalo, nam vseeno lahko pustite svoje kontaktne podatke, da vas bodo lahko predstavniki knjižnice Ivanč-na Gorica, ki tudi organizira sobo pobega, na dogodek povabili ob kateri drugi priložnosti. Kako bo potekala otroška literarna soba pobega? Skupino osnovnošolcev bomo zaklenili na skedenj na Jurčičevini, v šolsko učilnico, kjer bo potekala ura slovenskega jezika. Otroci se bodo iz učilnice rešili in lahko odšli s pohoda šele, ko bodo usvojili nekaj znanja o Jurčiču, in ko bodo s pomočjo logike, znanja in zabavnega reševanja našli vse kode, rešitve ugank, ključe, odklenili vse ključavnice in se pravočasno rešili. Pred slabo oceno, seveda.
Druženje in sebkanje z literarnimi junaki
Na vsakem pohodu je skorajda obvezna oprema tudi čutarica, v kateri se skrivajo razne "tekoče" dobrote, ki jih delimo s svojimi prijatelji in drugimi pohodniki. Brez skrbi niste pregloboko pogledali v čutarico. Resnično ste videli junake iz romana. Skupaj s knjižnico Ivančna Gorica smo se namreč odločili, da bodo na letošnjem pohodu sodelovali tudi junaki iz literarnega dela Deseti brat. Ko jih boste srečali, jih le pocukajte za rokav, prepričani smo, da vam bodo lahko povedali veliko zanimivega. Sebkanja (selfiji) z njimi so zelo zaželena in lahko boste tudi
Visnjanski vrtec Polzek z edinstveno senzorno sobo
Vrtec Polžek v Višnji Gori je v tem šolskem letu bogatejši za obnovljeno kuhinjo, kotlovnico, otroške sanitarije in senzorno sobo za otroke s posebnimi potrebami. Simbolična otvoritev in ogled obnovljenih prostorov s kulturnim programom je potekala v petek, 16. februarja.
nagrajeni, zato označili fotografije z #jurcicevapot. Objavljate jih lahko na svojem Facebook, Twitter in In-stagram profilu.
Prehodite tudi 5 kilometrsko Pot Reke ljubezni
V	občini Ivančna Gorica poteka tudi Pot Reke ljubezni. Slovenska serija se 5. marca vrača na televizijske zaslone, do takrat in seveda tudi pozneje, pa si lahko vodeno ogledate lokacije, na katerih poteka njeno snemanje. Prizorišča so v veliki meri v dolenjski vasici Krka, kjer reka Krka tudi izvira. Kratko popotovanje po krožni 5 kilometrov dolgi Poti Reke ljubezni se začne in konča na Čukovini, kjer ima prostore domače Turistično društvo Krka. Med drugim boste na poti videli Dom Medvedovih, Hišo Mojce in Franca, Cerkev sv. Kozme in Damijana, Most ljubezni, Jožetovo domačijo, Krško jamo, izvir reke Krke, Razgled ljubezni, Slakovo hišo in drugo. Obiščite podaljšano traso Jurčičeve poti in srečali se boste tudi z Reko ljubezni.
Zagotovite si udoben in lep pohod kljub zimskim razmeram
Res je, da Jurčičev pohod ne sodi med tiste najdaljše, a vseeno je dobro, da si dan prej pripravimo primerno opremo, saj je ta ključnega pomena za udobje in varnost. Letos še posebej, saj vladajo povsem zimske razmere, ki bodo ponudile vrsto pohodniških užitkov, a tudi nevarnosti. Primerna obutev in druga oprema ter rezervni kosi oblačil so tako rekoč letos na Jurčičevem pohodu nujni. Priporočljive so tudi pohodniške palice.
Podelili bomo skoraj 300 praktičnih nagrad
Ob robu tokratnega, jubilejnega Jurčičevega pohoda bo potekala tudi nagradna igra s skoraj 300 bogatimi in raznovrstnimi nagradami, ki so jih zagotovila podjetja, turistična društva in zavodi iz naše občine. Nagradna igra poteka od 21. februarja do 4. marca 2018 do 12.00. V nagradni igri lahko sodelujete vsi, pohodniki in tudi tisti, ki se pohoda ne boste udeležili. In kako do mamljivih nagrad? Na več načinov.
V	komentar na Facebookovi strani Občine Ivančna Gorica ali Instagra-mu Občine Ivančna Gorica zapišite odgovor na nagradno vprašanje. Na
Pred ogledom novih pridobitev so se gostom, staršem ter babicam in dedkom s pevskimi in plesnimi točkami predstavili najmlajši otroci iz višnjan-skega vrtca. Zbrane pa sta nagovorila še ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček in župan Dušan Strnad, ki je dejal, da so nove pridobitve zadnje v fazi prenove in dozidave vrtca Polžek. »Lahko rečemo, da je vrtec dokončno opremljen tako, da delavci in naši najmlajši uživajo pri svojem delu in bivanju. Občina Ivančna Gorica se je tako po dozidavi prizidka k vrtcu pred štirimi leti, lotila še prenove starega dela vrtca, ki ima zdaj novo sodobno kuhinjo, prenovljene sanitarije in spremenjen način ogrevanja«, je še dodal Strnad. Povedal je še, da je nova senzorna soba in vse ostalo plod idej vrtca, ki jim občina skuša slediti. Naslednjo večjo potrebo po investiranju v vrtčevsko vzgojo pa vidi v Šentvidu pri Stični. Po besedah ravnateljice Vrtca Ivančna Gorica se v višnjanskem vrtcu najbolj veselijo senzorne sobe, ki je edinstven primer v Sloveniji. Soba je prvenstveno namenjena otrokom s posebnimi potrebami in navsezadnje vsem ostalim predšolskim otrokom. Ta soba sledi konceptu, ki temelji na sproščenem zaznavanju v prijetnem in udobnem okolju. Za vodstvo vrtca kot pedagoge je to velika dodana vrednost, da otrokom lahko omogočajo dobre bivalne pogoje. Po besedah specialne pedagoginje Petre Kuplenk pri otrocih spodbujajo različne čutne dražljaje, kot so vid, vonj, okus, sluh, tip, gibanje, motoriko in ravnotežje v prostoru.
V senzorni sobi so različni pripomočki, ki omogočajo aktivno vključevanje otroka in pa tudi mirnejši prostor za počitek in sprostitev. Na razpolago imajo različne taktilne igrače, zvočne, svetlobne, vizualne in glasbene pripomočke. V sprostitvene namene pa so otrokom na razpolago masažna in grelna blazina, vodni stolp ter zavesa iz optičnih vlaken.
Gašper Stopar
nagradno vprašanje, zastavljeno na Facebookovi strani Občine Ivančna Gorica in Instagramu Občine Ivanč-na Gorica, lahko odgovorite tudi na spletni strani www.jurcicevapot.si. Drugi način je, da na dan pohoda, 3. marca 2018, objavite fotografijo dogajanja na pohodu ali pa se fotografirajte z junaki Josipa Jurčiča, ki jih boste srečali na pohodu. Pri objavi na Facebookovi strani Občine Ivančna Gorica ali Instagramu Občine Ivančna Gorica uporabite ključnik #jurcicevapot. V žrebanju za nagrade pa boste sodelovali tudi tisti, ki boste na ali po pohodu pravilno odgovorili na vprašanja v literarnem nagradnem kvizu in vprašalnik ob koncu pohoda oddali na za to določenem mestu.
Zaključimo in poveselimo se na Jurčičevi Muljavi
Ob koncu pohoda na Muljavi vse pohodnike čaka tudi manjše presenečenje. Tam vas bo pričakala pevka Nina Pušlar, ki je v zadnjih letih na slovenski popularni glasbeni sceni dosegala skoraj vse lovorike. Pevka, ki nas že več kot deset let razvaja s svojo glasbo, bo med eno-urnim koncertom odpela novejše in tudi nekaj odličnih starejših pesmi. Obljubila je, da bo po koncertu na voljo za avtograme, fotografiranje in srečanje s pohodniki. Startnina znaša 3 EUR in vključuje avtobusni prevoz za vrnitev z Muljave v Višnjo Goro ter tople napitke ob poti. Spremljajte nas tudi na spletni strani www.jurcicevapot.si.
Franc Fritz Murgelj
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Občina
5
Intervju: Verjetno bi politika več veljala, če bi se bolj držala nazorov in vrednot
Cvetko Zupančič z Vrha pri Višnji Gori je konec lanskega leta že četrtič zasedel svetniško klop Državnega sveta kot predstavnik interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Poleg tega je tudi predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in član Mandatno-imu-nitetne komisije in član Komisije za državno ureditev. Glede na njegove bogate izkušnje in delo v Državnem svetu nas je zanimal njegov osebni pogled na to vplivno predstavniško institucijo.
Tokrat niste bili prvič izvoljeni v Državni svet. Kdaj se je začela plesti vaša zgodba s tem predstavniškim institutom?
Res je, prvič sem bil izvoljen v Državni svet leta 2002. To je že moj četrti mandat. Takrat sem bil kot zadružnik zelo dejaven, vključeval sem se v številne razprave o kmetijskih temah. Ker je bil to čas pristopa Slovenije k Evropski uniji, sem postal bolj prepoznaven tudi med kmeti po vsej Sloveniji. Imel sem tudi nekaj izkušenj v politiki in kot tak sem bil izvoljen v Državni svet.
Kako se razlikuje vaš pogled na to državno telo zdaj in kakšen je bil ob prvi izvolitvi?
Takrat sem si drugi dom parlamenta predstavljal bolj kot politično delovanje, ker je politika prednjači-la in imela glavne vzvode v rokah. Danes pa je večkrat v vlogah izvajalca drugih interesov in se zato vloga Državnega sveta veča, ker je sestavljen iz interesnih skupin. Politične stranke želijo biti všeč ljudem in zato si želijo v politično sredino, ki pa po mojem mnenju ne obstaja. Verjetno bi politika več veljala, če bi se bolj držala nazorov in vrednot. Kateri pozitivni prispevek državnega sveta nasploh bi lahko izpostavili iz prejšnjega oziroma prejšnjih mandatov? (vezano na vaše svetniško področje)
Običajno gledamo na uspeh, ko z nečim povsem uspemo in se od tega pričakuje korist. Vedno ni tako. Z izkušnjami v Državnem svetu ne-
kako spoznavam, da je uspeh tudi to, da opozoriš na to, da je predlagana vsebina zmotna. Zakon o tako imenovani Magni mi je največ pomenil v prejšnjem mandatu. Pri obravnavi sem mu ostro nasprotoval zaradi pozidave 100 ha najboljših kmetijskih površin in možnosti razlastitve lastnikov v korist tuje naložbe in kapitala. Z dobrimi argumenti in razpravo mi je ob vetu uspelo, da me je podprlo veliko svetnikov in spremenilo svoje stališče do pozidave kmetijskih zemljišč. Kakšne smernice ste si zadali ob tokratni kandidaturi za državnega svetnika?
Moje smernice in delo se v tem mandatu ne bodo spreminjali. Delati želim transparentno, pošteno in odprto v dobro slovenskega kmetijstva, podeželja ter ljudi. To vedno ni lahko zaradi različnih interesov in potreb. Glede na to, da sem na volitvah dobil več kot 80 procentno podporo, ocenjujem, da je moje delo v Državnem svetu prepoznano kot dobro.
Kako boste v tem mandatu pomagali kmetom, obrtnikom in samostojnim poklicem, ki jih zastopate?
V Državnem svetu lahko pomagaš interesni sferi, ki jo zastopaš preko zakonodaje, posvetov, pobud in pa seveda z osebnimi stiki, ki jih imaš vsakodnevno. Zelo pomemben je dober odnos med svetniki, omenim lahko dobro sodelovanje z našim županom Strnadom in z Jernejem Lampretom, ki je bil svetnik pred
Namig za premik
1.	3., Muljava: Začetek sezone v Muzeju Josipa Jurčiča
2.	3., Muljava: Poklon rojaku in odprtje fotografske razstave ob 25-letni-ci Pohoda po Jurčičevi poti
2.	3., Višnja Gora: Otvoritev likovne razstave KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični na temo Kranjska čebela
3.	3., ob 7. uri, Višnja Gora: 25. Pohod po Jurčičevi poti 3. 3., od 9. ure dalje, Znojile pri Krki: Slavkov šmorn
3.	3., ob 19. uri, Športna dvorana OŠ Stična: Rokometna tekma RK SVIŠ: RK Slovenj Gradec 2011
4.	3., ob 14.30 uri, Športna dvorana OŠ Stična: Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih
5.	3., Ivančna Gorica: Srečanje mladih novinarjev in literatov občine Ivančna Gorica
9. 3., Srednja šola Josipa Jurčiča: Prireditev ob dnevu šole - okrogla miza z nekdanjimi dijaki
9. 3., ob 19. uri, Jurčičeva domačija na Muljavi: Predavanje: Človeška ribica in poplave
9. 3., ob 19. uri, dvorana Župnijskega doma Šentvid pri Stični: Gledališka predstava Zagraška mama
9. 3., ob 19. uri, Kulturni dom Ambrus: Uprizoritev komedije Dario Fo:
Niti tat ne more pošteno krasti
17. 3., Zagradec: Gregorjev sejem v Zagradcu
17.	3., ob 19. uri, Župnijska dvorana Šentvid pri Stični: Koncert 30. obletnici delovanja vokalne skupine Šentviški slavčki
18.	3., Gradišče nad Šentvidom: Križev pot
18. 3., Valična vas: Jožefovo - maša na Vališki Gori s pogostitvijo 20. 3., Knjižnica Ivančna Gorica: Beremo z dr. Iztokom Osojnikom: Aleksandra Berkova, Temna ljubezen
22. 3., Knjižnica Ivančna Gorica: Odprtje razstave recikliranih umetniških izdelkov Nade Štrubelj 24. 3., Ivančna Gorica: Velikonočni Ivankin sejem
Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-go-rica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca »Namig za premik« ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si.
Strnadom. Težko je govoriti o direktni pomoči, kajti učinek ob sprejetju zakonodaje pride počasi. Velikokrat pa je že korist, če uspeš, da zakon ni škodljiv za kmeta, obrt in nasploh za ljudi, ki jih zastopaš. Ali interesne skupine v Državnem svetu držite skupaj in pomagate druga drugi, ko se ena skupina čuti spregledano zaradi kakšnega novega zakona? Jim vsi pomagate pri izglasovanju veta? Običajno se svetniki med seboj pogovarjamo tudi med interesnimi skupinami. Včasih se interesne skupine med seboj podpremo, vedno pa ne. Odvisno od teže vsebine in različnih pogledov na posamezno temo ter tudi včasih zaradi različnih političnih nazorov - a to bolj redko kdaj.
Kako lahko interesi posameznih interesnih skupin premagajo politične interese?
To se že čuti med obravnavo na Komisijah, koliko je pripravljenosti predlagatelja zakona prisluhniti predlogom svetnikov. Odkar sem predsednik KGZS, že prej vem, koliko je Kmetijsko gozdarska zbornica sodelovala pri nastajanju zakona in
temu primerno se je treba odzvati. Če ministrstvo naše predloge in pripombe ne upošteva, se je treba med svetniki pogovoriti, da zakona ne bomo podprli in da se bomo odločili za veto.
Pogosto v javnosti prevladuje mnenje, da sta moč in vpliv Državnega sveta izjemno majhna. Kje tičijo razlogi za tako mnenje? Mogoče javnost premalo pozna delo Državnega sveta in njegov vpliv? Včasih se zdi, da Državni svet nima vpliva in moči, lahko bi rekel, da je to tudi dobro. Poslanci odločajo politično in se velikokrat preštevajo pri glasovanju. Državni svet ni obremenjen s tem in na komisijah in sejah Državnega sveta se opravijo zelo dobre vsebinske razprave v smislu izboljšave, potreb, pogledov itd. na posamezni zakon. Številni posveti, pobude, razprave, vprašanja dajejo veliko kakovostne vsebine na zakone in druge obravnavane vsebine, ki jih poslanci velikokrat uporabijo kot svoje v razpravah v Državnem zboru.
Morda še zaključna misel ob najinem pogovoru?
Po vsaki izvolitvi običajno dobim
vprašanje: Kaj boš naredil kot državni svetnik za občino, za kraj, za kmeta? Veliko v življenju mi pomenijo vrednote, prave krščanske vrednostne in vedno se trudim, da pri delu, ki ga opravljam, dam vse od sebe in uporabim vse talente, ki so mi dani. To me zapolnjuje in pomirja, tudi če kje in kdaj ne uspem, vem, da sem naredil vse in tega mi ljudje ne zamerijo ter znajo ceniti.
Franc Fritz Murgelj foto Milan Skledar, Vir Državni svet
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, kot vodilni partner LAS Suhe krajine, Temenice in Krke, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje objavlja:
1. J A V N I P O Z I V
za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2018 Namen javnega poziva:
Namen javnega poziva je izbor operaciji (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2016 in sofinanciranje njihovih stroškov.
Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR).
Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje:
Okvirna višina razpoložljivih sredstev: do 150.000 EUR
Delež sofinanciranja upravičenih stroškov za operacije, sofinancirane iz ESRR, znaša 80 % (20 % se deli na nacionalni javni in zasebni prispevek).
Sredstva za sofinanciranje so zagotovljena na proračunskih postavkah: PP MGRT: 160359 PN9.5-CLLD izvajanje-V-EU udeležba PP MGRT: 160360 PN9.5-CLLD izvajanje-V-Slovenska udeležba
Objava in rok za vložitev predlogov operacij za sofinanciranje:
Javni poziv je objavljen 19. 2. 2018 in je odprt do vključno 5. 4. 2018.
Predloge operacij z vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporočeno po pošti na naslov LAS STIK, CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje do vključno 5. 4. 2018 ali osebno dostaviti pri tajništvu vodilnega partnerja na naslovu CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do vključno 5. 4. 2018 do 13.00.
Obdobje upravičenosti stroškov
Upravičeni stroški za izvedbo operacij so stroški, ki so nastali po oddaji vloge v odobritev na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Informacije o javnem pozivu:
Po elektronski pošti: las-stik@ciktrebnje.si
Po telefonu: 07 / 34 82 103, vsak delovnik: pon.-čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro. Zadnja vprašanja bodo možna do 3. 4. 2018.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani LAS STIK: https://www.las-stik.si/
Vabljeni na delavnice za predstavitev 1. javnega poziva za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2018:
Datum	Ura
ponedeljek, 5. 3. 2017	16.00
sreda, 7. 3. 2017	16.00
ponedeljek, 12. 3. 2018	16.00
sreda, 14. 3. 2018	17.00
Lokacija
Dolenjske Toplice, Kulturno-kongresni center Dolenjske Toplice, II. nadstropje, sejna soba
Žužemberk, sejna soba Občine Žužemberk, Grajski trg 26 Trebnje, CIK Trebnje, II. nadstropje, učilnica 3, Kidričeva ulica 2 Ivančna Gorica, sejna soba Občine Ivančna Gorica, Sokolska 5
Občina
marec 2018
6
Pustu ni uspelo pregnati zime
številka 2

sbnriSsiMdu,
IlitttMi
V soboto, 10. februarja, je na Sokolski ulici v Ivančni Gorici potekala tradicionalna PUSTNA POVORKA, ki sta jo pripravila Občina Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače v sodelovanju z organizatorjem Tržnice Ivančna Gorica, Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica in Plesno šolo Guapa.
Pustna povorka, ki ji je tudi letos takt dajala nepogrešljiva Stiška godba, je na svojo pot po Sokolski ulici krenila po 10. uri. Predstavile so se skupinske, družinske in posamezne maske ter v središče Ivanč-ne Gorice privabile številne obiskovalce. Kljub mrazu je Sokolska ulica pokala po šivih in pustovanje je bilo zares takšno, kot se spodobi. Tudi letos je komisija ocenjevala skupinske, družinske in ostale maske, ki so se predstavile na odru. Nagrade je podelil župan Dušan Strnad oz. stari čebelar, ki je ta dan zastopal prvega moža ivanške občine.
Prejeli so jih:
1.	nagrada
(150 EUR pokrovitelj MIZARSTVO ROČKA): 4 LETNI ČASI
2.	nagrada
(125 EUR pokrovitelj ARMEX ARMATURE): KMETIJA LJUBEZNI
3.	nagrada
(100 EUR pokrovitelj POLET TRGO-PROMET): ČEBELJA DRUŽINA
Praktične nagrade Zavoda Prijetno domače in Plesnega kluba Guapa so si prislužili: pingvini, lovci Rauši-carji, Ledeno kraljestvo, Minjoni in drugi.
Matej Šteh
Občino predstavljali na osrednjem slovenskem turističnem sejmu
Destinacija Prijetno domače - občina Ivančna Gorica se je tudi letos predstavljala na osrednjem slovenskem turističnem sejmu Natour Alpe-Adria, ki je potekal na ljubljanskem gospodarskem razstavišču od 31. januarja do 3. februarja 2018.
l.t I-1-» Lrk L~ll
Dentiarrv spl0*n0 0drasl0 otroško
zobozdravstvo	a
ZOBOZDRAVSTVENA "X ORDINACIJA	|
Sejem Natour Alpe-Adria je največja prireditev s področja turizma v regiji Alpe-Jadran, saj običajno privabi okrog 15000 obiskovalcev, ki imajo vsako leto možnost spoznati tudi ponudbo iz naših krajev. Pod okriljem Občinske turistične zveze Ivančna Gorica in Zavoda Prijetno domače se je obiskovalcem letos predstavilo vseh 12 turističnih društev iz občine Ivančna Gorica, ki so uspešno promovirala turistično ponudbo naše občine. Destinacija Prijetno domače - občina Ivančna Gorica je obiskovalcem na sejmu tradicionalno predstavljena kot prijazno okolje z gostoljubnimi ljudmi, bogato zgodovinsko in kulturno dediščino ter rastočo turistično ponudbo. Poseben poudarek so razstavljavci letos namenjali tudi čebelarskemu turizmu, saj iz naših krajev izhaja znamenita čebela kranjska sivka ter zeleni lepotici Krki, ki k sebi vabi vse zaljubljence. Vse to so društva predstavljala različnim ciljnim skupinam in potencialnim obiskovalcem, kot so pohodniki in kolesarji, družine z otroki, avtodomarji ter raznovrstne zaključene skupine. Na otvoritveni dan sejma sta se v okviru Mednarodne turistične tržnice »Več znanja za več turizma« predstavljali tudi skupini dijakov iz Srednje šole Josipa Jurčiča in Vzgojno-izobraževalnega zavoda Višnja Gora.
Miha Genorio, Zavod Prijetno domače
■v ■ ■
Nasi jubilanti
Župan Dušan Strnad tudi v letu 2018 nadaljuje z obiski naših najstarejših občanov in občank, ki dopolnijo visoki okrogli življenjski jubilej. Letos bo visoko starost dopolnilo kar 31 občank in občanov.
7. februarja je devetdeseti rojstni dan dopolnil znani gostilničar gostišča Štorovje Alojzij Ko-vačič s Sela pri Ra-dohovi vasi.
V krogu svojih domačih je, 14. februarja v Domu starejših občanov Grosuplje, devetdeset let dopolnila Marija Lekan iz Za-gradca.
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Stranke
7
V	luci priznanj novi načrti, ki so dobili soglasno podporo.
Na prvi seji, ki se jo je svetniška skupina SDS udeležila v sestavi Janez Mežan, Ignac Kastelic, Janko Zadel, Irma Lekan, Brigita Primc, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo praznik, Jože Kastelic in Tomaž Smole, smo sprejeli načrt dela in rebalans proračuna. Pričakala nas je sejna soba, posvečena našemu rojaku Josipu Jurčiču, s poudarkom na prvem slovenskem romanu Deseti brat, s priložnostno razstavo risb otrok na to temo. Letos bo že 25. pohod po poti Josipa Jurčiča in prav je, da mu izkažemo spoštovanje ne glede na vreme.
VIDIMO SE NA POHODU PO POTI JOSIPA JURČIČA V SOBOTO, 3. 3.!
V	uvodu nas je župan Dušan Strnad seznanil s prijetno novico. Občina Ivančna Gorica je znova med razvojno najbolj prodornimi občinami v Sloveniji. Po tihem smo to tudi pričakovali, saj s številnimi projekti vztrajno izboljšujemo kazalce, pomembne za razvoj občine. Prva potrditev je prišla že z izračunom koeficienta razvitosti slovenskih občin za 2018 in 2019, ki nas uvršča med 20 najbolj razvitih slovenskih občin. Glede na to, da smo SDS vodilna politična sila v Občini Ivančna Gorica in z večino v Občinskem svetu podpiramo delovanje župana in občinske uprave, smo na to priznanje ponosni.
Seveda gredo čestitke vsem svetnikom, saj večino odločitev sprejmemo soglasno in prav tako smo sprejeli tudi Rebalans proračuna in načrt dela Občinskega sveta za 2018. Februar je minil tudi v znamenju 29. slavnostne akademije SDS v kongresnem centru Brdo. Osrednji govornik na slavnostni akademiji ob 29. obletnici ustanovitve Slovenske demokratske stranke oziroma obeh njenih predhodnic, Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenske demokratične zveze, je bil predsednik SDS Janez Janša. Pod geslo ZDRUŽIMO SE ZA SLOVENIJO je zbrane nagovoril in predstavil, kakšne spremembe potrebuje Slovenija in kako do njih. Med drugim je dejal:« Bistvo našega delovanja je Slovenija, kjer bo blaginja dostopna vsem pod enakimi pogoji, varna Slovenija, kjer bo v storitvah veljal red , kjer bo šlo manj za davke in več ljudem, kjer pokojnina ne bo socialna kategorija in bo za pošteno delo pošteno plačilo.«
Aktivni smo bili tudi v občinskem odboru, saj smo poleg ostalih aktivnosti, že tradicionalno zamenjali in izobesili slovensko zastavo na višnjegorskem gradu. Kljub obilici snega in nizkim temperaturam smo se prebili do vrha in se poklonili simbolu slovenstva. Tako bomo ob množici gostov iz vse Slovenije na pohodu lahko ponosno šli mimo gradu in pomahali zastavi v pozdrav.
Mesec marec pa prinaša nove izzive in naloge. In tudi praznike, tiste najlepše posvečene ženam, zato voščimo:
VSEM ŽENAM ISKRENE ČESTITKE IZ SRCA OB DNEVU ŽENA!
Tomaž Smole, predsednik OO SDS
P R A V O N A V A Š I S T R A N I
Z novim programom
Matej Tonin: Zanima me prihodnost in odgovori na izzive, ki so pred nami
Novi vodja NSi Matej Tonin je v svojem govoru ob predstavitvi volilnega programa poudaril, da ga zanima prihodnost in odgovori na izzive, kijih ta prinaša. Kot glavne prioritete programa je izpostavil uresničitev bolj pravične domovine, zagotovitev višjih plač za vse zaposlene in uvedbo sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem omogočil hitro zdravljenje.
ZDAJ JE ČAS!
N.Si
V uvodnem nagovoru je poudaril, da NSi zanima prihodnost. »Zakaj smo danes tu? Zaradi prihodnosti! Zaradi upanja! Zaradi Slovenije! Zaradi naših otrok! Vedno poudarjam, da me zanima prihodnost. Zanima me, kako bodo živele generacije naših otrok. Kako bomo uredili Slovenijo danes, bo pomembno vplivalo na to, kakšno državo jim bomo predali v upravljanje. Politične odločitve sedanjosti poleg nas zaznamujejo tudi prihodnost, pa če to hočemo ali ne,« je dejal v uvodu.
Slovenska politika se po njegovi oceni osredotoča na nebistvene stvari ali otrobe. »Poudarjajo in iščejo se razlike. A nedavni neformalni pogovori z vodji strank so pokazali, da je mogoče poiskati ogromno pozitivnih skupnih točk. Veseli me, da jih imamo,« je pojasnil. Dodal je, da si je treba postaviti merljive cilje. »V NSi si želimo, da bi se Slovenija uvrstila med 15 najboljših držav po kakovosti življenja. Po meritvah je trenutno na 36. mestu, kar pomeni, da nas čaka še precej dela,« je dejal.
Imamo rešitve za ključne izzive države
Poudaril je, da NSi ni neoliberalna stranka, pač pa stranka krščanskih demokratov, ki zagovarjajo socialno tržno gospodarstvo. To pa temelji na svobodi, pravičnosti in varnosti. Med ključnimi izzivi Slovenije je izpostavil staranje prebivalstva, visok javni dolg in okorno poslovno okolje. NSi ima po njegovih besedah odgovore na te izzive. »Je pravično, da ljudje pošteno delajo, garajo, ves mesec in potem ne zaslužijo niti minimalne plače? Je pravično, da je pri nas vedno več revnih zaposlenih, ki kljub poštenemu delu potrebujejo pomoč Karitasa in Rdečega križa? Tem ljudem je odvzeto človekovo dostojanstvo. Ti ljudje so tiha večina, ki do danes ni imela možnosti spregovoriti. Te ljudi so mnogi zlorabljali za dosego svojih političnih in drugih ciljev, ko žarometi in kamere ugasnejo, pa jih vsipozabijo,« je bil jasen Matej Tonin.
Dodal je, da smo še vedno prebogata država, da bi moralo svojci zbirati plastične zamaške za hudo bolne, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Zato je treba narediti red v zdravstvu.
Za vas smo tu!
»Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je ena največjih katastrof Slovenije, da nam srednji sloj izginja! Mladi, ustvarjalni, inteligentni ljudje se raje odločijo za kariero in življenje v tujini. Čeprav jih srce vleče domov. Življenje pa jih odnese tja, kjer čutijo več upanja. In tem ljudem sporočam: za vas smo tu! Nova Slovenija je vaš glas! Skupaj vrnimo Sloveniji upanje!« je zatrdil Matej Tonin.
Tem ljudem so namenjene rešitve, ki jih ponujamo v Novi Sloveniji. Za konec je Matej Tonin povabil k sodelovanju vse, ki želijo Sloveniji dobro. »Dragi prijatelji, če tudi vi verjamete v naš program in v naše ljudi, vas vabim, da se mi pridružite na poti v prihodnost. Pot ne bo lahka. Vendar, kdor pozna pravo smer, ve, da bo prišel na cilj. Zdaj je čas!« je še dejal Matej Tonin.
Anton Černivec, Predsednik OO NSi Ivančna Gorica
Soglasje lastnika objekta v primeru ustanovitve podjetja
Na uredništvo Klasja je prispelo naslednje vprašanje občana:
Če podpišem soglasj'e kot lastnik nepremičnine, da podj'etj'e sorodnika (d. o. o. ali s. p.) čigar lastnik nisem sam, posluje v moji nepremičnini, ali s tem kakorkoli kajj tvegam, da lahko izgubim nepremičnino ipd., v kolikor bi ta podjjej zašla v kakršnekoli finančne težave? Hvala za odgovor.
Glede vprašanja vam pojasnjujem, da svoje nepremičnine ne morete izgubiti, če ima vaš sorodnik sedež svojega podjetja prijavljen na naslovu vaše nepremičnine. Razen, če je sorodnik vaša žena in podjetje predstavlja vajino skupno premoženje. V tem primeru bi se to načeloma lahko zgodilo, sploh, če gre za s. p., kjer odgovarja samostojni podjetnik tudi z osebnim
premoženjem. V drugih primerih pa nepremičnine ne morete izgubiti, četudi bi podjetje sorodnika zašlo v finančne težave. Upniki se namreč lahko poplačajo prisilno zgolj s premoženjem dolžnika, ne pa s premoženja koga drugega. In lastništvo nepremičnine je javno razvidno iz zemljiške knjige, tako da sodišče ne bi dovolilo v izvršilnem postopku zoper vašega sorodnika oz. zoper podjetje vašega sorodnika, da se upnik poplača s prodajo vaše nepremičnine na javni dražbi.
Potencialna nevarnost pa obstaja v primeru rubeža premičnin, če upnik predlaga, da se naj izvršba opravi z izvršilnim sredstvom rubeža premičnin, ko izvršitelj opravi rubež premičnin na naslovu, kjer je se-
dež podjetja. Če prostori podjetja v objektu, kjer je sedež podjetja, niso jasno označeni oz. izvršitelj posumi ali meni, da je kakšna premičnina (npr. prenosni računalnik), ki se sicer nahaja npr. v družinski dnevni sobi, v lasti podjetja, zarubi tudi to premičnino, četudi je dejansko vaša last. V takem primeru morate dokazati (npr. z računi), da je prenosni računalnik vaša last, ne pa last podjetja. Če to ne uspete na licu mesta ob samem rubežu, bo lahko izvršitelj dejansko zarubil premičnino, vi pa boste imeli možnost in pravico podati v izvršilnem postopku ugovor tretjega in tako preprečiti, da bi izgubili premičnino. Kdor namreč verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper
sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Upam, da sem vam odgovoril zadovoljivo, skrb za izgubo nepremičnine pa je načeloma povsem odveč.
Dragi bralci, vljudno vabljeni k sodelovanju in k spremljanju pravne rubrike v Klasju še naprej.
Odvetnik Jože Petek, Odvetniška pisarna Tadeja Erzin Potočnik
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV NA TERENU 2018
(PAN-JAN d. o. o.)
MULJAVA (trgovina Bomax):	sobota, 24. 2. 2018, od 8h do 14h
ŠENTVID PRI STIČNI
(pri gasilnem domu):	sreda, 7. 3. 2018, od 8h do 17h
RADOHOVA VAS (gostilna Grabnar): četrtek, 8. 3. 2018, od 8h do 17h VIŠNJA GORA (na kopališču):	petek, 9. 3. 2018, od 13h do 16h
Informacije: 07/34 60 710
8
Gospodarstvo
marec 2018
številka 2

sfapil SsiMdu .
IlitttMi
Ivankin pehar
Privoščite si eno najboljših in najinovativ-nejših čistilnih naprav po super ugodni ceni
Manj je sestavnih delov, manj je možnosti, da gre kaj narobe, pravijo. Prav to so imeli v mislih nemški inženirji pri podjetju Graf, ki že več kot 50 let razvija in proizvaja čistilne naprave in rešitve za uporabo deževnice, ko so načrtovali njihovo najbolj inovativno čistilno napravo one2clean. Danes namreč tudi najbolj preprosti izdelki postajajo trendovsko visokotehnološki, čeprav za to nobene potrebe. Visoka tehnologija je pogosto povezana tudi z nižjo zanesljivostjo delovanja izdelka. Ni nujno, da je dober in učinkovit sistem za odvajanje odpadne vode zapleten. Od njega pričakujemo predvsem, da je zanesljiv, varčen in tih. Tudi zato je čistilna naprava one-2clean zasnovana z le toliko tehnologije, kot jo nujno potrebuje. V odpadni vodi čistilne naprave zato ni gibljivih mehanskih delov, ni črpalk in električnih komponent. Zaradi svoje inovativne zasnove je lahko brez nepotrebnih dodatkov ta čistilna naprava zelo zanesljiva. Za delovanje potrebuje le 3 korake, vsa obdelava odpadne vode pa poteka v sami eni komori. Ker so bili nemški inženirji pri svojem delu zelo dosledni, so naredili čistilno napravo one2clean tako učinkovito, da s svojo 99 % učinkovitostjo čiščenja zagotavlja varnost naložbe tudi v primeru, če se naši ali evropski predpisi o pričakovani učinkovitosti
čistilnih naprav zvišajo. One2clean za svoje delovanje uporablja električno energijo. Vendar je naprava tako učinkovita, da v celem letu porabi približno toliko električne energije, kot nas staneta dve klasični nedeljski kosili v domači gostilni. In to brez pijače. Poudariti je treba še, da je rezervoar povozen do 12,5 ton in da pri vgradnji z zasipavanjem ni potrebe po sočasnem polnjenju rezervoarja z vodo. Najbolj pomemben podatek za vse, ki se odločate za nakup čistilne naprave pa je ta, da je trenutno prav ta naprava dobavljiva po akcijski ceni od 2.090 EUR z vštetim DDV, na voljo so v velikosti od 3 do 70 PE. Zimska akcija pa prinaša še brezplačno dostavo in zagon ter podaljšano garancijo na rezervoar, ki znaša 25 let. Za dodatne informacije o tej čistilni napravi tudi ne bo treba daleč. Zastopnik in prodajalec izdelkov za odpadne vode in uporabo deževnice nemškega podjetja Graf je ivanško podjetje Armex Armature. Naša občina ponuja tudi sredstva za subvencioniranje stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave v višini 800 EUR, zato si lahko omenjeno inovativno napravo privoščite še ugodnejše. Zato svetujemo vsem, ki še niste uredili čiščenja svojih odpadnih voda, da na občini preverite, ali ste izven meja aglomeracij in s tem upravičeni do občinske subvencije. Zatem raziščite trg ponudnikov čistilnih naprav, da boste dobili potrditev zapisanih informacij o prednostih opisanega modela čistilne naprave. In potem v akcijo, pomlad in s tem začetek gradbene sezone je že skoraj pred vrati.
Drugi Vseslovenski sejem na Dolenjskem bo aprila, pomemben datum za razstavljavce pa je 15. marec
Komur jeseni lansko leto ni uspelo obiskati ali predstaviti svoje dejavnosti na prvem Vseslovenskem sejmu na Dolenjskem bo imel letos spomladi novo priložnost. Jesenski sejem je bil zelo uspešen, predstavljalo se je 262 razstavljavcev, obiskalo ga je po oceni organizatorjev več kot 27.000 ljudi iz celotne Slovenije. Ti podatki kažejo na veliko zaželenost sejmov v takšnem obsegu tudi na dolenjski regiji tako s strani razstavljavcev kot tudi radovednih in vedoželjnih obiskovalcev.
Vseslovenski sejem pomlad 2018 bo potekal v petek, soboto in nedeljo med 20. in 22. aprilom v Šentvidu pri Stični, natančneje v okolici Gostilne Pri Japu. Za vse potencialne razstavljavce je pomemben še datum 15. marec, do katerega lahko rezervirajo in zakupijo razstavni prostor po posebej ugodni ceni. Vseslovenski sejem predstavlja širok spekter dejavnosti, med katerimi so to kmetijstvo, mehanizacija, domača obrt, motociklizem, kolesarstvo, vse za dom in šport, vse za poroko, obrt, gradbeništvo, avtomobilizem, turizem, predstavitev občin, društva, trgovina in prosti čas. Vseslovenski sejem je družini prijazen, saj bo vsak dan od 14.00 do 17.00 poskrbljeno za naše najmlajše s šolanimi in priznanimi animatorji. Velik predel sejma zajemajo igrala in med igralno animacijo bodo otroci lahko spoznavali tudi živali, jahali konje, ponije itd. Vseslovenski sejem je za obiskovalce in njihove jeklene konjičke brezplačen. Na pomladnem sejmu tudi zabave ne bo manjkalo. Organizatorji so pripravili kopico zanimivih dogodkov in nastopov priznanih slovenskih glasbenikov. Da ne boste preveč nestrpni, vam razkrivamo nekaj nastopajočih - Isaac Palma,
Luka Basi, Manca Špik, Okrogli mu-zikanti, Victory, Ansambel Smeh, Tanja Žagar ... Če ste lanski sejem zamudili, si lahko na spletni strani vseslovenskisejem.si ogledate video posnetke in fotografije z lanskega sejma in zagotovo se boste odločili, da na pomladni izdaji sejma nikakor ne smete manjkati - kot razstavljavec ali kot obiskovalec.
Katero hrano pa ima vaš pes ali mačka najraje? Trgovina Petish je »izbor okusov« razširil na prek 300.
Pri hranjenju svojih pasjih in mačjih prijateljev moramo skrbno paziti, da je prehrana uravnotežena in hranljiva. Kaj pa, če »naš« ne mara okusa hrane, ki ste mu jo na -menili? Pri prehrambnih željah so psi in mačke zelo podobni ljudem in včasih znajo biti tudi malo izbirčni - vlogo pri zadovoljnem pasjem in mačjem hrustanju igrajo vonj, sočnost, tekstura in seveda okus. Zato je dobro imeti »pri roki« dobro založenega dobavitelja pasje in
mačje hrane.
Vsi lastniki smrčkov smo zato še toliko bolj veseli, da se je trgovina Petish razširila in praktično podvojila svoje prodajno-skladiščne površine v Ivančni Gorici. In tudi ponudbo. Zdaj ponujajo več kot 30 različnih blagovnih znamk hrane z več kot 300 okusi. Jedilnik naših pasjih in mačjih spremljevalcev še nikoli ni bil tako pester. Za tiste izbirčne in tiste, ki morajo zaradi različnih vzrokov dobivati posebej prilagojeno hrano. Podjetje Boomer, ki je lastnik trgovine Petish v Ivančni Gorici in Domžalah ter upravlja tudi z zelo uspešno spletno trgovino hra-nazapse.si, postaja s širitvijo trgovine tudi eden največjih ponudnikov različne hrane za domače živali pri nas. Ker pa se spodobi, da vsako poslovno širitev pospremijo še s posebno akcijo, naj vam zaupamo, da je trenutno zelo priljubljena 13 kilogramska vreča hrane Taste of the Wild v prodaji po akcijski ceni 42,90 EUR, 15 kilogramska vreča Bosch Adult pa akcijski ceni 24,90 EUR.
Franc Fritz Murgelj
Podjetniški kotiček z Območno obrtno -podjetniško zbornico Grosuplje
PRIHAJAJOČI DOGODKI na OOZ Grosuplje, več informacij in prijavnice na www.ooz-grosuplje.si:
•	Seminar »Vse, kar morate vedeti o letnem dopustu in regresu«, 6. 3. 2018, na OZS v Ljubljani.
•	Usposabljanje iz HACCP sistema s pisnim preizkusom«, 14. 3. 2018, na OZS v Ljubljani.
•	Usposabljanje iz Varstva pri delu, sreda, 21. 3. 2018, ob 15.00, Dom obrtnikov v Grosuplju.
Novela uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa obvezen vpis v evidenco Agencije RS za okolje (ARSO)(do 31. 1. 2018) ter vodenje evidenc embalaže, dane na trg tudi za podjetja, ki dajejo v promet manj kot 15.000 kg embalaže letno. Plastične nosilne vrečke po 1. 1. 2019 ne smejo biti brezplačne. Več na www.arso.gov.si.
VPIS V VAJENIŠKE PROGRAME 2018 / 2019: Razpisanih je 8 izobraževalnih programov (Oblikovalec kovin-orodjar, Strojni mehanik, Mizar, Kamnosek, Gastronom hotelir, Papirničar, Steklar, Slikopleskar) na 14. srednjih poklicnih šolah po Sloveniji. Za vpis v vajeniški sistem izobraževanja mora bodoči vajenec predhodno skleniti vajeniško učno pogodbo, ki se registrira na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in s katero se vajenec vpiše do 5. 4. 2018 na ustrezno šolo. Vajenci imajo pri vpisu prednost in ne sodelujejo v izbirnem postopku. Podjetja, ki želijo sodelovati pri izvajanju vajeniškega programa, morajo obratovalnico predhodno verificirati. Več na www.ozs.si.
Na začetku februarja smo v Domu obrtnikov v Grosuplju organizirali seminarja »Izdelava davčnega obračuna 2017« ter »Redno usposabljanje voznikov za kodo 95 za leto 2018«, ki se ju je udeležilo tudi veliko število podjetnikov in podjetnic iz občine Ivančna Gorica. VSTAVITE FOTOGRAFIJO »Davčni obračun na OOZ Grosuplje, 6. 2. 2018«.
Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosu-plje.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršnakoli vprašanja poslovne narave. Vabljeni!
Janez Bajt, univ. dipl. oec. sekretar OOZ Grosuplje
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Kmetijstvo
9
Čebelarji svetujejo
Kaj lahko vsak posameznik naredi za čebele in pomembno prispevamo k ohranjanju okolja in s čebel?
kako lahko vsi skupaj tem pogojev za obstoj
Težko pričakovana razglasitev Svetovnega dne čebel in prvo praznovanje, ki ga bomo obeležili in praznovali letos 20. maja, nas navdaja z velikim veseljem. Svetovni dan čebel pa nas poleg velike prepoznavnosti opominja in nalaga odgovornost do čebel in ostalih opraševalcev, ki so zelo občutljivi na spremembe v okolju in jih zato upravičeno imenujemo indikator čistega okolja. Zavedati se moramo, da smo ravno ljudje tisti, ki s svojim obstojem in delovanjem lahko poskrbimo, da bodo čebele in ostali opraševalci še naprej opravljali svoje osnovno poslanstvo, to pa je opraševanje rastlin. Predvsem je naša naloga, da prav vsak posameznik po svojih močeh prispeva k ohranjanju okolja in s tem tudi našim zanamcem zagotovi pogoje za življenje. Ne smemo dopustiti, da nas naš notranji pohlep žene v nepremišljena dejanja, ki dolgoročno ogrožajo živalske vrste, kamor sodijo tudi čebele. Verjetno se niti ne zavedamo, da s takšnimi dejanji ogrožamo tudi sebe. Postavlja pa vprašanje, kako lahko vsak od nas prispeva in k ohranjanju okolja. Nekateri boste znali zelo hitro odgovoriti, da pa en sam tako ali tako ne more ničesar spremeniti. Ste že slišali za tisti znameniti rek, ki ga je nekoč izrekel Dalai Lama:
»Če mislite, da ste premajhni, da bi lahko kaj spremenili, poskusite zaspati s komarjem v sobi«. Zato je pomemben prav vsak posameznik, prav vsak šteje. Več nas bo, večji bodo premiki. Za vse, ki verjamete, da je svet lahko lepši, smo pripravili nekaj predlogov, ki so primerni tako za posameznike kot tudi za večje skupnosti.
Kako lahko vsi skupaj pomagamo?
Čebelam je treba pomagati s sajenjem medovitih rastlin, predvsem avtohtonih. K temu lahko pripomore vsak od nas in tako čebelam pomaga preživeti. Na svoj cvetlični in zelenjavni vrt, na balkone in v cvetlične lončke posadimo medovite rastline, lokalne oblasti pa jih lahko sadijo na javnih površinah. Te rastline dajejo čebelam medičino in cvetni prah, nas pa bodo razveseljevale s cvetjem in svojo lepoto. Treba je le izbrati prave sorte, tako da bomo prijetno združili s koristnim, da bo torej lepo za naše oko in koristno za čebele.
Katere medovite rastline, ki privabljajo čebele, lahko posadimo na domačem vrtu in na javnih površinah?
Pomembnejše rastline za čebele so: leska, zvončki, trobentice, žafrani, vrbe, telohi, rese, divja češnja, vse začimbnice in dišavnice, vse sadno drevje, oljna ogrščica, akacija, lipa,
Občni zbor ob 20. obletnici delovanja Društva gojiteljev pasemskih malih živali Ivančna Gorica
V soboto, 17. februarja 2018, je ob 20. obletnici ustanovitve Društva gojiteljev malih pasemskih živali potekal slavnostni občni zbor društva. Vodstvo je ob tej priložnosti podelilo jubilejna priznanja svojim članom, seje pa so se udeležili vsi ustanovni člani, ki še aktivno delujejo znotraj društva. Zaradi bolezni je manjkal le dolgoletni in ustanovni član Polde Pajk. Društvo gojiteljev malih pasemskih živali je aktivno tako doma kot v tujini, saj se udeležuje številnih tekmovanj in srečanj gojiteljev. Poleg vsakoletne razstave malih živali, ki jo člani društva prirejajo v Kulturnem domu v Ivančni Gorici, so se v minulem letu udeležili tudi Državne razstave kunčjih samcev na Vrhniki ter razstave Super pokal kuncev na Jesenicah. Pot jih je zanesla tudi v sosednjo Hrvaško, kjer so se udeležili Evropske razstave balkanskih pasem golobov.
Društvo ob tej priložnosti vabi vse, ki jih veseli gojenje in delo z malimi živalmi, da se vključijo v društvo. Več informacij lahko dobilo na telefonski številki Mateja Pajka: 031 731 127.
Miha Genorio
m o*
javor, kostanj, sončnica, ajda, face-lija in druge. Precej je tudi rastlin, ki jih gojimo kot okrasne in so prav tako koristne za čebele. S sajenjem avtohtonih in okrasnih cvetočih rastlin lahko precej pripomoremo k ohranitvi čebel. Na svoje vrtove sadimo medovite trajnice, kot so: skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostro-žnik, ameriški slamnik, rman, jetič-nik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, her-melika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. S primerno zasaditvijo bo naš vrt zažarel v prelepih barvnih odtenkih, čebele pa bodo na njem pridno nabirale medičino in cvetni prah. Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimb-nice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa, ki nam ne bodo samo popestrila okolice doma, ampak bodo privlačna tudi za čebele. Od grmov lahko sadimo dišeče vrtnice, lešnike, ribez in kosmulje, vse vrste vrb oziroma mačic, liguster, hibiskus, vse vrste drenov in kovačnikov ter druge. Od dreves pa lipo, divjo češnjo, pravi in divji kostanj, evodijo, japonsko soforo, cigarovec, tulipa-novec, amorfo, gledičijo ter seveda številne druge. Z avtohtonimi rastlinami je mogoče urediti vrt, ki bo prijazen dočebel, saj bodo v njem
vedno našle nekaj paše, hkrati pa nam bo v lep okras in ponos. Ureditev okolice z medovitimi rastlinami
Najbolje je grede oblikovati po robovih parcel in objektov in ne na sredini zelenic. To je eno od pravil vrtnarskega oblikovanja. Posebej urejen videz dosežemo tudi z ureditvijo roba grede tako, da ločimo samo gredo z robom od zelenice. Če bomo sadili povečini domače avtohtone medovite rastline, posebnih zahtev glede priprave tal ni, če pa bomo posadili kaj drugega, pa je smiselno pri sajenju posamezne zahteve upoštevati, saj bo kasneje sama rastlina bolje uspevala. Možnosti kombinacije je neskončno prav tako glede sort rastlin, ki so danes na voljo o vrtnarijah in vrtnih centrih je nabor izredno pester. Tisti, ki imajo na voljo večje površine, se bodo pa samega sajenja lotili drugače, saj tam ni smiselno delati gred, ampak rastline posaditi v skupine in po več skupaj. Vizualni efekt je vedno večji ne glede na to, kar sadimo, da sadimo v skupine. Izogibajmo se sajenju počez in vse mešano. Vzdrževanje takšnega v rta je potem izredno zahtevno še
najbolj pa košnja, saj se izogibamo vsake rastline posebej. Pri sajenju dreves le tem vedno dodamo oporo, vse drugo pa po sajenju dobro zalijemo. Za ureditev vrta se lahko odločimo tudi kasneje v letu, saj je danes možno dobiti rastline, vzgojene v loncih, kar omogoča, da jih lahko kadarkoli presadimo, je pa bolje, če se tega dela lotimo spomladi ali pa jeseni. Z malo volje in improvizacije se da z medovitimi rastlinami okolico svojega bivanja spremeniti v pravcati medeni park, ki bo čebelam v korist in čebelarju v ponos.
Medovita drevesa za novorojence
V nekaterih lokalnih skupnostih pa so se že pridružili pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da vsakemu novorojenčku podari avtohtono medovito sadiko drevesa, ki bo rastlo skupaj z otrokom in poleg tega tudi čebelicam in drugim živalim nudilo hrano in zatočišče. Osmislimo svoje življenje in življenja mladih generacij.
Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj, Čebelarska zveza Slovenije
HIÜE, STANOVANJA, POSLOVNI PROSTORI IN PARCELE...
Pri nas lahko opravita prav vaa v povezavi z nepremičninskimi posli
VARNO, ZANESUVO, STROKOVNO
Nudimo tudi: sostavo pogodb, urojanjo dokomootacije in propiso zemljišč, Informativno davčno svetovanje
AŽUR TRADING, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 2,1290 GROSUPLJE, Telefon: 01786 08 80, GSM: 031610 644, E-Naslov: azur@siol.net, Web stran: www.azur-nepremicnine.si
Krajevne skupnosti
marec 2018
številka 2
10
Iz občnega zbora ivanških gasilcev Novo v PGD Šentvid
2Retnaj
V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Ivančna Gorica se je v soboto, 17. februarja 2018, odvijal redni letni občni zbor. Na zboru je bilo predstavljeno delo društva v letu 2017 ter načrti v letu 2018. Izvedli so tudi volitve vodstva in organov društva.
poveljnika društva pa je bil imenovan Rafael Radelj mlajši. Radelj je po 25 letih poveljevanja nadomestil Marjana Kneza, za katerim je več kot 400 posredovanj na intervencijah. Knez se je vsem prisotnim gasilcem zahvalil za dolgoletno sodelovanje, nasledniku pa zaželel vse dobro pri opravljanju pomembnega in odgovornega dela. Častni predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič je dosedanjemu poveljniku Marjanu Knezu in tajniku Avguštinu Zaletelu izročil spominska kipca za dolgoletno delo v društvu in gasilske zveze Ivančna Gorica. Zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Dušan Str-nad. Med drugim je vsem gasilcem izrekel pohvalo in se jim zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo. Po pregledu opravljenega dela so podelili še napredovanja in odlikovanja ter priznanja za dolgoletno delo v društvu. Zaključili pa so z ogledom novih gasilskih prostorov.
Gašper Stopar
Iz poročila predsednika Pavla Finca in poročil ostalih članov društva je bilo razvidno, da je bilo minulo leto za ivanške gasilce aktivno na vseh področjih. Poleg javne gasilske službe so opravili številne operativne naloge, največ dela pa so vložili v nadgradnjo in rekonstrukcijo gasilskega doma. Izvedli so že 24. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Krajevne skupnosti Ivančna Gorica in gasilsko veselico. V mesecu požarne varnosti meseca oktobra so organizirali dan odprtih vrat in imeli društveno vajo. Odlične rezultate so dosegle tekmovalne ekipe v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije in na tekmovanju Fire Combat. V letu 2017 so medse sprejeli 15 novih članov in posredovali na 16 intervencijah. Po besedah predsednika je kot najpomembnejši projekt, v obdobju 2018 - 2023, zaključiti rekonstrukcijo in nadzidavo doma z večnamensko dvorano. Prva faza rekonstrukcije in nadzidave je bila opravljena že
v prvi polovici minulega leta. Po izgradnji bo društvo pridobilo prostore za nemoteno delo ter prostore za tekmovalne skupine in mladino. Prav tako so povečali prostore v garaži, kjer so parkirana gasilska vozila.
Na občnem zboru je bil za petletno vodenje društva izvoljen dosedanji predsednik Pavel Finc. Za novega
Delovanje KORK Temenica v letu 2017
Prostovoljke Krajevne organizacije RK Temenica smo v letu 2017 del svojega časa namenile tudi za krajane v KS Temenica.
Kar petkrat smo delile hrano socialno šibkejšim družinam in posameznikom. Za božično - novoletne praznike smo s člani KS Temenica obiskale in skromno obdarile kar petdeset starejših, bolnih, invalidov in težko preizkušenih krajanov. Sodelovale smo tudi v akciji BOŽIČEK ZA EN DAN. S pomočjo neznanih Božičkov je kar nekaj naših otrok prejelo lep paket presenečenja. BOŽIČKI HVALA VAM! Prelepo je videti zadovoljstvo v otroških očeh.
- Območnega združenja Grosuplje g. Franc Hrovat. Naša jubilanta sta bila Dejan Pene, ki je daroval kri 20x in Andrej Grandovec 25x. Hvala za njuno humanitarno dejanje z željo, da se bosta mogla še naprej udeleževati krvodajalskih akcij. Zelo bi bili veseli, če bo njun zgled pritegnil še kakšnega posameznika, da se jima pridruži.
Med letom smo zbirale prostovoljne prispevke in članarino. Z zbranimi sredstvi smo med drugim
pomagali ob požaru in pa težko pre-izkušani družini v KS Temenica. Hvala vsem, ki z denarnimi prispevki omogočate in podpirate naše delo! Prisrčna zahvala pa tudi gasilcem Temenica za pomoč pri prevozu hrane. Želimo si, da bi z dobrim sodelovanjem lahko učinkovito pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.
Nada Hribar, predsednica KORK Temenica
pri Stični
Zima še kar vztraja, v PGD Šentvid pri Stični pa se že napoveduje nov letni čas.
V	soboto, 17. 2. 2018, se je na občnem zboru PGD Šentvid pri Stični zbralo lepo število članov. Tokrat se niso posvečali eni izmed svojih daleč znanih akcij, kot sta npr. Aviratek ali Oktoberfejst, pač pa so izbirali novo vodstvo. Jožetu Anžlovarju se je iztekel mandat predsednikovanja, prav tako je svoje poveljevanje zaključil Bojan Rus. Po poročanju o delu na posameznih področjih, pri čemer velja izpostaviti uspešno izpeljane intervencije operativnih gasilcev in dosežke šentviškega gasilskega podmladka, ter predstavitvah načrtov za prihodnost, so se člani PGD udeležili skrbno pripravljenih volitev. Predsedniško mesto so dodelili Mitju Poljšaku, na poveljniški položaj pa so izvolili Antona Kastelica. Novoizvoljena sta se prisotnim zahvalila za izkazano zaupanje. Navzoče sta nagovorila tudi predstavnika Občinske gasilske zveze, predsednik Jure Strmole in poveljnik Slavko Zaletelj. K raziskovanju gradnje stare stavbe gasilnega doma pa je zbrane spodbudil častni poveljnik Občinske gasilske zveze, Lojze Ljubič. Predstavniki Občinske gasilske zveze so se dosedanjima predsedniku in poveljniku zahvalili za korektno sodelovanje z Občinsko gasilsko zvezo, kateremu je dodano vrednost prinesel njun umirjen pristop. Jožeta Anžlovarja so člani PGD Šentvid pri Stični za trud in dolgoletno vodenje nagradili z nazivom častni predsednik PGD Šentvid pri Stični.
Uspešno izpeljanemu uradnemu delu je ob okusni večerji sledil klepet, v katerem so šentviški gasilci že snovali načrte za prve korake v novo pomlad.
Zapisala Franc in Katarina Dremelj Avtor fotografije: Anton Kastelic
Podelitev priznanj krvodajalcem v Ivančni Gorici
V	četrtek, 22. februarja, je KO RK Ivančna Gorica pripravila podelitev priznanj in plaket krvodajalcem. Letos smo podelili 10 priznanj in plaket našim jubilantom in sicer: Aleksander Demec 10-krat, Ludvik Koščak 20-krat, Primož Kepec 25-krat, Marija Kralj 30-krat, Gorazd Skubic 30-krat, Aljoša Kastelic 30-krat, Bojan Zorec 40-krat, Anica Kastelic 60-krat, Antonija Rat-kovic 70-krat in Zdravko Aš kar 100-krat. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, gospodu Zdravku pa še posebej čestitamo za res veliko srce in upamo, da se naslednje leto zopet srečamo.
Krvodajalce je v imenu RKS - OZ Grosuplje pozdravil predsednik gospod Franc Horvat in se jim zahvalil za njihova nesebična dejanja, saj so s svojo krvjo rešili marsikatero ogroženo življenje. Za prijetno vzdušje je poskrbel mladi harmonikar Aleks Vlašič. Hvala krvodajalkam in krvodajalcem, ki darujete kri, saj je kri najdragocenejše darilo, ki rešuje življenja.
za KO RK Ivančna Gorica Stanka Pajk
V februarju smo skupaj s KS Temenica podelili priznanja našim krvodajalcem jubilantom. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik RKS
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Krajevne skupnosti
11
Smučišče v Malih Cesnjicah
Letošnja zima nas je bogato obdarila s snegom, kar je še posebej razveselilo naše najmlajše in tudi starejše. Otroci so z veseljem pripravili progo za smučanje in sankanje, veselje pa je kaj kmalu pošlo, saj so bili po nekaj spustih pošteno utrujeni. Kmalu smo se odločili, da si postavimo vlečnico.
Nad napravo smo vsi naravnost navdušeni, otroci in odrasli preživimo vsak prosti trenutek na domačem smučišču. Zahvala pa gre predvsem Blažu Kastelicu za izvedbo ter Frenku Merkunu, ki nam je vlečnico posodil. Hvala za lepe počitnice.
Nataša Kastelic
Zimsko veselje na Lučarjevem Kalu
Letos je bila po dolgem času, čeprav malo z zamudo, zima spet tista prava, mrzla in predvsem radodarna s snegom. Tudi v naši vasi smo se je razveselili. Otroci so bili na različne načine aktivni na snegu, snežaki pa so rasli kot gobe po dežju. Veliki, majhni, bolj ali manj okrogli ... Zagotovo pa je bil rekorder ogromen snežak, ki je meril v višino 4 metre, predstavljate si njegov klobuk - kad je merila kar 500 litrov.
Zelo izvirna pa je bila naša pesnica Tjaša Zajc, ki je ob slovenskem kulturnem prazniku izdelala Franceta Prešerna in njegovo Julijo. Kako veselo in ustvarjalno je bilo, pa si lahko ogledate na fotografijah.
Branka Kastelic
Na naslov uredništva Klasja je prispela zanimiva fotografija z naslednjim pripisom:
V Šentviški ulici pod nekdanjo trgo vino Tuš se vsako leto ob snežnih padavinah zberemo sosedje in tudi letos je na plan pridrvela ideja o snežni skulpturi. Tokrat ne veliki kuža in ne velikanski gospod snežak s kravato. Letos je bila na vrsti bela »makina« (s pravim volanom, sedeži, smernimi kazalci in izpušnim sistemom), ki je počasi nastajala pod budnim očesom vodje in njegovih pomagačev. Verjamemo, da jim ne bo zmanjkalo ne volje ne idej ...
Tudi v uredništvu jim želimo še veliko ustvarjalnega navdiha in seveda dovolj snežnih padavin. V kolikor sneg še koga premami in navdihne, pa nam posredujte fotografijo. Pohitite, pomlad se bliža! (Matej Šteh)
Sneg poškodoval streho na železnini v Zagradcu
V torek, 27. februarja 2018, se je v Zagradcu zaradi velike količine snega poškodovala streha na skladišču železnine Kmetijske zadruge Stična. Posredovali so gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Zagradec, Ivančna Gorica, Ambrus in Krka, ki so odstranili sneg na strehi. Pri tem so ugotovili, da se je zaradi teže snega zlomila nosilna gred in povzročila vdor strehe. Gasilci so objekt zavarovali in na mestu poškodovanega ostrešja postavili podpornike. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je bila površina poškodovane strehe približno 20 x 12 metrov.
Vodstvo Kmetijske zadruge Stična se ob tej priliki zahvaljuje vsem gasilskim društvom, lokalnim podjetnikom Marjanu Jernejčiču, Darku Perku, Mateju Mavru in Tomažu Hočevarju, sodelavcem in krajanom za hitro,
Valentinov pohod na Korinjski hrib
Pregovor pravi, da sveti Valentin prinese ključ od korenin, v novejšem času pa je Valentinovo tudi praznik zaljubljenih. Za mnoge krajane krške soseske in okolice pa je že tradicija v tednu pred sv. Valentinom pohod izpred gasilskega doma na Krki na 731 m visoki Ciganov vrh ali kot ga priljubljeno imenujemo Korinjski hrib. Pohod organizirata KD Krka in TD Krka v sodelovanju s PGD Korinj. Pohodnike je na letošnjem pohodu spremljala idilična zimska pokrajina s temperaturami, primernimi letnemu času. Z zastavo na čelu se je gruča pohodnikov vztrajno pomikala proti Korinju. Po prihodu na Korinj je pohodni-ke pričakalo presenečenje, saj so bili usmerjeni v novi gasilski dom na postanek in pozdrav. Po kratkem oddihu je kolona krenila pod vznožje hriba, od koder se je videla romantična, s svečami razsvetljena strma pot. Stezo so korinjski gasilci ročno odmetali, pa čeprav je bilo
snega več kot 60 cm. Na vrhu hriba pa je pohodnike pričakala skupina gasilcev z zakurjenim ognjem in kozarčkom okrepčila. Po zapeti himni in obveznem fotografiranju so se pohodniki počasi spustili v novi gasilski dom, kjer so jih čakale sladke dobrote, ki so jih pripravile domače gasilke.
Ob čaju, kuhanem vinu in harmoniki se je družba razživela v prijetno
učinkovito in nesebično pomoč. Prav tako vsem cenjenim strankam sporočajo, da prodajni center v Zagradcu od 28. februarja 2018 dalje posluje normalno.
Gašper Stopar
doživetje 16. Valentinovega pohoda, ki je postal že tradicionalen. Udeleženci pohoda so med razgovori obujali spomine na pretekle pohode, obenem pa že kovali načrte za prihodnje leto. Čas je kar prehitro mineval, pohodnike je čakal še kar zajeten del poti do Krke, zato so se poslovili od gasilcev, z mislimi po snidenju prihodnje leto. Za PGD Korinj, tajnik Meglen Franc
Pohod z lučkami
Planinsko društvo Polž Višnja Gora je v soboto, 9. 12. 2017, organiziralo že tradicionalni pohod z lučkami.
Kot naročeno so snežne padavine prejšnjega dne poskrbele, da je bilo vzdušje decembrskega pohoda pravo. Zbrali smo se ob 18. uri na avtobusni postaji in se podali v okolico Višnje Gore. Množica okrog 200 po-hodnikov se je najprej podala po zasneženem vzponu do vrha starega dela Višnje Gore in pot smo nadaljevali po odseku Jurčičeve poti. Del skupine je šel do Starega gradu, drugi pa so šli po poti mimo. Predvsem mlajši pohodniki, veliko je bilo udeležencev iz Osnovne šole Stična in Osnovne šole Višnja Gora, so neznansko uživali v radostih hoje po celem snegu. V nadaljevanju se je naša pot spuščala do vasi Peščenik in krog okrog Višnje Gore smo nadaljevali proti vasi Spodnje Brezovo. Po dobrih dveh urah pohoda smo pohod zaključili v gasilskem domu Višnja Gora, kjer so nam planinci postregli s toplim čajem in kuhanim vinom. Ob dobri hrani se je večer razvil v prijetno zabavo s prijateljskim druženjem, od pohoda ogrete noge pa so tudi zaplesale.
Silva Huč
12
Krajevne skupnosti
marec 2018
številka 2

sfapil SsiMduT
IlitttMi
Predavanje:
Človeška ribica in poplave
Gregor in Magda Aljančič (foto: Gregor Aljančič)
Kmalu po novem letu nas je Leopold Bregar, član Jamarskega kluba Krka, obvestil o najdbi človeške ribice v Dolgi vasi pod Žužemberkom. Ribica je medtem že odplavala v reko Krko, kjer ta sicer največji jamski plenilec na svetu kmalu postane lahek plen rib ali vodnih ptic. Na življenje izven jam, kamor jih občasno odnesejo poplave, namreč človeške ribice niso več prilagojene. Ko povodenj upade, večinoma obležijo na travnikih in poginejo. Mnoge so tudi poškodovane. Reši
jih lahko le hitra pomoč in strokovno ukrepanje - naključni najditelj naj čim prej obvesti Zatočišče za človeške ribice v Jamskem laboratoriju Tular, na dežurni telefon SOS Proteus (031 804 163)! Reševanje ogroženih človeških ribic je eden redkih praktičnih ukrepov za varstvo te zaščitene vrste v Sloveniji. V Jamskem laboratoriju Tular v Kranju ga opravljamo prostovoljno, kot del mreže Zatočišča za prostoživeče živali, pod vodstvom veterinarja dr. Zlatka Goloba,
Urinska inkontinenca -ali pesti tudi vas?
Marija Štepec, zdravstvena svetovalka in Marija Škufca, fizioterapev-tka, sta nas seznanili z značilnostmi urinske inkontinence in kako si pri njej pomagati. Urinska inkontinen-ca je nekontrolirano uhajanje urina, lahko tudi blata. Vzroki so različni. Lahko je to spol, ženske smo bolj prizadete kot moški, čeprav nastopa tudi pri njih, lahko je to starost, bolezni, povzročajo jo tudi zdravila. Običajno jo spremlja strah, da bi okolica zaznala naše težave, ki jih poskušamo prikriti na vse možne načine. O inkontinenci težko govorimo celo s prijateljicami in jo zamolčimo svojemu zdravniku ali ginekologu, ki bi nam edina lahko pomagala. Stigma je tako velika, da se raje odrečemo druženju, športu, izletom in se osamimo, v bojazni, da bi nas drugi zavohali. Da je inkontinenca samo problem starejših, je stereotip, predsodek. Nastopi lahko že pri otrocih, če nenadoma, po tem, ko so bili že daljše obdobje suhi, spet začnejo močiti posteljo. Vzroki za to so psihološki in starši naredijo skoraj nepopravljivo napako, če jih zasmehujejo ali celo fizično ustrahujejo. Zanesljivo se bodo posledice pokazale kasneje v slabi samopodobi in vseh, s tem povezanih težavah. Inkontinenca lahko nastopi tudi pri mlajših ženskah med nosečnostjo in po porodih, vendar ta mine.
Inkontinenc je več vrst. Poznamo stresno inkontinenco, ko nam nekaj kapljic urina uide pri smejanju, ka-šljanju ali dvigovanju težjih bremen. Vzrok za to so šibke mišice medeničnega dna, ki jih je treba okrepiti. O urgentni inkontinenci govorimo, če je uhajanje urina nehoteno in zahteva takojšnje praznjenje mehurja. Vzrok zanjo je lahko tumor, zaprtje ali uroinfekt. Mešana inkontinenca je kombinacija obeh. Poznamo tudi inkontinenco z opuščanjem, ko urin zaostaja in se mehur ne izprazni v celoti. Vzrok za to so raztegnjene mišice, zdrs medvretenčne ploščice, stenoza, določena zdravila. In-kontinenco lahko povzročijo prekinjeni živci med mišico zapiralko in mehurjem, poškodbe hrbtenice in možganov, kap, Parkinsonova bolezen, multipla skleroza. Vzrokov zanjo je lahko torej veliko, zato strah in sram nista potrebna. Posebej še, ker so posledice hude, obremenijo tako prizadete kot njihove partnerje in vodijo lahko celo v psihološke motnje.
Kaj lahko storimo? Najprej je seveda nujen oseben pogovor s svojim zdravnikom. Ta nam lahko predpiše pripomočke za obvladovanje inkon-tinence, kot so razni vložki za dan in noč, različnih kvalitet in dimenzij, za aktivne so sedaj na razpolago tudi posebne hlačke, ki jih po uporabi cele zavržemo.
veške ribice, ki ju je jeseni našel Dare Hribar (Jamarski klub Krka) v jami Dihalnik Šice.
Človeška ribica ni le simbol ogrožene kraške narave in virov pitne vode, ampak njena živa zgodba, ki se je z objavo prvega znanstvenega opisa in latinskega imena Proteus anguinus začela pred natanko 250 leti v Viru pri Stični. Čeprav se ji čudi ves svet, pa njeno preživetje ostaja odvisno od nas samih. K njenemu ohranjanju lahko veliko prispevajo domačini na območjih, kjer človeška ribica živi. Z novim odkritji so dragocene podatke zbrali tudi dolenjski jamarji, v zadnjem desetletju aktivno tudi člani Jamarskega kluba Krka, za ozaveščanje javnosti ter spremljanje stanja v Krški jami pa družina Darinke Podržaj iz Gradička in Turistično društvo Krka. Zgodovino in ogroženost znamenite ribice z Vira pri Stični so nam približali članki biologinje Tatjane Kordiš v Klasju ter na spletni strani www.e-sticna. si. Več o aktivnostih Jamskega laboratorija Tular spremljajte na www.face-book.com/TularCaveLaboratory.
Gregor Aljančič
ki poškodovane živali tudi zdravi. Prevladujejo poškodbe kože, npr. različne stopnje sončnih opeklin, ker koža nima razvitega pigmenta, pojavljajo pa se tudi težje poškodbe, npr. zlom hrbtenice. Pozorni smo na bolezni površinskih dvoživk ali rib, s katerimi bi se človeške ribice lahko okužile na poplavljenih kraških travnikih. Največjo skrb vzbuja širjenje nevarne invazivne tujerodne glivice hitridiomicete, ki jo je pred nekaj leti v Evropo vnesla trgovina z eksotičnimi živalmi iz JV Azije. Zato najdene človeške ribice vrnemo nazajv njihovo matično populacijo šele po tri mesečni karanteni v kranjskem zatočišču, s čemer preprečujemo prenos bolezni na zdrave živali. Trenutno v Kranju čakata na izpust dva mladiča člo-
Jamarski klub Krka in Jamski laboratorij Tular vljudno vabita na poljudno predavanje Gregorja in Magdalene Aljančič: Človeška ribica in poplave,ki bo v petek, 9. marca 2018, ob 19. uri na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
Skupščina Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Stična
17. 2. 2018 je bila v Partizanskem domu na Pristavi skupščina Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Stična, ki jo je vodil predsednik KO ZB za vrednote NOB tovariš Andrej Krese.
S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje možnost za urinsko inkontinenco, čeprav ta lahko nastopi že pri otrocih in mladih ženskah. To smo izvedeli na predavanju, ki smo mu prisluhnili v sredo, 21. februarja, v občinski sejni sobi. Predavanje je organiziral Svet za starosti prijazno občino, predavateljici pa sta prišli iz Doma starejših občanov Grosuplje.
Fizioterapevtka Marija Škufca nas je opozorila pred pretirano uporabo trampolina, saj je ta za sečni mehur zelo nevaren, tudi za otroke. Kaj lahko naredimo pri stresni inkontinenci? Zdravljenje je lahko kirurško (podložijo mišice), lasersko (pomlajevanje nožnice), lahko pa je konzervativno. Pri tem z vadbo utrjujemo mišice medeničnega dna, tako da mehur dobi oporo. Znane so Keglove vaje, ki jih je treba izvajati pravilno trikrat dnevno po 10 ponovitev, lahko pomaga ele-ktrostimulacija, ali pa uporabimo magnetno terapijo. Napravo zanjo imajo v Domu starejših občanov Grosuplje, terapija je samoplačni-ška, deset ponovitev stane 200 €. Pri urgentni inkontinenci poskušamo podaljšati čas zadrževanja urina na 2-3 ure. Uriniranje »za vsak primer« mehurju škodi. Pomaga magnetna terapija, obstajajo pa tudi tablete.
Pomoč torej obstaja, bolje je, da ukrepamo prej, že pri stresni inkontinenci, saj so učinki hitrejši in boljši, kot če čakamo do urinske inkon-tinence. Treba je premagati strah in sram, se pogovoriti z zdravnikom in uporabiti katero od možnosti, ki so na razpolago. Pa srečno!
Joža Zeleznikar
Član Miloš Moretti ter predsednik ZB za vrednote NOB Stična Andrej Krese
Med vidnejšimi udeleženci je bil tudi tovariš Bogomir Volkar, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Grosuplje. Na skupščini smo bili seznanjeni s poročilom o delu in finančnim poročilom za leto 2017 ter kadrovskimi zadevami. Obravnavali smo predlog programa dela za leto 2018. O vseh aktualnih točkah dnevnega reda smo imeli zelo konstruktivno razpravo in sprejeli sklepe za nadaljnje delo. V preteklem letu smo se udeležili številnih proslav in obletnic NOB ter uspešno izpeljali Partizansko proslavo na Pristavi. Tudi letos bo to naša glavna naloga, v kateri pričakujemo podporo in sodelovanje Občine Ivanč-na Gorica.
Predsednik se vsem članom organizacije zahvaljuje za njihovo delo in aktivno sodelovanje.
Miloš Moretti, član KO za vrednote NOB Stična
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Razpisi
13
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS 1011, 3/13, 81/16), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/2017), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Ur. list RS št. 10/2018 z dne 21.2.2018) in Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 54/15) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kmetijstva in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica za leto 2018
I. PREDMET RAZPISA:
Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občina). Državne pomoči (NRP OB039-14-0001 - Subvencije v kmetijstvu--državna pomoč) se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo in sicer za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«) za naslednji vrsti ukrepov:
1.	UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014
A.	UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014).
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za naslednje podprograme:
1.1.	Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu,
1.2.	Zemljiške operacije.
2.	UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013
B.	UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis Pomoč iz ukrepa 6 se dodeli za:
-	predelavo primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč;
-	prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij;
-	turizem na kmetiji.
C.	UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja.
II.	UPRAVIČENCI DO POMOČI SO:
1)	pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepa po členu 38 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine;
2)	pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;
3)	člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dopolnilne dejavnosti,
4)	organizacije, ki so registrirane za izvajanje storitev prenosa znanja in informiranja ter izobraževanja in usposabljanja,
5)	registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, prehrane in čebelarstva na območju občine ali regije;
III.	OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV
Obseg razpisanih sredstev:
-	79.900 EUR za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
-	16.000,00 EUR za sofinanciranje delovanja društev na področju kmetijstva, ki so zagotovljena v rebalansu proračuna občine za leto 2018 na naslednjih proračunskih postavkah: 11029001 - Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu, 11029002 - Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, 11029003 - Zemljiške operacije.
Okvirna višina sredstev po posameznih vrstah ukrepov:
A.	Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014:
Ukrep 1 - pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - 61.900,00 eur;
B.	ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013: Ukrep 6 - pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu - okvirna višina sredstev je 18.000,00 EUR;
Ukrep 9 - Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja - okvirna višina sredstev je 16.000,00 EUR.
Občina si pridržuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev, v primeru, da se razpoložljiva sredstva spremenijo v postopku sprejemanja rebalansa proračuna občine za leto 2018.
1. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014
A. Ukrep 1 - Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
1. 1. Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu
a) postavka 11001 - Posodabljanje kmetij'skih gospodarstev:
-	naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev.
Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
• Upravičeni stroški:
-	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) - vse s pridobljenimi ustreznimi dovoljenji,
-	stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije,
-	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
-	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...),
-	nakup avtomatov za prodajo artiklov primarne proizvodnje (mleko, med, zelenjava, sadje,...),
-	sofinanciranje namakanja in izdelava vrtin (prej pridobljena vsa dovoljenja);
Obvezno je potrebno priložiti predračun za predvidena dela in nakup opreme.
Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki dejavnost primarne proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha kmetijskih zemljišč v lasti, ki ležijo na območju občine in imajo v lasti najmanj 3 GVŽ ali so rastlinski pridelovalci na vsaj
0.5	ha površin.
Intenzivnost je do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu znaša 3.000 EUR letno.
Med stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije se izvzame traktorje. Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma njegovega namestnika, kar mora biti razvidno iz zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto ali iz registra KMG, ki ne sme biti starejše od dveh mesecev. Za davčne zavezance se upoštevajo limiti brez DDV-ja. Dodatna merila za ocenjevanje:
-	ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,
-	ali je investicija finančno upravičena,
-	ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti,
-	ali je kmetija že prejela javna sredstva za namen investicije.
Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk in sicer za mlade kmete, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije s tržnimi viški (dokazujejo s certifikatom), ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici. Kot dokazilo o prodaji ali uslugah je potrebno k vlogi priložiti izdane račune o opravljenih storitvah na območju občine za dejavnost, ki je registrirana.
1.	2 Zemljiške operacije
a) Sofinanciranje pašnikov - postavka 11006.
-	naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (načrt mora biti izdelan po metodologiji, ki je določena za načrtovanje pašnika)
-	novogradnja pašnika (minimalna površina je 2 ha),
-	razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina je 0,5 ha),
-	obnova pašnika, starejšega od 6 let.
• Upravičeni stroški:
-	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije (strojne ure in material);
-	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo,
-	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Pogoji za pridobitev:
-	ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe,
-	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč,
-	ekološke in integrirane kmetije - certifikat o vključenosti,
-	v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in mapno kopijo, ter program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev pašnika,
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
-	splošni pogoji, ki so opredeljeni v I. poglavju Uredbe Komisije (EU) 702/14,
-	sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika (minimalna površina 2 ha), ali za razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina 0,5 ha) ali obnovo pašnika, starejšega od 6 let.
Pri sofinanciranju ureditve kmetijskih zemljišč se upoštevajo:
-	naložbe v drugo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih).
Prijavi je potrebno obvezno priložiti predračune izvajalcev za predvidena dela.
B.	UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - »de mini-mis«
Upravičenci do pomoči:
-	Kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in nekmetijskimi storitvami, in imajo sedež dejavnosti in naložbo na območju občine.
Upravičeni stroški:
-	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov,
-	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah;
-	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah,
-	nakup avtomatov za prodajo artiklov dopolnilne dejavnosti (mlečni izdelki, mesni izdelki, vloženo sadje in zelenjavo,...).
Intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih stroškov oziroma 3.000 EUR / leto na kmetijsko gospodarstvo. Vlogi je obvezno potrebno priložiti predračun za izvedbo predvidenih del in nakup opreme.
Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk in sicer za mlade kmete, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije (dokazujejo s certifikatom), ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici.
OSTALI UKREPI OBČINE
C.	UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
a) postavka 11003 - sofinanciranje društev
Upravičeni stroški:
-	Za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva in čebelarstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.
-	Sredstva se namenjajo za organizacijo prireditev, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanja, predavanja, tečaje, stroške publikacij, stroške vzpostavitve spletne strani. Natančni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov sofinanciranja so opredeljeni v točki IV. tega razpisa.
Upravičenci do pomoči:
-	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in čebelarstva na območju občine in regije;
•	Upravičeni stroški:
-	sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije, ...)
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja,
-	izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanja, razstave, sejmi ter sodelovanje pri njih,
-	stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi, ...),
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve interne-tne strani).
IV. MERILA IN KRITERIJI:
Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - delovanje društev
na področju kmetijstva in gozdarstva: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti:
•	Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva:
Organizacija prireditve:
-	na občinski ravni	20 točk/prireditev,
-	na medobčinski ravni	30 točk/prireditev,
-	sodelovanje na drugih prireditvah	5 točk/prireditev.
Izobraževanje:
-	izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar.
-	izdaja biltenov, publikacij - 20 točk / izdajo.
Članstvo:
-	1-9 članov
-	10-19 članov
-	20-49 članov
-	50- 99 članov
-	nad 100 članov
2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk.
• Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva:
Izvedba prireditve:
-	na občinski ravni	20 točk/prireditev,
-	na medobčinski ravni	30 točk/prireditev,
-	sodelovanje na drugih prireditvah	5 točk/prireditev.
Izobraževanje:
-	izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar,
-	izdaja biltenov, publikacij - 20 točk / izdajo.
Število panjev:
-	0- 99
-	100-399
-	400-699
-	700-999
-	1000-1200
Članstvo:
-	1-9 članov
-	10-19 članov
-	20-49 članov
-	50- 99 članov
-	nad 100 članov
10 točk, 20 točk, 30 točk, 40 točk, 50 točk.
2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk.
V.	POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV DOTACIJE PO TEM RAZPISU Splošni pogoji:
a.	Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumula-cije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči.
b.	Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine in še niso izvedeni.
c.	Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev.
d.	Če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
e.	Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.
f.	Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev.
g.	Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo.
h.	Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev.
i.	Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni podjetje v težavah.
j. Dotacije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva.
k. Najvišji znesek iz vseh vrst razpisanih pomoči ne sme presegati 3.000
EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. l. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v občini za programsko obdobje 2015 - 2020. m.Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do ponedeljka, 5. 11. 2018.
VI.	VSEBINA VLOGE
Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na občini ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si.
Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo (v vlogi), da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov oz. priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu.
14
Razpisi
marec 2018
številka 2

sbpil SsiMdu ,
OTttlMj
Obvezne priloge k vlogi so:
-	Fotokopijo veljavnega transakcijskega računa;
-	Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli;
-	Predračun za predvidena dela ali nakup opreme;
-	Fotokopija zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto;
-	Druga dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, posestni listi, mapne kopije, itd).
VII.	ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV
Dodeljena sredstva za leto 2018 morajo biti porabljena v letu 2018.
VIII.	ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE
Vlagatelji morajo oddati vloge za razpisane ukrepe v zaprti ovojnici v sprejemni pisarni občine ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, vključno do 3. 4. 2018 (velja datum žiga pošte).
Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v VIII. točki besedila tega razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
Zavrnjene bodo vloge:
-	tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in posebnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen,
-	ki jih bo področna komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neustrezne,
-	tistih vlagateljev, ki so v fazi ocenjevanja vlog dosegli najnižje število točk v okviru posamezne vrste ukrepa, vendar le v primeru, če zaprošena sredstva vseh vlagateljev presegajo okvirno višino razpoložljivih sredstev po posameznih vrstah oziroma sklopih ukrepov.
Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 60 dni po zaključenem razpisu. Nato bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti.
Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev.
IX. NADZOR IN SANKCIJE
Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba občine, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan.
V	primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti.
OPOZORILO:
V	primeru, da upravičenci pristopijo h koriščenju postavk proračuna, morajo dokončno in odgovorno speljati celoten postopek pridobitve sredstev proračuna in ne pred koncem realizacije odstopiti od izvedbe.
V	primeru odstopa od vloge sredi in pred koncem postopka, prejemnik izgubi pravico kandidiranja pri naslednjem javnem razpisu.
X.	NAČIN REŠEVANJA VLOG
Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020. Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog, komisija, ki jo imenuje župan, bo prispele vloge ocenila na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo.
Odpiranje prijav za dodelitev sredstev ne bo javno in sicer ga bo strokovna
komisija opravila predvidoma
9. 4. 2018 v prostorih Občine Ivančna Gorica.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2018, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
XI.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.ivancna-gorica.si ali v sprejemni pisarni občine.
Vse dodatne informacije lahko dobite na referatu za kmetijstvo, tel.: (01) 781 21 12 (Marija Okorn).
Številka: 430-0004/2018 Ivančna Gorica, 23.2.2018
OBČINA IVANČNA GORICA Župan: Dušan Strnad
Na podlagi 114. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17), Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/2012 in 25/2015), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/2017) in Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 10/2018) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018
1.	Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa so:
-	kulturni programi / redna dejavnost (vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske, video, spletne, ter multimedijske dejavnosti),
-	kulturni projekti (posamične aktivnosti kulturnih izvajalcev, ki sodijo v okvir širšega javnega interesa oziroma so v interesu Občine Ivančna Gorica, vsebinsko učinkoviti in promocijsko naravnani (prireditve posvečene državnim in občinskim praznikom, občinske prireditve s kulturnim programom, festivali s kulturno vsebino, nastopi kulturnih izvajalcev v tujini, posamični primeri mednarodnega kulturnega sodelovanja, pomembna kulturna srečanja, obnove nepremične kulturne dediščine, nakup in vzdrževanje opreme, ki jih za svoje kulturno delovanje potrebujejo izvajalci, itd... ).
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov/projektov:
-	kulturna društva in njihove zveze,
-	zavodi in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture.
4.	Izvajalci kulturnih programov/projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imajo sedež v Občini Ivančna Gorica,
-	so registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti in je kulturna dejavnost njihova osnovna oziroma prevladujoča dejavnost,
-	imajo zagotovljene kadrovske, materialne in prostorske pogoje za opravljanje kulturne dejavnosti,
-	delujejo neprekinjeno že najmanj eno leto, kar pomeni da je bilo njihovo delo vsaj že enkrat predstavljeno v javnosti, samo registracija ni zadostna,
-	opravljajo redno izobraževalno delo, ki je strokovno vodeno,
-	opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi,
-	vodijo evidenco o članstvu v društva in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
-	vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih,
-	nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Ivančna Gorica,
-	da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji kulturnih programov in/ali kulturnih projektov za preteklo leto.
Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo lastniki nepremične kulturne dediščine za kulturni projekt vzdrževanja nepremične kulturne dediščine izpolnjevati naslednje pogoje:
-	nepremična kulturna dediščina mora imeti status spomenika ali pa biti vpisana v zbirni register dediščine,
-	soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
5.	Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2017 so rezervirana na postavkah:
-	18018 - sofinanciranje delovanja strokovnih služb in organov zvez kulturnih društev - višina razpisanih sredstev je 11.200,00 EUR,
-	18023 - sofinanciranje programa zvez kulturnih društev - višina razpisanih sredstev je 14.000 EUR,
-	18024 - sofinanciranje programov in projektov kulturnih društev - višina razpisanih sredstev je 75.000 EUR,
-	18025 - sofinanciranje nabave opreme kulturnih društev - višina razpisanih sredstev je 8.000 EUR,
-	18006 - vzdrževanje kulturnih spomenikov - višina razpisanih sredstev je 18.000 EUR.
6.	Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti:
-	izpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge,
-	s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji),
-	kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič),
-	dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spomeniško varstveno soglasje za projekt obnove spomeniškovarstvenih objektov.
Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci.
7. Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih kulturnih programov/projektov so naslednja:
Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente:
1.	Kulturni program oziroma redna dejavnost
2.	Kulturni projekti
3.	Nakup in vzdrževanje opreme
4.	Vzdrževanje kulturne dediščine
1. KULTURNI PROGRAM OZIROMA REDNA DEJAVNOST
1.1. Dejavnost
		število točk
1. pihalni orkester		300 točk
2. glasbena dejavnost	odrasli pevski zbor	150 točk
	otroški pevski zbor	80 točk
	ljudski pevci	80 točk
3. gledališka dejavnost	predstava odrasli nad 2 h (v letnem gledališču)	250 točk
	predstava odrasli nad 2 h	160 točk
	predstava odrasli do 2 h	120 točk
	predstava otroci	80 točk
4. folklorna dejavnost	odrasla folklorna skupina	150 točk
	otroška folklorna skupina	80 točk
5. filmska in video dejavnost		100 točk
6. likovna in fotografska dejavnost		100 točk
7. literarna dejavnost		100 točk
8. lutkovna dejavnost		80 točk
9. plesna dejavnost		80 točk
10. novinarska dejavnost		80 točk
kategorija	opis	dodatne točke na število točk redne dejavnosti
A	skupina, ki je bil v preteklem letu prepoznavna na državnem in mednarodnem nivoju, se skozi dve sezoni neprekinjeno dokazuje in zagotavlja najbolj kvalitetne produkcije v občini ter vsako leto izvedejo premierno prireditev.	35 %
B	skupine, ki je prepoznavna na območnem nivoju, se udeležuje območnih preglednih srečanj in revij ter redno izvaja nastope v občini in drugod.	20 %
C	skupina, ki nastopa na javnih prireditvah, dosega povprečne kakovosti izvedb programov.	0 %
1.4. Nastopi
Pri točkovanju nastopov se upoštevajo le javne prireditve, ne upoštevajo se sodelovanja oziroma nastopanje na občnih zborih lastnih in drugih društev, pri obredih kot so maše, pogrebi, poroke, martinovanja, rojstni dnevi, srečanja zaključenih skupin, ipd.
nastopi	število točk	maksimalno število točk
1. državna in mednarodna srečanja in tekmovanja	100 točk	200 točk
2. osrednji dogodki, celovečerni (premierni) koncert, premiera	70 točk	140 točk
3. samostojni koncerti, predstave, razstave, literarni dogodek, multimedijski dogodek	40 točk	80 točk
4. udeležba na javni prireditvi, gostovanje	10 točk	40 točk
1.2.	Število aktivnih članov v skupini in vrednotenje:
število članov	dodatne točke na število točk redne dejavnosti
nad 40	34 %
od 26 do 39	25 %
od 13 do 25	15 %
od 4 do 12	8 %
3 in manj	0 %
1.3.	Kvaliteta skupine
Skupine se same realno razvrstijo v kvalitetno skupino po opisanih kriterijih za posamezno dejavnost, potrdi oz. končno določi pa komisija vsako leto ob javnem razpisu.
Opombe:
-	samostojni koncerti, razstave, predstave, ... se morajo obvezno dokazovati s programskimi listi, iz katerih je razvidna programska vsebina prireditve, vsi ostali nastopi pa se morajo dokazovati s propagandnim gradivom organizatorja (vabila, plakati,.). Strokovni službi ZKD Ivančna Gorica morajo biti posredovani vsaj 7 dni pred dogodkom, zaradi objave na Zelenem valu,
-	premierni ali prvič predstavljeni program pomeni nov program ali da vsaj štiri sezone ni bil na sporedu;
-	javna prireditev pomeni prireditev, dostopna javnosti in utemeljeno računa na odmevnost v medijih in ustrezno prepoznavnost v javnosti,
-	pri skupinah, ki nastopajo z manj kot šestimi člani, se jim število točk deli s številom 4, predstavljati pa se morajo pod imenom društva,
-	individualni nastopi pomenijo nastop, ki ga izvajajo manj kot štirje člani in pri skupinah, kjer gre za izvajanje programa posameznikov (likovna, literarna, plesna, glasbena dejavnost).
1.5. Mentorji in drugi strokovni sodelavci
Društvu pripadajo dodatne točke za pokrivanje honorarjev in potnih stroškov mentorjev in drugih strokovnih sodelavcev. Med njih se po tem pravilniku štejejo: kapelnik, zborovodja, godec, režiser, kamerman, itd. pri honorarju in potnih stroških se upošteva največ 70 vaj letno. Društvu za mentorju oziroma drugega strokovnega sodelavca pripada 2 točki na vajo, kar skupaj znese maksimalno 140 točk. Društvu za pokrivanje potnih stroškov mentorja oziroma drugega strokovnega sodelavca pripada:
-	1 točka na vajo = od 10 - 24 km v obe smeri,
-	2 točki na vajo = od 25 - 49 km v obe smeri,
-	3 točke na vajo = nad 50 km v obe smeri, kar skupaj znese maksimalno 210 točk.
2. KULTURNI PROJEKTI
V primeru, da izvajalec kulturnih programov oziroma kulturne dejavnosti pridobi sredstva za posamičen kulturni projekt iz naslova sofinanciranja kulturnih projektov, se le-ta ne upošteva pri vrednotenju kulturnih programov oziroma redne dejavnosti.
Kadar je več izvajalcev kulturnega projekta, mora nosilec projekta izvesti vsaj polovico programa.
2.1. PRIREDITVE
1. nivo prireditve
2.	število izvajalcev
3.	tradicionalnost prireditve
4.	produkcijski stroški
krajevni , občinski medobčinski, državni meddržavni
7 točk 10 točk 20 točk do 10 točk 5 točk
vsebina, organizacija in tehnična izvedba prireditve	65 točk
2.2. FESTIVALI (Krka, Stična ...)
1.	nivo prireditve
2.	število dogodkov
3.	tradicionalnost prireditve
4.	produkcijski stroški
državni	20 točk
meddržavni	40 točk
koncert, gledališka in plesna predstava, razstava, delavnica, literarni večer,.	20 točk / dogodek
5 točk
tehnična izvedba,
oglaševanje, ozvočenje
prireditve,.	130 točk
2.3. STRATEŠKI PROJEKTI
Tabor slovenskih pevskih zborov
600 točk
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Razpisi
15
3.	NAKUP IN VZDRŽEVANJE OPREME
Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljena tudi lastna sredstva. Prednost pri sofinanciranju bodo imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva.
4.	VZDRŽEVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve ali vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja.
Prednost pri financiranju bodo imeli projekti:
-	glede na stopnjo zaščitenosti,
-	glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica,
-	glede na stopnjo ogroženosti spomenika,
-	ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS.
8.	Prijavitelji na javni razpis Občine Ivančna Gorica so dolžni v primeru pridobitve sredstev, na povabilo občine, vsaj dvakrat letno brezplačno sodelovati na prireditvah, ki jih organizira ali soorganizira Občina Ivančna Gorica. Pri izvedbi kulturnih programov in projektov, ki jih sofinancira Občina Ivančna Gorica, so prejemniki sredstev dolžni na ustrezen način poskrbeti za promocijo občine, kar se natančneje dogovori v okviru pogodbe o sofinanciranju.
9.	Dodeljena sredstva izvajalcem kulturnih programov/projektov morajo biti porabljena v letu 2018.
10.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovni sodelavec Matej Šteh, tel. (01) 781 21 30.
11.	Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 03. 04. 2018, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
12.	Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe/projekte na področju kulture v letu 2018 - ne odpiraj.«
13.	Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila predvidoma 10. 04. 2018 v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica.
14.	Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.
Vloge ne bo upoštevana v primeru da:
-	ni bila poslana v predpisanem roku,
-	ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali
-	je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.
Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže.
15.	Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.
16.	Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava.
17.	Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2019 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
18.	Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno.
19.	Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun:
-	če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev,
-	če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa.
Ravno tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more pridobiti sredstev in sicer na podlagi Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/2012 in 25/2015).
20.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0005/2018-2 Datum: 16. 02. 2018
OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/2017), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 10/2018) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/2005, 30/2006, 25/2015), Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in dejavnosti društev in zveze na področju turizma:
-	izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd.,
-	izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura ipd.,
-	spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma,
-	akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd.,
-	organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena,
-	aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino,
-	izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.),
-	oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.).
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma:
-	turistična društva,
-	društva za ohranjanje ljudskih običajev,
-	turistična zveza.
4.	Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani po zakonu o društvih,
-	da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,
-	da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti,
-	da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti,
-	da delujejo najmanj eno leto;
-	da so dostavili poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica,
-	da izpolnjujejo pogoje in merila iz Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05, 30/06, 25/15), ki so osnova za vrednotenje dejavnosti.
5.	Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje programov s področja turizma so rezervirana na postavkah:
-	14006 - Sofinanciranje programa turističnih društev - višina razpisanih sredstev je 17.000,00 EUR,
-	14008 - Sofinanciranje turistične zveze - višina razpisanih sredstev je 13.000,00 EUR.
6.	Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa:
a)	delovanje društev/zveze,
b)	programi društev/zveze.
a) Delovanje društev/zveze
Društvo pridobi točke glede na število članov društva, zveza pa na števi-
lo društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem, opredeljenim v 2. in 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18. leta starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.
Merila za točkovanje: Razred Število članov
1.	1-10
2.	11-50
3.	51-100
4.	101-200
5.	201 in več
Število točk
10 30 50 80 100
Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev, vključenih v zvezo, in sicer za vsako društvo 10 točk.
b) Programi društev/zveze
Program
1)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščine
2)	Razvoj turističnih poti in varstvo okolja
a)	urejanje in vzdrževanje pohodnih poti, tematskih poti, razgledišč ...
b)	čistilne akcije
3)	Organizacija in izvedba prireditev
a)	društvo je organizator in izvajalec prireditve
b)	društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena
c)	društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena
Število točk 50 / letno
40 / letno 30 / letno
100 / prireditev 50 / prireditev 30 / prireditev
4)	Promocijske in informativne dejavnosti
a)	izdajanje promocijskega materiala
(zloženke, razglednice ...)	30 / pro. material
b)	predstavitev turistične ponudbe
(sejmi, razstave, spletne strani ...)	20 / predstavitev
5)	Aktivnosti za pospeševanje turizma
a)	organizacija in izvedba izobraževanj
(seminar, delavnica, ekskurzija ...)	30 / izobraževanje
b)	organizacija in izvedba natečajev (najlepše naselje, stavba, najboljša gostinska
ponudba ...)	50 / natečaj
6)	Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe
a)	oblikovanje turističnih izdelkov (spominki .)	30 / letno
b)	oblikovanje nove turistične ponudbe in trženje
obstoječe turistične ponudbe	50 / letno
Izbor programov, ki se točkujejo, opravi strokovna komisija. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo.
Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov kot za društva. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30 % razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70 % razpoložljivih sredstev. Višina odobrenih sredstev je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na prijavljen program in od vrednosti točke. Vrednost točke se izračuna na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov vseh prijaviteljev. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev oz. zveze ter razpoložljivih sredstev.
7.	Dodeljena sredstva izvajalcem programov s področja turizma morajo biti porabljena v letu 2018.
8.	Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa, morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo:
-	prijavni obrazec,
-	podatki o programu,
-	fotokopija odločbe o registraciji,
-	fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo
prvič, oz. tiste, ki so v zadnjem letu spreminjali statut),
-	seznam članov društva s plačano članarino,
-	izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.
9.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovni sodelavec Matej Šteh, tel. (01) 781 21 00.
10.	Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 03. 04. 2018, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
11.	Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2018 - ne odpiraj«.
12.	Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila 11. 04. 2018, v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica.
Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.
Vloga ne bo upoštevana v primeru da:
-	ni bila poslana v predpisanem roku,
-	ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali
-	je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.
Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže.
13.	Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.
14.	Nadzor nad izvajanjem programov in porabo dodeljenih sredstev izvajalcev programov opravlja občinska uprava. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2019 podati poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
15.	Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno.
16.	Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun:
-	če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev,
-	če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa.
Prav tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna.
17.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0006/2018-1 Datum: 16. 02. 2018
OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad
16
Razpisi
marec 2018
številka 2

sblfflSsiMdll*
OTttmii
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/2017), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Ur. list RS št. 10/2018 z dne 21.2.2018) in Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005, 31/2007 in 26/2014) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se šteje kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vse razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zlasti naslednjih mladinskih programov in projektov, ki:
-	vključujejo neformalno izobraževanje in druge obšolske dejavnosti,
-	vključujejo informativna središča in druge oblike informiranja ter svetovanja mladim,
-	vključujejo raziskovalno dejavnost mladih,
-	vključujejo mladinsko prostovoljno delo,
-	vključujejo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa,
-	vključujejo programe za preprečevanje uživanja drog in drugih nevarnih substanc,
-	spodbujajo k strpnosti, nenasilju med in nad mladimi,
-	spodbujajo kulturno izražanje in kreativnost,
-	spodbujajo inovativnost in podjetnost mladih.
Predmet sofinanciranja ne morejo biti mladinski programi in projekti, ki imajo naravo:
-	dopolnilnega poklicnega ali univerzitetnega izobraževanja,
-	rednega ali dopolnilnega izobraževanja v okviru ustanov, ki delujejo v skladu z določili Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja,
-	investicij ali nakupa opreme,
-	vključevanja odvisnikov v skupnosti za zdravljenje odvisnosti,
-	znanstvenih raziskovanj in strokovnih srečanj znanstvenega značaja.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenih predvsem mladim med 10. in 29. letom.
4.	Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo,
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti,
-	programi in projekti se izvajajo za mladino v občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let),
-	imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov,
-	za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50% - de-
lež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov,
-	vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto.
5.	Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje mladinskih programov, so rezervirana na postavki 18045 - Sofinanc. dejav. društev, ki delajo z mladimi, in sicer v višini 4.000,00 EUR.
6.	Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so naslednja:
•	PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk.
•	ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov
-	1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki,
-	6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke,
-	11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke,
-	16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk.
•	DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov
-	60-80 % - 2 točki,
-	81-90 % - 5 točk,
-	več kot 90 % - 8 točk.
•	CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk
•	REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov -do 5 točk;
•	DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk;
•	INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk;
•	EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk;
•	KONTINUIRANOST - mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk.
Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke.
7.	Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov za leto 2018 morajo biti porabljena v letu 2018.
8.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovna sodelavka Maja Lampret, tel. (01) 781 21 129.
9.	Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 03. 04. 2018 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijave mo-
rajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte - 2018 - ne odpiraj.« Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.
Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica).
10.	Izvajalci mladinskih programov in projektov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti:
-	seznam članov društva s plačano članarino iz vaše evidence (za društva, ki imajo sedež v občini Ivančna Gorica; za društva, ki pa nimajo sedeža v Občini Ivančna Gorica navedite skupno število članov in priložite seznam članov društva, ki so občani Občine Ivančna Gorica),
-	izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.
Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še:
-	fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota),
-	fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju mladinskih dejavnosti.
11.	Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila predvidoma 09. 04. 2018 v prostorih Občine Ivančna Gorica.
12.	Strokovno komisijo s sklepom imenuje župan, ugotavljala pa bo pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.
13.	Vloge ne bomo upoštevali v primeru da:
-	ni bila poslana v predpisanem roku,
-	ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali
-	je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.
Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže.
14.	Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 8 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.
15.	Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava.
Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2019 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
16.	Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno.
17.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0008/2018-1 Datum: 26. 2. 2018
OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/2017), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Ur. list RS št. 10/2018 z dne 21.2.2018) in Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005, 26/2014, 10/18) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju socialno-huma-nitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2018
1.	Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa so programi s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
Sredstva javnega razpisa niso namenjena za sofinanciranje investicij in programov redne oziroma obvezne dejavnosti (zakonska ali pogodbena obveznost) za katero se sredstva zagotavljajo iz drugih virov.
3.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti:
-	javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva;
-	društva na področju zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDru-1-UPB2), (Uradni list RS, št. 64/11);
-	dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki ali verske skupnosti v skladu z zakonom;
-	prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov;
-	druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane občine Ivančna Gorica.
4.	Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih;
-	imajo sedež v Občini Ivančna Gorica;
-	društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Ivančna Gorica;
-	imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon;
-	imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti,
-	imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov;
-	vsako leto občinski upravi do konca meseca februarja dostavijo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica.
5.	Okvirna višina sredstev na razpolago je 11.200,00 EUR in so planirana na postavki proračuna 20017 - Sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
6.	Vrednotenje programov izvajalcev v skladu s Pravilnikom za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005, 26/2014, 10/18) opravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.
7.	Programi se vrednotijo na podlagi meril iz tega pravilnika.
Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke.
8.	Izbrane izvajalce o višini in namenu odobrenih finančnih sredstev obvesti direktorica občinske uprave s sklepom.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni po prejemu možno pri županu Občine Ivančna Gorica vložiti pritožbo. Zoper odločbo župana je možno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem.
9.	Po preteku roka za pritožbe župan z izvajalci programov s področja soci-alno-humanitarnih dejavnosti sklene pogodbe o sofinanciranju programov.
Če vlagatelj pogodbe ne podpiše in je ne vrne občinski upravi v roku 15 dni od izdaje pisnega poziva za podpis, se šteje, da je vlagatelj odstopil od zahteve po sofinanciranju programa s področja socialno-humanitarnih dejavnosti.
10.	Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije:
A.	Sedež izvajalca:
-	sedež v občini Ivančna Gorica - 20 točk;
-	podružnica v občini Ivančna Gorica - 6 točk;
-	člani iz občine Ivančna Gorica - 2 točki.
B.	Število članov iz občine Ivančna Gorica:
-	1-10 članov - 3 točke;
-	11-30 članov - 6 točk;
-	31-50 članov - 10 točk;
-	51-70 članov - 15 točk;
-	nad 70 članov - 20 točk.
C.	Program dela za razpisano leto:
-	Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov, ...) - 10 točk
-	Krvodajalsko akcijo - 10 točk
-	Organizacija dobrodelne in druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica - 8 točk (največ 24 točk).
-	Izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek ali druga oblika izobraževanja) za člane in/ali širšo okolico:
•	v občini Ivančna Gorica - 5 točk (največ 15 točk);
•	izven občine Ivančna Gorica - 2 točki (največ 4 točke).
-	Rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, druge športne in kulturne aktivnosti za člane) - 2 točki (največ 10 točk)
-	Sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa:
A
Sobrače
(O)

marec 2018
številka 2
Razpisi
17
•	1-5 članov in prostovoljcev - 1 točka;
•	6-10 članov in prostovoljcev - 2 točki;
•	11-15 članov in prostovoljcev - 3 točke;
•	nad 16 članov in prostovoljcev - 5 točk.
-	Reference - program se na območju občine izvaja:
•	0-5 let - 1 točka;
•	5-10 let - 2 točki;
•	nad 10 let - 3 točke.
-	Izdaja glasila, biltena ali kakšne druge oblike promocijskega materiala -5 točk (največ 10 točk).
-	Pričakovan delež sofinanciranja s strani Občine Ivančna Gorica:
•	do 40 % - 6 točk;
•	40-50 % - 2 točki;
•	nad 50 % - 0 točk.
Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke.
11.	Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-huma-nitarnih dejavnosti v letu 2018 morajo biti porabljena v letu 2018.
12.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Marija Okorn, tel. 01/78-12-112.
13.	Zadnji rok za prijavo na razpis je 03. 04. 2017, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica z oznako »Prijava na javni razpis na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2018 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.
Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti (velja datum žiga pošte).
14.	Odpiranje prijav za dodelitev sredstev ne bo javno in sicer ga bo strokovna komisija opravila predvidoma 09. 04. 2018 v prostorih Občine Ivanč-na Gorica.
15.	Izvajalci socialno-humanitarnih dejavnosti, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti:
-	seznam članov društva s plačano članarino iz vaše evidence (za društva, ki imajo sedež v občini Ivančna Gorica; za društva, ki pa nimajo sedeža v Občini Ivančna Gorica navedite skupno število članov in priložite seznam članov društva, ki so občani Občine Ivančna Gorica),
-	izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.
Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še:
-	fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota),
-	fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju humanitarnih dejavnosti.
16.	Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava.
17.	Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 občinski upravi predložiti:
-	letno poročilo o izvedbi programov,
-	dokazila o namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa in
-	zaključno finančno poročilo.
18.	Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli
drugega vira, ni dovoljeno.
19.	Vloge ne bo upoštevana v primeru da:
-	ni bila poslana v predpisanem roku,
-	ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali
-	je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.
Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže.
20.	Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti so dolžni izvajati dogovorjene programe in naloge v skladu s tem pravilnikom in le za namene, opredeljene v pogodbi. Kolikor se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev programov s področja socialno-huma-nitarnih dejavnosti, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave.
Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine.
21.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0002/2018-1 Datum: 23. 02. 2018
OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad
Na podlagi 17. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/2017), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2018 (Uradni list RS, št. 1/17), Odloka o rebalansu proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 10/2018), Letnega programa Športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2018 (sprejetega na 25. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 15. 2. 2018) in 5. člena Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12) Občina Ivančna Gorica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih programov v Občini Ivančna Gorica za leto 2018
1.	Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica.
2.	Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog oziroma dejavnosti v športu:
•	vsebine:
-	interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, mladine ter interesna športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
-	športna dejavnost študentov,
-	športna rekreacija,
-	kakovostni šport.
•	razvojne in strokovne naloge oziroma dejavnosti v športu:
-	izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih kadrov v športu,
-	investiranje in vzdrževanje javnih športnih objektov,
-	večje športne prireditve,
-	delovanje športnih zvez na območju Občine Ivančna Gorica.
3.	Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v Občini Ivančna Gorica,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem in delovanjem na območju Občine Ivančna Gorica,
-	zavodi, samostojni športni delavci in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vzgoje in izobraževanja,
-	gospodarske družbe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa.
Športna društva, klubi in njihova zveza v Občini Ivančna Gorica, imajo pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih športnih programov.
4.	Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih dejavnosti iz prejšnje točke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v Občini Ivančna Gorica in na območju občine izvajajo dejavnost, razen če ni objektivnih možnosti,
-	so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa in je športna dejavnost njihova osnovna oziroma prevladujoča dejavnost,
-	s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kvaliteto,
-	da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so registrirani najmanj eno leto pred vložitvijo prijave na javni razpis,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
-	imajo zagotovljene pogoje (materialne, prostorske, kadrovske, organizacijske) za izvajanje in realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
-	vodijo evidenco o opravljenih treningih, vajah, tekmovanjih, uvrstitvah, ...
-	da ob prijavi na javni razpis predložijo občinski upravi popolno zahtevano razpisno dokumentacijo,
-	da so dostavili poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica,
-	da izpolnjujejo pogoje in merila iz Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12), ki so osnova za vrednotenje športnih programov.
5.	Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja športa za leto 2018, so:
-	18031 Sofinanciranje strokovne službe in organov ZŠO 11.000,00 EUR,
-	18034 Priznanja za športnike in športne delavce 800,00 EUR,
-	18035 Športne prireditve	1.300,00 EUR,
-	18036 Strokovno izobraževanje v športu	800,00 EUR,
-	18037 Programi za otroke in mladino	37.500,00 EUR,
-	18038 Kakovostni šport, vrhunski šport, rekreacija 167.500,00 EUR,
-	18039 Programi planinstva	3.700,00 EUR,
-	18040 Upravljanje in vzdrževanje nogometnega
stadiona	50.000,00 EUR,
-	18043 Sofinanciranje nakupa športne opreme	4.700,00 EUR,
-	18044 Sofinanciranje gradnje in vzdrževanja športnih objektov
8.000,00 EUR.
Opomba:
Višina sredstev se lahko do zaključka razpisa spremeni v primeru, da bo višina proračunskih prihodkov bistveno drugačna od planiranih in bo potreben rebalans proračuna. Višina sredstev se bo v tem primeru uskladila z rebalansom proračuna.
6.	Dodeljena sredstva izvajalcem športne dejavnosti za leto 2018 morajo biti porabljena v letu 2018.
7.	Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Maja Lampret, tel. 01/78-12-129.
8.	Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti:
-	potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem),
-	potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe,
-	seznam članov društva s plačano članarino iz evidence izvajalca,
-	izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe,
-	program dela za leto 2018 ter program investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2018.
Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še:
-	fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota)-,
-	fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju športnih dejavnosti.
Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo.
9.	Merila za vrednotenje športnih programov so v prilogi tega javnega razpisa.
Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke.
10.	Zadnji rok za prijavo na razpis je 03. 04. 2018, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti
posredovana v zaprti kuverti in z oznako »NE ODPIRAJ - Javni razpis za šport 2018«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja.
Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica).
11.	Odpiranje vlog za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila predvidoma 09. 04. 2018 v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica.
Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.
12.	Vloge ne bo upoštevana v primeru da:
-	ni bila poslana v predpisanem roku,
-	ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali
-	je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.
Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže.
13.	Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor.
14.	Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava.
Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2019 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti.
15.	Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno.
16.	Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun:
-	če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev,
-	če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa.
Ravno tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more pridobiti sredstev in sicer na podlagi Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12).
17.	Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
Številka: 430-0009/2018-2 Datum: 26. 2. 2018
OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad
18
Šolstvo
marec 2018
številka 2
A3p
Ambrus
OTCetnaj
» Čebelice, cebelice, saj moje ste prijateljice ...«
(iz pesmi Čebelar, avtor: Lojze Slak)
Čebela ima izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, še posebno tedaj, ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. Čebela s svojo aktivnostjo v naravi, ki ji pravimo opraševanje, pomembno vpliva na proizvodnjo človeške in živalske hrane, raznih industrijskih surovin, kakor tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja. Izginotje čebel bi imelo zato posledice za celotno verigo oskrbe s hrano.
V	duhu pomembnosti čebel za človeški obstoj, medu in medenih izdelkih ter ohranjanja slovenske kulturne dediščine naletimo tudi na bolj umetniški del čebelarjenja: poslikave panjskih končnic.
Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj - kranjič. Poslikane panjske končnice so nepogrešljiva sestavina slovenske ljudske duhovne kulture. Porodile so se same od sebe iz ljudske zavesti in domišljije in se prav tako hitro razširile skoraj po vsem slovenskem ozemlju, kjer so uporabljali slovenski leseni panj. Krasile so sprednjo deščico nad žrelom z različnimi sličicami, ki so prikazovale svetnike, ljudi in živali, predvsem pa prizore iz vsakdanjega kmečkega življenja. Vsebina upodobitev na končnicah je čebelarska, nabožna, poučna, pogosto pa tudi humoristična in satirična.
Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo, je nastala na Gorenjskem in Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.
V	slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« panjskih končnic, med letoma 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško in žensko neumnost. Panjske končnice so bile različnih velikosti, vse dokler ni Anton Janša, ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel ter kasneje akademsko izobraženi slikar, ki je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, določil enotno velikost panjskih končnic.
Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, za čebele, za katere pravijo, da lahko razločijo barve in se tako lažje vrnejo v svoj panj, pa velik pomen. Za Slovenijo pa predstavljajo panjske končnice pravo etnografsko zakladnico in tako letos 20. maja prvič obeležujemo SVETOVNI DAN ČEBEL.
V	duhu ohranjanja in ozaveščanja o naši bogati kulturni dediščini ter zaradi prijaznega in velikodušnega povabila g. Mirka Marinčiča k sodelovanju z Rotary Club-om , smo se na PŠ Višnja Gora odločili, da se lotimo poslikave panjskih končnic.
Na PŠ Višnja Gora so pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti, Maje Godec, v okviru izbirnih predmetov LIKOVNO SNOVANJE v 8. in 9. razredu, pri UPORABNI UMETNOSTI ter z likovno nadarjenimi učenci ustvarili 80 panjskih končnic z različnimi motivi: Višnjanski polž, Kozlovska sodba, barvit travniški motiv, kmečka opravila, znamenitosti Slovenije (Triglav, Bled, Lectova srca, Dražgoški kruhki, Planica, morje). Učenke in učenci so ustvarili tri različne vrste panjskih končnic: poslikane z akrilnimi barvami, izdelane s pirografom (tehnika vžiganja v les) in kombinacija obeh likovnih tehnik. Panjske končnice izdelane s pirografom so premazane z lanenim oljem, vse pa so zaščitene z akrilnim lakom na vodni osnovi in tako prijazne do narave ter čebel.
Pri tem projektu je sodelovalo 49 učenk in učencev, ki so tako izdelali 80 panjskih končnic. S 70imi panjskimi končnicami smo sodelovali na ROTA-
Kulturni praznik na OŠ Stična
Sestavljanka vrednot
»
«
V	sredo, 7. 2. 2018, je v športni dvorani OŠ Stična potekala prireditev ob kulturnem prazniku v čast največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.
Rdeča nit letošnje prireditve so bile vrednote, ki so v življenju res pomembne, a nanje zaradi hitrega tempa življenja vse pogosteje pozabljamo. France Prešeren jih je v svojih pesmih pogosto izpostavljal. OŠ Stična ima v Rastoči knjigi že izpostavljene vrednote, kot sozaupanje, sodelovanje in odgovornost.
V	večeru kulture so nas sedanji in nekdanji učenci v vlogah Prešernove hčerke Ernestine, Jerneja Kopitarja, Zalike Dolenc, Primičeve Julije, strica Jožefa, Matije Čopa,
naše šole, je predstavljala vrednoto »ljubezen« in se vživela v vlogo Primičeve Julije.
Sledila je podelitev letošnjih Prešernovih priznanj in nagrad. Med učiteljicami sta bili letos nagrajeni Helena Kastelic in Ana Šimac. Med učenci devetega razreda so nagrado prejeli: Ajda Blaževic Arko, Meta Kovačič, Gal Zupančič, Ajda Zarja Pavlič, Lucija Struna, Daša Rogelj, Simon Vidmar, Alja Štau-dohar, Damjana Omejec, Patricija Germ, Nika Končar, Maruša Mlakar, Mateja Mlakar, Neja Planko,
Ane Jelovšek in pesnikove mame popeljali skozi njegovo življenje. Prireditev so otvorili mladinski pevski zbori matične šole, PŠ Za-gradec in PŠ Višnja Gora s slovensko in evropsko himno. Program so popestrile pevske, plesne in gledališke točke številnih učencev in njihovih mentorjev matične šole in podružničnih šol, ki so postopoma sestavljale »Sestavljanko vrednot«. Učenci matične šole so predstavili vrednoti »dom« in »umetnost«, PŠ Višnja Gora »znanje«, PŠ Stična »prijateljstvo«, PŠ Muljava »pogum«, PŠ Ambrus »ljubezen«, PŠ Zagradec »materinsko ljubezen« ter PŠ Krka »družino«.
V svojem nagovoru je ravnatelj Marjan Potokar med drugim izpostavil misel, ki je postala letošnje vodilo v projektu Rastoča knjiga, in sicer: »Misli in besede naj bodo pozitivne in najpostanejo dejanja.« Misel bo dodatno obogatila naš šolski prostor, za uresničitev le-te si bomo prizadevali učitelji,
učenci in starši. Z zadnjim koščkom sestavljanke je ravnateljMarjan Potokar dopolnil končno podobo, portret Franceta Prešerna. Zbrane je nagovoril tudi eden izmed gostov prireditve, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič. Nekdanji učenec naše šole, mladi znanstvenik Mitja Linec, se je odlično znašel v vlogi Jerneja Kopitarja. Priznana igralka Jana Zupančič, ki je tudi nekdanja učenka
Maj Zupančič in Nejc Ropič. Prireditev smo zaključili s spek-takularno točko Prešernove upe-snjene poezije Judovsko dekle, ki so jo zapeli združeni mladinski pevski zbori s spremljavo šesto-šolca na kahon in plesom dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča.
Jasmina Selko, Maja Miklavčič in Branka Strnad
RIJSKI MEDIADI 2018 (družabno, humanitarno in izobraževalno srečanje), ki je potekalo 26. 1. 2018 v Hotelu Kongo v Grosuplju. Srečanje je bilo organizirano zelo profesionalno in celovito. Po uvodnem pozdravu predsednika RC Grosuplje, g. Mirka Marinčiča in predstavitvi samega kluba ter dogodka, se je na odru odvilo kratko predavanje o vlogi čebel in uporabnosti medu, sledila je okusna večerja, ogled in prodaja panjskih končnic ter medenih potičk, na koncu pa je sledilo druženje ob glasbeni spremljavi. Panjske končnice so se prodale na samem srečanju, Rotary klub Grosuplje pa je šolskemu skladu OŠ Stična velikodušno podaril 2000 evrov.
5 panjskih končnic je stalno razstavljenih v vitrini pred knjižnico na PŠ Višnja Gora, ostale končnice pa bodo razstavljene na skupni razstavi ob SVETOVNEM DNEVU ČEBEL. Panjske končnice so izdelane z ljubeznijo do umetnosti, narave in v upanju, da se ohrani kulturna dediščina čebelarjenja ter bogata etnografska zakladnica Slovenije: panjske končnice. V vsakdanjem življenju pa se večkrat ustavimo in začnimo ceniti pomembno delo majhnih bitij, ki opravljajo težaško in pomembno delo, da lahko ljudje dihamo (in živimo).
Maja Godec, prof. lik. umet.
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Šolstvo
19
Obiskali smo Livar
V petek, 12. 1. 2018, smo učenci OŠ Stična in PŠ Višnja Gora obiskali podjetje Livar v okviru izbirnega predmeta kemija v okolju in kovinarskega krožka. Sprva smo učenci mislili, da to ni niti slučajjno približek naprednega podjje^a. Vendar smo se motili.
Najprej smo se zbrali v sobi, kjer imajo sestanke. Tam so nam prijazno razložili, s čim se v podjetju ukvarjajo, o delovanju, o trgovanju, o uvajanju novih tehnologij in še bi lahko naštevali. Livar je največja livarna v Sloveniji. Svojo podružnico ima v Črnomlju, obratuje pa že od leta 1954. Pred tovarno stoji tudi doprsni kip človeka, ki se je zavzemal za pravice Livarja. Zanimivo nam je bilo, ko so nam povedali, da ne trgujejo samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Za druge dele sveta izdelujejo tire za hitre vlake, izdelke za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, trgujejo tudi z znanimi avtomobilskimi industrijami in še bi lahko naštevali. V podjetju je zaposlenih več kot 600 ljudi. Zelo spodbujajo zdrav življenjski slog. Uslužbenci obiskujejo razne športne aktivnosti, imajo tudi svojo tekaško ekipo. Trudijo se, da je delo v tovarni kar se da zdravju prijazno. Velik poudarek dajejo skrbi za okolje. Uporabljajo snovi, ki so manj škodljive kot tiste, ki so jih uporabljali pred leti. Posledično so tudi njihovi odpadki manj ali neškodljivi za okolje. Kakršnokoli pritožbo zoper Livar s strani okoliških prebivalcev vzamejo zelo resno ter jo poskušajo hitro in učinkovito rešiti. Zelo zanimivo je bilo tudi, ko so nam razkazali proizvodnjo in nam razložili, kaj se tam dogaja. Zaradi hrupa vodiča sprva nismo dobro razumeli, vendar nam je potem prijazno vse še enkrat razložil. Tako smo si na lastne oči ogledali, kako vlivajo izdelke v kalupe. Vlitke po naročilu kupca tudi pobarvajo. Ogledali smo si prostor, kjer preverjajo kvaliteto kovine in njeno razteznost.
Podjetje je znano po tem, da izdeluje pokrove za kanalizacijo. Vendar smo ugotovili, da pokrovi predstavljajo le okrog 7 % celotne proizvodnje. To malo podjetje je prišlo zelo daleč, zanj pa zelo malo ljudi ve. Imajo zelo napredno tehnologijo, ki pa jo uspešno širijo tudi v nove prostore. Podjetju se zahvaljujemo za res topel sprejem in zanimiv prikaz podjetja.
Mateja Mlakar, Majk Zupančič, Sara Gale, Patricija Germ,
Sebastijan Avdic, Eli Pirnat, 9. r., OŠ Stična, PŠ Višnja Gora
Smeha in zabave poln pustni torek na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Na pustni torek, 13. februaj 2018, smo na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični izvedli tehniški dan na temo PUSTNIH MASK IN OBIČAJEV.
Medse smo povabili strokovnjaka s področja etnologije Slovenije, dr. Janeza Bogataja, ki nam je slikovito in doživeto predstavil pust kot stari ljudski običaj ter šege in navade povezane z njim. Sledila je zabava ob glasbi ter plesu odličnih maškar. Najprej so se v šolski avli na plesišču zavrtele individualne maškare razredne stopnje. Med njimi so izstopali pav, kokoš, kurent, Maggie Simpson, pijačomat, snežinka in še veliko drugih. Na predmetni stopnji pa so se predstavile težko pričakovane skupinske maske, ki so nastajale pri urah likovne umetnosti pod mentorstvom učiteljice Jelke Rojec. Njihove maske so nas očarale. Vse so bile izvirne, domiselne in preprosto unikatne. Z glasbeno podlago in koreografijo so svoji skupinski maski dodali še piko na i. V celotnem projektu je bilo pomembno medsebojno sodelovanje, dogovarjanje, izvirnost v okviru krovnega motiva izbrane maske, praktično delo, vztrajnost in zabava.
Ocenjevalna komisija je imela izredno težko delo. Na koncu so le razglasili najboljše tri. Tretje mesto je zasedla skupinska maska 8. b razreda GALERIJA NORIH SLIK, drugo mesto je pripadlo 6. b razredu MORSKI SVET, prvo mesto pa so si prislužili PANTOMIMIKI iz 7. b razreda. Pustno rajanje smo zaključili s hrupno povorko po Šentvidu, da smo prebudili še maškare, ki so dremale doma. Za varno spremstvo v prometu se lepo zahvaljujemo članom ZŠAM Ivančna Gorica, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč. Za sabo smo pustili pisan, nasmejan, razigran in masten pust, kot ga v Šentvidu pri Stični še ni bilo.
Bojana Iljaž
Obisk pedagoške fakultete
V petek, 19. 1. 2018, smo učenci izbirnega predmeta kemija v okolju s PŠ Višnja Gora, PŠ Zagradec in matične šole obiskali oddelek za kemijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Študentje in profesorji fakultete so nas sprejeli z odprtimi rokami in nas pogostili s sokom in sladkimi prigrizki. Pripravili so nam zanimivo delavnico na temo forenzike. Študentje so se kar nekaj časa pripravljali na to delavnico in jo tudi odlično izpeljali.
Sprva smo se zbrali v predavalnici, kjer smo dobili naslednja navodila: danes ste policisti kriminalisti - fo-renziki. Zgodaj zjutraj tega dne sta se zgodila rop zlatarne in čez cesto umor varnostnika na fakulteti. Imamo osumljenca, ki pa trdi, da je nedolžen. Vaša naloga je zbrati dokaze in jih preveriti v pravem la -boratoriju.
Dobili smo učne liste in se pripravili na delo. Nato smo skupaj s študenti odšli po stavbi iskat morilčeve dokaze. Bilo je 5 postaj in na vsaki smo preverjali kaj drugega. Tako smo na eni od postajpreverjali, ali je bil prah na najdenih čevljih res prah srebra. Na drugi lokaciji smo našli vlakna. V laboratoriju smo pod mikroskopom preverili, ali so najdena vlakna res vlakna osumljenega storilca. Potem smo ugotavljali, ali je bila oseba alkoholizirana. Našli smo tudi krvne madeže in jih analizirali. Izračunali smo, pod katerim kotom je bila oseba umorjena, kolikokrat je bila udarjena s predmetom in s čim. Seveda smo odvzeli tudi prstne odtise na kraju »zločina«, jih analizirali in ugotovili, da pripadajo
osumljencu. Primer smo zaključili v predavalnici, ki je postala sodna dvorana. Doživeli smo »pravo sojenje« storilcu kaznivega dejanja. Študentje in profesorji so se na vse res dobro pripravili. »Našemili« so se v policista, kriminalca, sodnico, poroto, administratorko in tožilca. Vsi so super odigrali svoje vloge. Tako smo dobili res občutek, da smo v pravi sodni dvorani. Predstavili so nam tudi delo nacionalnega forenzičnega laboratorija v Sloveniji, katerega lokacije ne izdajo. Delo v laboratoriju je bilo zelo zani-
mivo, saj smo delali poskuse, ki jih še nikoli nismo. S tem smo pridobili tudi znanje in izkušnje ter občutek, kako sploh delujejo pravi forenzični laboratoriji. Delo je bilo skrbno načrtovano in zelo previdno, saj smo delali tudi z nevarnimi snovmi. Te izkušnje ne bomo nikoli pozabili, saj smo se res zabavali. Študentje so se izjemno potrudili. Upamo, da bodo to še kdaj ponovili. Ta dogodek bomo vsekakor ohranili v lepem spominu.
Patricija Germ, 9. r., OŠ Stična, PŠ Višnja Gora
Prostovoljstvo na naši šoli še kako živi
Ne glede na starost, položaj v življenju ali raven uspeha, ne bomo nikoli izvzeti od lekcij, ki se jih moramo naučiti, da bi še naprej rasli.
Ker se skušamo tega vsak dan znova spomniti in tovrstne misli prenesti v lastno zavest, predvsem pa v zavest učencev OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, smo v šolskem letu 2012/2013 začeli izvajati tutorstvo. To pomeni, da smo začeli sodelovati med sabo ter drug drugemu nuditi pomoč. Predvsem pa tutorstvo pomeni sodelovanje in pomoč starejših in izkušenejših učencev mlajšim učencem. Osredotočili smo se na medsebojno povezovanje učencev, krepitev empatije in solidarnosti, razvijanje samostojnosti, krepitev občutka za skupnost, vživljanje v vlogo učenca in učitelja ter zboljšanje učnega uspeha. Vse skupaj smo nadgradili s prostovoljci, ko smo se v šolskem letu 2016/2017 odločili, da se povežemo s starostniki, ki bivajo v CZBO. Delovanje na tem področju krepi miselnost in duha, spodbuja krepitev medgeneracijskih povezav, predvsem pa riše nasmehe na obraze mnogih, tako otrok kot tudi starostnikov.
V preteklem šolskem letu smo skušali združiti prijetno s koristnim, zato smo starostnike obiskali v njihovih prostorih, kjer smo igrali družabne igre ter sproščeno klepetali in se učili življenjskih modrosti. Zaželeli smo si, da bi se srečali večkrat, zato smo starostnike povabili na zaključno prireditev ob koncu leta 2016. Pogostili smo jih s kavi-co in piškotki ter sklenili, da bomo ohranjali tradicijo.
Hrvaški pregovor pravi, da je sonce staro, toda toplo. Drži. Tako topli so trenutki, v katerih se povezujemo. Eden takšnih je bil tudi četrtek, 14. 12. 2017. Za prostovoljce naše šole je bil to prav poseben dan. Nestrpno smo namreč pričakovali prihod starostnikov iz CZBO-ja ter gospo Ireno Goršič, s katerimi smo se sedaj družili že drugo leto zapored. S svojo prisotnostjo pa so nas letos razveselili tudi člani Sveta za starosti prijazno občino Ivančna Gorica: gospa Milena Vrenčur, gospa Majda Verbič ter gospod Milan Goršič. Prostovoljci smo jim pripravili prav poseben program. Po uvodnem nastopu našega odličnega pevskega zbora, pod vodstvom učiteljice Simone, smo preko prazničnih zgodbic starejšim podarili nekaj skromnih daril ter jim s tem želeli
sporočiti, da jih spoštujemo in jim želimo vse lepo v novem letu. Za prav posebno vzdušje je poskrbela učiteljica Barbara, ki je zgodbice pospremila z igranjem na citre. Program smo zaključili z igranjem igrice, ki so jo pripravili učenci 7. razreda pod mentorstvom učiteljic Katja in Barbare.
Že z dramsko igro smo namignili, da je najlepše darilo čas, ki ga pre-živimo skupaj, zato smo si po koncu našega programa vzeli čas eden za drugega, skupaj spili kavico in se posladkali. Čas je tisti, ki šteje v takih trenutkih.
Izrazi na naših obrazih so povedali vse, bili smo zadovoljni ter bogatejši za prijetno izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili.
Sabina Rozina in Barbara Kostrevc
Šolstvo
marec 2018
številka 2
20
Srednja šola Josipa Jurčiča v očeh dijakov ekonomskih tehnikov

OTttmii
V prejšnji številki Klasja smo pisali o značilnostih in zanimivostih programa Ekonomski tehnik na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. V pričujočem članku pa smo od dveh svojih bivših in treh sedanjih dijakov želeli dobiti še njihovo mnenje. Katja Selan: »Počutje v šoli je bilo zelo domače, saj šola temelji na dobrih odnosih in domačem okolju. Vsak se je po svoje trudil, da bi bilo vzdušje na šoli in seveda v razredu, kar se da v redu in prijetno. Kdor je želel poleg rednega dela na šoli početi še kaj, se je lahko udeležil različnih dejavnosti (pevski zbor, šport in rekreacija, eko krožek ...), skratka za vsakega je bilo nekaj. Bližina šole in pa prijetno okolje oziroma to, da je šola nekoliko odmaknjena od »mesta«, poleg narave, sta bila poglavitna razloga, da sem se odločila za šolanje prav na tej šoli. Seveda poleg tega se mi je zdela prijaznost in razumevanje profesorjev pika na i. Program ekonomski tehnik ponuja različne možnosti in priložnosti poglobiti znanje, ki ga pridobimo pri pouku. Odlična prednost je seveda možnost opravljanja prakse v tujini. Pogled tega pa je ta program odlična popotnica za nadaljnji študij. Kar se tiče predmetov, je povezanost med njimi ključnega pomena. Poleg tega je snov podana na razumljiv način in kot sem že omenila, pomembna za nadaljnji študij. Sama študiram ekonomijo in večina predmetov mi pomaga pri nadgradnji mojega znanja. Ta program mi je dal odlične temelje, na katerih lahko gradim nadaljnje
znanje. Posebno predmet prava in računovodstva. Poleg tega program ponuja izbiro glede nekaterih predmetov in poklicev, ki jih lahko vsak posameznik izbere sam.« Lucija Selan: »Srednje šole V Ivanč-ni Gorici nisem zapustila tako dolgo nazaj, no, vsaj zdi se tako. Kadar mi misli uidejo na ta lepi čas, se mi pred očmi zavrti film dogodkov. Najboljse spominjam dejavnosti, ko smo delali v skupinah. Imeli smo učno podjetje in nekaj projektov, ki so bili nadvse zanimivi. Druženje je bilo vsem prioriteta, zato smo poskušali iz vsakega dneva izluščiti čim več. Prav to pa je prednost naše šole. Ker nas je bilo manj, smo se vsi med seboj dobro poznali. Všeč mi je bilo tudi, da sem bila blizu doma in sem lahko čas, ki mi je preostal, izkoristila koristno in ne za vožnjo. Vsega, kar smo obravnavali pri strokovnih predmetih, se žal ne spominjam več, vendar pa sem iz dneva v dan bolj presenečena, kako prav mi pride ekonomsko znanje. Ne samo za vsakdanjo rabo, ampak tudi za šolo in to kljub temu, da sem svoj študij usmerila čisto drugam. Kljub temu, da se nismo glede vsega vedno strinjali, sem imela čudovit razred. Kar pa je najpomembneje, sklenila sem prijateljstva s sošolci, na katere se še vedno lahko obrnem, kadar jih potrebujem. Tudi učitelji so bili vedno dobri do nas. Morda tega nismo vedno opazili v času našega šolanja, vendar ko pogledam nazaj, se zavem, kako so nam bili vedno pripravljeni pomagati, nam ustreči in nas kaj novega
naučiti. Ne samo šolskega znanja, ampak tudi življenjskega. Srednješolski čas mi bo v spominu ostal kot čas, ki mi je podaril veliko lepega.« Andraž Miklič: »Kar se tiče počutja v šoli je fenomenalno (družba, profesorji, predmeti, šolska malica in dejavnosti). V razredu je počutje včasih bolj sproščeno, včasih malo manj, vendar držimo skupaj in si z veseljem pomagamo. Dejavnosti so zelo zanimive, nekatere bolj nekatere manj, vendar jih je dovolj in me res zadovoljijo. Prednost naše šole je predvsem lokacija (narava), prav tako tudi profesorji, saj se bolj posvetijo dijakom, ker nas je malo. Pri ekonomskem programu pa je prednost predvsem komunikacija, saj si pomagamo v dobrem in slabem. Pri pouku strokovnih predmetov sem si najbolj zapomnil načine plačevanja in pa organizacijske oblike podjetij. Kar se tiče sošolcev, jih doživljam kot prave prijatelje, do profesorjev pa sem vedno spoštljiv, saj na naši šoli veliko pripomorejo k spodbujanju našega dela. Vsakomur bi priporočal vpis na našo šolo, tako zaradi organizacije kot tudi zaradi družbe in profesorjev.« Sifet Ljubijankic: »Počutje na šoli je odlično, skozi vsa štiri leta »dogaja«. Redno se prijavljamo na različne natečaje, na tekmovanja, sodelujemo tudi v projektu Erasmus+. Ekonomisti 3. letnika tako vsako leto obiskujejo evropska mesta in tam opravljajo delovno prakso. Veliko je tudi praktičnega dela, izpostavil bi učno podjetje, ki ga ustanovimo dijaki in se tudi razdelimo po delov-
nih mestih ter skozi celotno šolsko leto delamo kot v pravem podjetju. Učitelji so nam zelo v pomoč, veliko delajo z nami tudi individualno in obravnavajo vsakega dijaka posebej, saj niti dve snežinki nista enaki in tako je tudi z dijaki, vsak je nadarjen za nekaj. Vsekakor zelo priporočam program ekonomski tehnik tistim, ki imajo ideje, ki so željni dokazovanja in uspeha, ter tistim, ki si bolj prizadevajo za praktično delo in imajo vizijo za naprej.« Laura Kastelic: »Srednja šola Josipa Jurčiča je šola, na kateri se počutim kot doma. Šola je majhna in ravno zaradi tega se počutim varno in zaželeno, ker se vsi na šoli poznamo, odnos s profesorji je zelo prijeten in pristen, saj nas nimajo samo za številko, ampak se vsakemu dijaku posebej posvetijo. Šola mi je tudi všeč zaradi tega, ker je blizu mojega doma in v naravi. Med odmorom gremo lahko ven na svež zrak in se ga nadihamo, da nam možgani med poukom lažje in bolje deluje-
jo. Večina šol te možnosti na žalost nima. Všeč so mi tudi odnosi v razredu, trenutno nas je 11 v četrtem letniku Ekonomskega tehnika. Med sabo smo zelo povezani in vedno stopimo skupaj, kadar je to potrebno. Všeč mi je tudi to, da je veliko praktičnega dela pri posameznih strokovnih predmetih, saj se s tem največ naučimo in odnesemo največ znanja. Šola vsako leto za 3. letnik Ekonomskega tehnika organizira tudi prakso v tujini, s programom Erasmus+. To je tudi en velik izziv in hkrati tudi zelo poučna pot, saj na praksi spoznavamo nove ljudi, njihove delovne navade in predvsem dobimo veliko novega znanja. Šolo bi priporočila vsem, ki se ne želijo dolgo voziti z vlaki ali avtobusi, želijo biti v naravi, imeti zelo dober odnos s profesorji in predvsem, da se počutijo kot doma.«
Igor Gruden, učitelj ekonomskih predmetov
Kakšne prednosti prinaša dijakom športnikom vpis na Srednjo šolo Josipa Jurčiča?
Sam sem v vlogi učitelja športne vzgoje, nogometnega trenerja in očeta dveh otrok že večkrat razmišljal, kakšno prednost pravzaprav prinaša šolanje otroka oz. mladostnika v bližini svojega doma, še posebej, če se po pouku udeležuje dodatnih športnih, kulturnih, gasilskih ali kakih drugih vodenih dejavnosti, ki tudi potekajo v domačem kraju. A priznam, da se nikoli nisem zelo poglabljal v teh razmišljanjih.
V zadnjem času sem naletel na nekaj »negodovanj« kolegov, ki trenirajo po različnih klubih v naši občini, da so mladostniki na treningih pogosto utrujeni in nezbrani, kar občasno opazim tudi sam. Predvsem to me je spodbudilo, da sem se v zadevo nekoliko bolj poglobil. Razlogi za utrujenost in nezbranost mladostnikov so seveda lahko zelo različni. Po navadi je to skupek več različnih dejavnikov. Naj jih naštejem nekaj: klima v družini, zahtevnost šole, nekvaliteten in prekratek spanec oz. počitek, nezdrava prehrana oz. slaba razporeditev obrokov preko dneva, zahtevnost treningov in tekmovanj, naporna vsakodnevna vožnja v šolo in nazaj ipd. Vsi ti so poleg še katerih drugih lahko razlog za prekomerno utrujenost in izgorelost mladih športnikov, kulturnikov ... Na določene »moteče« dejavnike je težje vplivati, na druge lažje. Na kaj lahko starši brez večjih naporov vplivamo, da naši mladostniki- športniki,
kulturniki ... ne bodo pretirano utrujeni?
Ena od stvari je gotovo izbira šole, ki naj bo, če je to seveda možno, v bližini kraja bivanja- še posebej, če ima otrok treninge oz. vaje tudi v domačem kraju. To trditev lahko podprem z rezultati manjše, zelo preproste ankete, ki je bila opravljena na zelo majhnem vzorcu, a menim, da so podatki dovolj jasni in se najbrž ne bi bistveno razlikovali tudi na precej večjem vzorcu mladostnikov. Podatke, ki niso zelo zaupne narave, sem pridobil od polnoletnih dijakov in z dovoljenjem staršev tudi od nepol-noletnih. Večinoma so to dijaki športniki, ki pa opravljajo šolanje na treh različnih krajih: v Ljubljani, v Novem mestu in doma v Ivančni Gorici. Zanimalo me je predvsem, kakšna je razlika v času, ki ga porabijo mladostniki od trenutka, ko odidejo od doma do prihoda nazaj domov med tistimi, ki se šolajo v domačem kraju, in tistimi, ki se šolajo drugje. Zanimalo me je tudi, kako se prehranjujejo od jutra do prihoda domov. Poudarjam, da so podatki verodostojni oz. takšni, kakršne so mi posredovali mladostniki. Med seboj sem primerjal tri dijake, ki so doma iz okolice Zagrad-ca in vsi obiskujejo šolo v različnih krajih: eden v Novem mestu, drugi v Ljubljani, tretji v Ivančni Gorici, nato še tri dijake iz okolice Ivančne Gorice, ki ravno tako obiskujejo šolo na že omenjenih treh različnih lokacijah
in dva iz Temenice, od katerih eden obiskuje šolo v Ivančni Gorici, drugi pa v Novem mestu. Pri prevozu sem upošteval dejstvo, da se vsi vozijo z javnim prevozom, vlako, ali avtobusom, kar se tudi dejansko dogaja, dva od omenjenih se občasno vozita še s starši z osebnim avtomobilom (eden v Iv. Gorico, drugi v Lj.), a sem tudi to pri končnih rezultatih upošteval. Rezultati so bili naslednji: Dijaki, ki se šolajo doma v Ivančni Gorici (eden iz Zagradca, drugi z Vira pri Stični, tretji iz Temenice) porabijo od trenutka, ko odidejo od doma pa do takrat, ko pridejo domov iz šole povprečno 6 ur in 53 minut. Drugače povedano: odidejo od doma povprečno ob 7.32 zjutraj in se vrnejo domov povprečno ob 14.25. Dva od treh jesta zajtrk doma in v šoli topel obrok, tretji je samo v šoli topli obrok. Dijaki, ki se šolajo v Novem mestu (po eden iz Zagradca, Temenice in Stične) povprečno porabijo za pot od doma do šole in nazaj 9 ur in 7 minut. Od doma gredo povprečno ob 5.43 in pridejo domov povprečno ob 14.50. Nihče od njih ne zajtrkuje, v šoli vsi jejo hladno malico, čeprav imata dva možnost tudi za toplo. Dijaka, ki se šolata v Ljubljani (po eden iz Zagradca in Lučarjevega Kala) povprečno porabita za pot od doma do šole in nazaj 9 ur in 25 minut. Od doma gresta v povprečju ob 6.00 in prideta ob 15.25. Eden od njiju zajtr-kuje in v šoli poje še hladno malico,
drugi ima samo hladno malico v šoli. Povzetki in domneve: Dijaki, ki se šolajo v domačem kraju, imajo vsak dan 2 uri in 15 minut več časa za počitek, učenje, kot dijaki, ki hodijo v šolo v Novo mesto, oz. 2 uri in 32 minut več časa kot tisti, ki obiskujejo šolo v Ljubljani. Istočasno se tudi bolje prehranjujejo kot tisti, ki obiskujejo šolo v Ljubljani in Novem mestu (2/3 »domačih« je zajtrk in le 1/5 tistih, ki se šolajo drugje, »domači pa imajo tudi kvalitetnejšo šolsko malico). Verjetno tisti, ki se šolajo v domačem kraju, več zajtrkujejo od drugih tudi zato, ker bistveno kasneje odhajajo od doma in imajo za zajtrk več časa. Zajtrk pa je še posebej za športnika zelo pomemben obrok. Jasno je, da so mladostniki, ki so pri popoldanski vadbi oz. treningu bolj utrujeni in slabše prehranjeni bolj podvrženi poškodbam, težje prenašajo napore in so tudi manj zbrani. Ob tem velja opozoriti še na to, da se tisti, ki zjutraj ne jejo in imajo slabo malico v šoli potem doma prekomerno najejo, kar pa pred vadbo tudi ni dobro, saj so prebavni organi pretirano obremenjeni in storilnost tudi ne more biti optimalna. Teza, da na poti v šolo in nazaj na vlaku ali avtobusu lahko tudi počivajo oz. se učijo, je bolj iz trte zvita, saj tako počitek na poti kot učenje nikoli nista tako kvalitetna kot domača postelja, kavč oz. soba.
Seveda je situacija nekoliko drugač-
na, če mladostnik treningov ali vadbe ne izvaja v domačem kraju oz. če se mladostnik želi šolati v programih, ki jih naša domača šola ne nudi. V naši srednji šoli imamo na izbiro program gimnazija in ekonomski tehnik, ki sta dokaj splošna programa, primerna za nadaljevalni študij, in omogočata zelo širok spekter možnih poklicev. Poleg prednosti, ki so zgoraj naštete in sem sodi tudi kvalitetna in organizirana prehrana, pa je naša šola poznana tudi po zelo dobrih pogojih za športno udejstvovanje, saj poleg velike telovadnice premoremo tudi fitnes, plesno učilnico, veliko zunanje igrišče z atletsko stezo in lepe gozdne poti za teke in podobne vzdržljivo-stne dejavnosti. Glede na to, da telovadnica ni ves čas zasedena, so tudi možnosti za dodatne ure treninga, ki jih lahko klubski trenerji opravijo s posameznimi dijaki športniki. Take primere smo že imeli. Seveda je šola odprta tudi za kake druge oblike sodelovanja, ki bi bile seveda možne oz. sprejemljive.
Če se torej odločate za izbiro srednje šole, vendarle dobro pretehtajte in premislite tudi o teh podatkih, ki sem jih predstavil v tem zapisu. Sam sem mnenja, da Srednja šola Josipa Jurčiča ni idealna šola, je pa zelo dobra in prinaša tudi veliko prednosti. Velika mesta boste mladi vsekakor še lahko spoznali.
Simon Bregar
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Šolstvo
21
Mladi in zaposlitev
Šolski center Novo mesto, Srednja gradbena, lesarska in vzgojiteljska šola zelo dobro sodeluje z Gospodarsko zbornico Slovenije, kot tudi z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, nazadnje na področju uvajanja vajeništva. Izredno pomembno je tudi sodelovanje s podjetji in obrtniki, ki je dobro tudi v občini Ivančna Gorica , kjer se praktično usposablja in izobražuje vrsta dijakov. V delavnicah Medpodjetniškega centra smo na informativnih dnevih gostili tudi predstavnike podjetij in zbornic. Na naše povabilo se je z velikim veseljem odzval podjetnik in predsednik Območne-obrtne zbornice Grosuplje Milan Sašek.
Alojz Kovšca si je ogledal tudi prenovo starega pohištva - restavrira-nje in rezbarjenje, kar so prikazali bodoči lesarski tehniki.
let zavzemal za ponovno uvedbo vajeniškega sistema z več praktičnega usposabljanja, je nagovoril in pozval mlade, naj čim prej usvojijo nova znanja in spretnosti, kar omogočajo tudi sodobne lesarske delavnice v Novem mestu. »Ni dovolj, da nekaj veš, znati moraš tudi narediti,« je poudaril gost, ki dobro pozna svet podjetništva in obrtništva, zato je predstavil tudi zaposlitvene možnosti.
Pomembne izkušnje mladi lesarji pridobivajo tudi na različnih tekmovanjih.
Slavko Mirtič Foto: Slavko Mirtič
Milan Sašek, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje.
»Lesna industrija, ki ponovno dobiva velik zagon tudi z malimi obrtniškimi delavnicami, potrebuje nove, izobražene kadre za zahtevna delovna mesta, tudi za delo z računalniško krmiljenimi stroji,« je ob obisku dejal mizarski mojster Sašek, ki v okviru zbornice tesno sodeluje z ivanškimi obrtniki in podjetniki. Lesarske delavnice v Novem mestu si je ogledal tudi predsednik Državnega sveta RS in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana - Bežigrad Alojz Ko-všca. Predsednik Kovšca, ki se je več
Karolina (Draga) Stritof
(6. 1. 1934-4. 2. 2018)
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje.
Vsak zase krmari k pogrebu.
Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu.
T. Pavček
Komaj mesec dni po dopolnjenem 84. letu življenja nas je zapustila stanovska kolegica, sodelavka, spoštovana učiteljica Draga Štritof. Od nje smo se poslovili na stiškem pokopališču na dan slovenskega kulturnega praznika 8. 2. 2018.
Rodila se je na Grmu 9 v družini Pangerc. Starša sta ustvarila veliko kmetijo. Draga je bila drugi otrok, imela je še dve sestri. Osnovno šolo je obiskovala v Šentvidu pri Stični, prva dva razreda. Zaradi vojnih razmer tretjega razreda ni nadaljevala, imela pa je doma inštrukcije. Takrat, v času italijanske okupacije, je izgubila tudi očeta, ki je bil ubit. Na velikem gruntu je ostala mama s tremi odraščajočimi dekleti. Po osvoboditvi je Draga nadaljevala šolanje, najprej osnovno šolo v Šentvidu, nato nižjo gimnazijo v Stični. Z odliko je končala malo maturo 1948/49. Nato je bila sprejeta na Učiteljišče v Ljubljani. V času šolanja na Učiteljišču je stanovala v Ljubljani. Vse skozi je bila udeležena v kulturno-prosvetnih organizacijah. Z dekretom je bila nameščena na prvo delovno mesto učiteljice razrednega pouka na OŠ Knežak za eno leto. Naslednja štiri leta je poučevala na OŠ Šentvid pri Stični, zatem pa vse do upokojitve oz. do leta 1985 na OŠ Stična. Tu je bila najdlje učiteljica 2. razreda,
vodja aktiva učiteljev drugega razreda. Od leta 1985 do 1988, ko je bila upokojena, je učila in bila vodja podružnične šole na Muljavi.
Draga je bila v življenju poleg dobre učiteljice izvrstna gospodinja, sodelavka in mati. Poročila se je s Francem Štritofom, ki je bil med ustanovitelji Avtoprevoza Ivančna Gorica. Svojega življenjskega sopotnika je zaradi bolezni mnogo prezgodaj izgubila. Ostala je sama s sinom Matjažem in hčerko Mojco. Vse do smrti je živela v svoji hiši, doma na Mleščevem. Zadnja tri leta je bolehala. Neizmerno lepo so zanjo skrbeli njeni svojci. Le zadnji mesec je preživela v domu za ostarele na Horjulu, v neposredni bližini doma svoje hčerke. Sodelavci jo bomo ohranili v lepem spominu.
Za OŠ Stična Marinka Boljka
Snežne radosti z GROŠ-em
V mesecu februarju pustni krofi in ostale sladke dobrote navdušujejo ravno tako kot pustne maske in vragolije vseh maškar. Člani študentskega kluba Groš smo na zasnežen pustni torek izvajali poostreno prometno kontrolo v centru Grosuplja in mimoidoče »kaznovali« oziroma nagradili in razveselili s krofi. Tudi dijakom Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo razdelili krofe in tako poskrbeli, da se je pustni torek razlikoval od običajnega šolskega dne.
Tadej Hrovat s Kala pri Ambrusu se je pred kratkim pomeril z vrstniki iz slovenskih lesarskih šol na tekmovanju Olimpijade poklicnih spretnosti Slo-veniaskills.
Tradicionalna enodnevna smučanja z GROŠ-em tudi letos prinašajo veselje vsem smučarjem in deskarjem. Snežnim užitkom smo se predajali na Vi-šarjah, Katschbergu in Bad Klainkircheimu. Zaradi obilnega sneženja pa je bilo smučanje na Turracher Höhe odpovedano. Z dodatnim, nadomestnim smučanjem se oddolžimo v marcu.
Na dan žena, 8. marca, v Študentskem klubu Groš že tradicionalno odpremo razpisna mesta za socialno obarvan projekt ''GROŠ-eve mamice in očki'', s katerim bomo tudi letos nekaj mladih študentskih družinic obdarovali s finančno pomočjo. Vsi razpisni pogoji so objavljeni na našem Facebooku in na spletni strani. Pozivamo vse mamice ali očke, s statusom študenta in članstvom ŠK GROŠ, da si preberejo razpisno dokumentacijo in se prijavijo. Projekt se simbolno zaključi 25. marca, na materinski dan. Sledi tudi podelitev denarnih bonov in promocijskih daril in ugodnosti, ki jih k projektu prispevajo lokalni sponzorji.
Po napornem izpitnem obdobju in »čepenju« za knjigami smo v soboto, 24. februarja, poskrbeli za zaslužen oddih in zabavo z »After exams 90's party!«. Kot je razvidno že iz imena, je prostore kluba Groš ta večer napolnila glasba naše mladosti. Mesec dni pozneje, 24. marca, pa se bomo kot vsako leto z Groš-em odpravili v Planico navijat za naše skakalce. Več informacij v zvezi z dogodki in ugodnostmi boste pravočasni našli na naši spletni strani (www.klub-gros.com), spremljajte nas na Facebooku (www.facebook.com/sk.gros). Pričakujemo pa vas tudi na uradnih urah v prostorih ŠK Groš, in sicer vsak torek in četrtek med 10:00 in 12:00 ter v ponedeljek, sredo in petek med 18:00 in 20:00. Z GROŠ-em ni nikoli dolgčas!
Urša Košak, ŠK GROŠ
NE PUŠČAJTE VREDNEJŠIH V AVTOMOBILU
22
Podlistki
marec 2018
številka 2

OTtmoi
Naši Maistrovi borci
JOŽEF JERAJ, legendarni bojevnik
(23. 1. 1894-14. 1. 1980)
Rojen za hlapca in delavca
Jože Jeraj je bil rojen v Žubini 22. Njegov oče je bil doma z velike kmetije in izučen kolar, a ker je bil drugi sin v družini, je moral od hiše, za odpravnino pa je dobil nekaj zemlje, dve kravi in kajžo. Mati je bila z Debelega hriba, a vsaj v zrelih letih nekoliko čudaška »begavka«, ki ni zdržala doma. Klatila se je tudi okoli znancev, se rada zadrževala tudi po več dni pri mrličih in podobnih dogodkih. Družina je bila predvsem zaradi matere, morda tudi očeta, neurejena, otroci pa prepuščeni sami sebi. Oče je kot kolar pogosto delal pri naročnikih in bil veliko odsoten. Izdeloval je kmečko orodje, vozove, živinske jasli in še kaj, kar so potrebovali na kmetih. Postopoma so izgubili še tisto, kar so imeli, zapustiti so morali dom v Žubini in se preseliti v Veliki Gaber v Koprivčevo hišo. Jože je šel že pri osmih letih za pastirja v sosednjo vas Cesta in potem služil še pri drugih družinah. V Velikem Gabru je Jože opravil obvezno osnovno šolanje in bil po pripovedovanju bister in vedože-ljen. Na možnost za nadaljnje šolanje nihče ni niti pomislil. Leta 1912 je bil že napol odrasel, a še zmeraj hlapec v vasi Korenitka pri družini Franca Omahna, po domače Les-jaka. Kmalu je začel pomagati tudi očetu, hodil je z njim in se tudi sam priučil kolarskega poklica. Od tod je bil leta 1915 vpoklican v prvo svetovno vojsko.
Avstro-ogrski vojak v Galiciji
Jože Jeraj je vojaščino v avstro-ogr-ski armadi prvič izkusil na vzhodni fronti v Galiciji. Najprej je moral prestati naporen začetni vojaški trening. Vsaj nižji častniki naj bi sicer razumeli ali celo znali slovensko, vendar je bil poveljevalni jezik nemški in slovenščine niso hoteli uporabljati. Področje je bilo na skrajnem vzhodu avstro-ogrskega imperija in je veljalo za cesarsko »Sibirijo«. Pred vojno je več let tam preživel tudi naš kasnejši general Maister. Leta 1772 po prvi delitvi Poljske med Rusijo, Avstrijo in Poljsko je Galicija prešla v posest Avstrije in tu ostala vse do leta 1918. Med prvo svetovno vojno so tu potekali hudi spopadi med avstrijsko in rusko vojsko, v katerih je padlo ogromno slovenskih vojakov. Leta 1918 je pokrajina znova prešla v obnovljeno Poljsko. Področje je bilo
izredno močno vojaško utrjeno. V Galiciji se je Jeraj srečeval z ruskimi in poljskimi ujetniki, ki jih je stražil in se od njih naučil tudi nekoliko jezika, navzel pa naj bi se tudi idej sovjetske revolucije oziroma se vsaj seznanil z njimi. Pri delu z ujetniki na prisilnem delu je bil zelo uspešen. Z njimi je ravnal sočutno, jih znal pripraviti, da so učinkovito delali in se je od njih tudi marsikaj naučil, menda tudi poljskega jezika. Ujetniki so vedeli, kje in kako kmetje na poljih hranijo zakopan krompir in drugo ozimino, ki so jo vojaki odkopavali, jo pekli in kuhali in se tako reševali v hudi lakoti. Po pripovedovanju sina Jožeta, naj bi bila za mladega vojaka v tistem času posebno pretresljiva izkušnja nesrečna smrt nekega zelo plemenitega in vernega sodelavca Poljaka, ki ga je v nesreči ubil konj. Takrat naj bi Jože prvič resno podvomil o katoliški veri in si omajal zaupanje v Boga, ki dopušča smrt takih dragocenih ljudi. Drugo negativno izkušnjo je imel z vojnim kuratom. Ob velikonočnih praznikih, menda na veliki četrtek, so vojaki dobili nekaj konzerv golaža. Ker so bili sestradani, niso spoštovali posta in si postregli s pogretim golažem. Nekdo jih je izdal kuratu, ki jih je hudo kaznoval s štiridnevnim zaporom v kleti brez hrane skozi vse velikonočne praznike. Prav ta kurat pa je potem že v ponedeljek blagoslavljal topove, ki naj pobijejo sovražne vojake. Jera-jeva vera se je hudo omajala in ni nikoli več postala trdna. Njegova doživetja poudarjamo zato, ker je Jeraj vse življenje veljal za nekakšnega brezverca. Vere in cerkve po vseh vojnih in kasnejših odisejadah res ni več spoštoval, nikoli pa ni bil sovražen do svojih sosedov, samostanskih bratov v Stični. Ob smrti je imel sicer civilni pogreb, prav tako njegova žena, vendar so ga na mrtvaški oder prišli pokropit trije duhovniki. Pred smrtjo so menihi vabili oba zakonca, naj prejmeta blagoslov, vendar sta ga zavrnila, češ da sta si ga pri devetih otrocih in vseživljenjskem delu tako ali tako zaslužila in si ga pridobila. Ljudje so ju sprejemali takšna, kakor sta bila - nekoliko posebna, a domača. Na poslednjo pot je Jeraja pospremilo veliko ljudi.
Vojak na zahodni fronti
Prave dokumentacije o Jerajevih vojaških poteh ni, a družinsko pri-
Prizor iz vojaškega tabora v Galiciji
čevanje zatrjuje, da je bil po kakšnem letu iz Galicije premeščen na zahodno fronto okolico italijanskega Trenta. Tam je bil sluga oziroma pomočnik oficirju, ki ga je ubil sovražni strel, ko se je dvignil iz strelskega jarka, kar je bila zanj spet huda izkušnja. Sicer pa Jeraj naj ne bi bil nikoli tipičen frontni vojak, ampak vselej v zaščitni četi, ki je pregledovala teren in opazovala premike sovražne vojske. Pri tem se niso kaj dosti izpostavljali in se raje zadrževali na manj nevarnih mestih. Na frontah in v zaledju je preživel skoraj polna štiri leta vojaške službe in se dobro priučil nemščine. Žal ga niti otroci niti znanci niso dovolj natančno poslušali, čeprav je o svojih vojnih doživetjih rad in zanimivo pripovedoval, tako da je njegova vojaška zgodba pomanjkljiva. Vsekakor je znano, da je enkrat med vojno službo dobil menda 14-dnevni dopust, ki ga je preživel v domačih krajih. Z dopusta se je vračal preko Dunaja, kjer je sedel na vlak in se dolgo vozil v napačno smer. Ob vojaški kontroli so ugotovili, da ni na pravi poti, a se je še naprej zapletal, tako da se je baje vračal v vojsko skoraj mesec dni. Kaznovan pa ni bil. Jerajeva vojaška knjižica, ki je pravzaprav še edini izvirni dokument, ki ga hranijo v družini, izpričuje naslednje vpise: dan, mesec in leto vpisa v stalni kader: 23. 10. 1914 (prvi vpis); 22. 5. 1919 (verjetno vpis v Maistrovi vojski), 24. 5. 1920 (verjetno vpis ob koncu vojaške službe. Dan, mesec in leto izpisa iz kadra: 29. 10. 1918 (verjetno ob koncu službe v avstro-ogrski armadi); 24. 7. 1920 (verjetno odpust iz Maistrove vojske).
Po demobilizaciji 17. 8. 1918, o čemer spet pričuje njegova vojaška knjižica, se je vrnil domov, vendar ni znano kako. Ko se je vračal iz vojske, se je s skupino vojakov ustavil v Ljubljani, kjer so v smeri proti Dolenjski v gostilni Češnovar pili in jedli. Natakarica jih je opozorila, da jih na Rudniku čakajo vojaki, ki jih bodo aretirali in vključili nazaj v vojsko, zato so šli kar peš preko Golovca in srečno prišli domov. Ko je prišel domov, je naletel na smrt v soseščini in jokajoči vdovi, ki je tarnala, da je mož umrl menda zaradi bolezni, odgovoril, da je sam pogosto prebival v mrazu pod smrekami, kar mu vendarle ni škodilo.
Maistrov borec
Konec vojne je bil nemirni čas razpada Avstro-Ogrske in snovanja prve Jugoslavije. General Maister je razpisal mobilizacijo pravkar razrešenih avstrijskih vojakov v svojo osvoboditeljsko vojno. Župan Štefe, pa tudi oče Jeraj, sta Jožeta spodbujala in mu prigovarjala, da bi bila sramota, če se ne bi odzval mobilizaciji slovenskega generala Rudolfa Maistra, zato se je priglasil. Vpis v vojaški knjižici pričuje, da naj bi to bilo 22. 5. 1919, torej sedem mesecev po vrnitvi. Zbor prostovoljcev je bil v Belgijski kasarni v Ljubljani, od koder so jih odpeljali proti Mariboru. Pisnega pričevanja o tem,
tno je imel smisel za delo z ljudmi in spretno prekrmaril tudi drugo vojno. Organiziral je celo okoliške prebivalce, da so ravnali humanitarno in prinašali svoje pridelke in hrano tudi za ujetnike. V Franciji je Jerajeva družina ostala vse do leta 1947 ali 1948, ko je nova Jugoslavija organizirala veliko akcijo med izseljenci za vrnitev domov. Obiskovali so jih naši politiki, jim trkali na vest, da jih potrebuje domovina,
Današnja podoba spomeniško zaščitene hiške v Stični ob samostanskem obzidju
kako dolgo in v katerih Maistrovih enotah je deloval nimamo, njegova vojaška knjižica pa izkazuje zadnji podatek o izpisu iz vojaške službe 27. 7. 1920. Vojskoval se je torej skorajpolnih pet let. Za današnji čas skoraj nepojmljivo.
Spopad s civilnim življenjem
Ko se je Jože Jeraj dokončno vrnil iz vojske, je bil že preizkušen mlad mož, zrel za spopad s civilnim življenjem. Najprej je bil spet približno tri leta veliki hlapec v Korenitki na veliki kmetiji »na dva grunta«, kjer so imeli dva para konj. Bil je zelo delaven, zato mu je gospodar vsako leto povišal plačo. Hlapci so smeli sedeti skupaj z gospodarji v gostilni le na Štefanji dan. Poleg njega so imeli še tri: malega hlapca, deklo in »pesno« (varuško). Po treh letih se je osamosvojil in hodil delat v »fremd« kot kolar. Za delo je bilo težko. Imel je potrdilo o poklicni usposobljenosti, zato je smel hoditi delat k obrtnikom, ki so ga morali vzeti na delo za določen čas, navadno za teden dni.
Ko je izvedel, da lesna tovarna in žaga pri Karlovcu, ki je izdelovala tudi parket, sprejema delavce, je odšel tja in dobil delo. Tam je spoznal malo mlajše dekle iz Vojvodine (na hrvaški strani Kolpe, nasproti Adlešičev), ki je pakirala parket v tovarni, in se z njo leta 1928 ali 1929 v njenem domačem kraju poročil. Dobila sta prvega otroka - hčerko.
V	depresiji in gospodarski krizi leta 1912 je tovarna zaradi neplačil zašla v krizo, zato jo je verjetno lastnik namenoma zažgal, da je dobil vsaj zavarovalnino, delavci pa so ostali brez vsega. Vrnil se je domov in izvedel, da Francija sprejema mlade in zdrave priseljence za delo v rudnikih. Prijavil se je na zbirnem centru v Litiji in odšel s skupino v Francijo, v Saint- Etienne v dolini Loare, kjer je delal v premogovniku. Varčeval je, da je odplačal svojo vozno karto in po dveh letih poslal denar v pismu še ženi, da pride z otrokom za njim. Toda poštenjaku sreča rada laže. Poštar je ukradel denar iz pisma, kar so mu tudi dokazali, a ni dosti pomagalo, ker ga ni mogel vrniti. Kljub tožbi je vrnil le majhen del in Jeraj je moral znova služiti za ženino karto. Uspelo mu je in žena se mu je s hčerko pridružila v Franciji. Rodilo se jima je še 8 otrok. Družina je sicer skromno, a zadovoljivo živela.
V	Franciji je Jeraja zatekla že druga vojna. Takrat so v rudnikih delali tudi nemški vojni ujetniki in Jeraju, ki je znal nemško, so zaupali njihovo varstvo. Znova se je izkazal kot sposoben vojak in prevajalec. Oči-
Prizor s soške fronte kjer se gradi nov, za delavce boljši in pravičnejši red in jim obljubljali stanovanja in delo. Jeraja so premamile obljube in z vso družino, vključno z najstarejšo hčerko, ki se je že vpisala na univerzo in bi lahko ostala v Franciji, se je odpravil v Marseille, od koder je ladja izseljence pripeljala na Sušak pri Reki.
Boj za kruh in družino
Obeti o socialističnem raju so se kaj hitro izkazali za zelo skromno resničnost. Jerajevo družino so prepeljali v Staro Cerkev, kjer so bile prazne kočevarske hiše. Čakala naj bi jih tudi ozimnica, a zaradi zamujanja ladje je krompir zmrznil in bil neuporaben. Jeraj je kritiziral neustrezen sprejem in lažne obljube, zato so ga celo kazensko privili. Kljub vsemu so tam ostali tri leta. Živeli so v hudi revščini in neurejenih razmerah. Otroci niso znali slovensko. Sin Jože je začel hoditi v šolo, kjer ni mogel slediti pouku. Težko so se vključevali v novo okolje. Žena je skrbela za družino, Jeraj je delal v dnevnem kopu rudnika, verjetno Kanižarice. Leta 1951, natančno 15. septembra, so se preselili v Črmošnjice, kjer je Jeraj na državnem posestvu prevzel službo gospodarja in skrbel za tehnična dela, izdelavo in popravila orodja ipd. Stanovanje je bilo boljše in za otroke je bilo bolje poskrbljeno, vendar jih je trla osamljenost in odmaknjenost. Jožeta je učila učiteljica Vida Košir, ki je sama poučevala vseh šest razredov, mlajše popoldne, starejše dopoldne. Starejša hči se je že odselila in
A
Sobrače
(O)

marec 2018
številka 2
Podlistki
23
zaradi znanja francoščine dobila dobro službo v Ljubljani. Po dveh letih je Jeraj hotel bliže domu, zato so se preselili v kajžo v Stehanji vasi, kjer jih je spet čakal neprijeten sprejem. Ker so prispeli zvečer, jih ni nihče pričakal in hiša, ki jim je bila dodeljena, je bila zaklenjena, da so morali z vso prtljago, ki so jo pripeljali s seboj, in z majhnimi otroki prebiti noč na prostem. Lastnik, ki je bil menda »zadrt klerikalec«, verjetno pa prizadet, ker jim je moral oddati kajžo, tudi na sobotno jutro ni hotel priti prej, preden je opravil mašo. Tudi tu so ostali le kratek čas in se preselili v Veliki Gaber, menda v Ko-privčevo hišo.
V družini sta vladala siromaštvo in pomanjkanje, zato je moral sin Jože že sedemleten služiti kot pastir na Jerlahovi kmetiji z gostilno, ki je bila
priznala odškodnino, s katero si je potem kupil v Stični majhno, staro in zanemarjeno hišico, eno od petih meniških hiš, ki so bile tedaj v občinski (državni) lasti. Lastniška pogodba se je glasila na sto let. V imenu občine jih je prodajal župan Šeme. Eno je kupil tudi Celarc, oče soproga sedanje ministrice Kolar Celarčeve.
Jeraj je bil silno ponosen na svojo hiško, ki jo je očistil in delno prenovil, da je številna družina končno imela svoj skromni dom. Skrbnega in preračunljivega ravnanja z denarjem si ni nikoli pridobil. Sin Jože se spominja, da ga je mama prosila, naj iz Ljubljane prinese čevlje za otroke, a je na to pozabil in se vrnil z dvema knjigama. Starejši otroci so se že odselili zaradi dela, mlajši pa so služili kot hlapci v okolici. Je-
Premogovnik Saint-Etienne
velika in napredna. Spominja se, da je domača hči že takrat iz Italije uvozila električnega pastirja za živino, ki ga doslej še niso poznali. Z njim so lepo ravnali in ima nanje prijetne spomine. Kasneje se je prav tako udinjal za hlapca v Metnaju, kjer so ga spet imeli radi, ker je bil delaven in neproblematičen. Gospodinjo je doživljal kot mater in je kasneje ob njeni smrti daroval za mašo v njen spomin, ker je bila pobožna, česar za svojo pravo mamo ni storil. Drugačen pa je bil starejši brat, ki se ni mogel tako zlahka prilagoditi in ukoreniniti. Ni bil ne dober učenec ne delavec in tudi kasneje je zašel na kriva pota. Iz Velikega Gabra so spet kmalu selili na Vir in od tam na Vrh nad Stično, v sosesko današnjega posestva Grofija. Takrat so postali zares naši krajani.
Stiškalegenda
Jože Jeraj je bil zelo spreten in je spet izdeloval kmečko orodje in samokolnice, vendar bolj za pribolj-ške kot za pravo plačilo. Po naravi je bil družaben, radodaren, denarja nikoli ni znal prav ceniti, z lahkoto ga je potrošil. Verjetno je to imel v značaju pa tudi v neurejeni mladostni izkušnji ob materi begavki in očetu priložnostnem delavcu. Rad je govoril o svojih življenjskih izkušnjah in francoskih časih, zahajal v gostilne in se družil. Tudi premožnim kmetom se ni zdelo za malo, da jim je plačeval pijačo, čeprav so ga sprejemali kot naivneža in ne-preračunljivca s francosko penzijo in se mu skrivaj ali pa tudi odkrito posmehovali.
Leta 1953 se oče Jože Jeraj upokojil. S pomočjo hčerke, ki se je seznanila s predpisi in zvezami, je naredil prošnjo za odškodnino zaradi bolezni (silikoza), ki si jo je nakopal v francoskih rudnikih. Francija mu je
raj je še naprej po malem izdeloval kmečko orodje in opremo, zahajal v gostilno Gradiček, kjer je imel svoj stalni stol. Če ga je kdo zasedel pred njim, ni protestiral, ampak počakal, da se je spet sprostil. Rad si je prižgal cigaro in zanimivo ter živahno pripovedoval o svojih doživetjih vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati. Menda je tudi rad žvečil tobak in pri tem izdatno pljuval. Hudomušni jeziki vedo povedati, da je bil njegov pljunek tak, kot bi »se guska usrala«.
Zaradi svoje francoske penzije, ki v resnici ni bila velika, a so jo ljudje radi napihovali, in iz nekakšnega delavskega socialnega ponosa je celo odklanjal socialno podporo, ki so mu jo občasno ponudili. Kljub težkemu in turbulentnemu življenju sta Jože Jeraj in njegova žena v svoji skromnosti doživela kar lepo starost, žena, roj. 1909 je umrla leta 1983, Jeraj pa 1980. Pokopana sta v Stični. Po mamini smrti je hiško podedoval starejši sin, ki je bil socialno najšibkejši, čeprav so zlasti sestre o tem imele precej pomislekov. Jeraj je rad bral in je skušal tudi zapisati svoje življenjske dogodivščine. Zapiske je hranil v predalu mi-znice, a so jih po mamini smrti ob pospravljanju uničili. Tudi sin Jože ima to pisateljsko iskro. Postopoma skuša zapisati, kar je slišal od staršev in kar je doživel sam. K pisanju se spravi predvsem v zimskih mesecih, sicer je delovno še aktiven kot pomočnik pri sinovi obrtniški (kro-vski) dejavnosti.
Zvest in delaven gasilec
Jože Jeraj se je že kot šestnajstletni mladenič pridružil gasilcem v društvu Velika Loka. Plemenitemu klicu je ostal zvest vse življenje, torej kar sedem desetletij. V jubilejnem članku so med drugim zapisali, da se je kot gasilec kalil pri gašenju številnih
Jože Jeraj ovenčan z odlikovanji
majhnih in tudi zelo velikih požarih. Leta 1921 je gasil požar v Knežji vasi pri Dobrniču, ko je gorela cela vas. V svojem francoskem okolju, v St. Etiennu je bil celo vodja gasilske enote. Na svojo iniciativo je vodil gašenje velikega gozdnega požara v tamkajšnji okolici in za svoje delo in pogum prejel priznanje in denarno nagrado. Grozovite prizore je doživel v letu 1943 ob reševanju ljudi iz ruševin po nemškem bombardiranju tega mesta. Doletela ga je tudi strahotna rudniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje 125 ljudi, Jeraj pa se je rešil in preživel. Njegova vitalnost je bila neverjetna, kot da bi mu bilo podeljenih več življenj. Za svoje delovanje med drugo svetovno vojno je bil sprejet v članstvo Zveze borcev NOV, že med vojno pa po pričevanjih tudi v Komunistično partijo (verjetno Francije). Potem ko se je naselil v svoji hiški v Stični, se je takoj vključil v domače gasilsko društvo, v katerem
je bil več let gospodar, potem pa orodjar in praporščak. Ostal pa je tudi podporni član svojega prvega gasilskega društva Velika Loka. Za požrtvovalno delo in zasluge na področju gasilstva, je Jože Jeraj leta 1958 preje gasilsko priznanje, 1965 še republiško odlikovanje II. stopnje in leta 1974 tudi občinsko gasilsko odlikovanje I. stopnje.
Mihael Glavan
Viri in literatura:
-	Intervju z Jožetom Jerajem, 25. 7. 2017
-	Jože Kastelic: Kje vse ni bil gasilec Jože Jeraj. Gasilski vestnik, 1975
-	Zbirka dokumentarnih fotografij iz prve svetovne vojne na spletu
c e m e n z n i
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p.
www.rojec<
041 | 031 /655-622
/ Z D e L K 1
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
Z DOSTAVO IN ČRPANJEM
r» vi
fTV
pwy
Cenjeni graditelji in trgovine z gradbenim materialom! Nudimo Vam tudi:
O BETONSKE BLOKE; srnine 12-20-25-30 cm jt Sj* O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-£5-30 cm jffKjMH^g O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm	i| SjJSptH
O O PA Ž NIK E - SKARPNIKE; širine 20-30 cm	KtilUlil
ELEMENTI ZA DIMNIK 14, 16, 18 in 20 0
24
Podlistki
marec 2018
številka 2

IlitttMi
»Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«
Čebelarji družine Rothschutz z gradu Podsmreka pri Višnji Gori
Prvi podrobni opis kranjske čebele (1857) in ohranitev čistosti kranjske čebele (II. del)
Prvi podrobni opis kranjske čebele (1857)
Zapisi o zgodovini kranjske čebele, še posebej slovenski, pogosto omenjajo objavo članka Aus Unterkrain (Z Dolenjske) iz leta 1857, ker je kranjska čebela v njem podrobno opisana in neposredno poimenovana. Le redkokdaj pa je pri tem omenjeno, da je avtor poslal uredniku v presojo tudi nekaj primerkov naših čebel. To je temeljna objava o kranjski čebeli in označuje začetek njenega pohoda v svet ter začetek poti do njene uveljavitve in priznanja z vpisom v sistematiko me-donosnih čebel.
V 19. številki 13. letnika leta 1857 je Bienen-Zeitung objavil članek »Aus Unterkrain« (Z Dolenjske), ki ga je 17. junija 1857 na gradiču Neudorf napisal »Freiherr von Roschütz, Dr. Philos. und Herr auf Neudorf in Krain« (baron Roschütz, dr. filozofije in gospodar graščine Nova vas na Kranjskem). Prevod članka je objavljen v Slovenskem čebelarju (2010, str. 396-398).
Naslovnica serijske publikacije Bienen-Zeitung, v kateri je bil leta 1857 objavljen članek »AUS UNTERKRAIN« izpod peresa dr. Philippa Rotzhschütza
Sliiiiinf "/s
fcrt^ai ¡JUj d> ¿t $ •), Dr, pttJ«. wn> auf «iuteff s. ia
Avtor članka Aus Unterkrain, Bienen-Zeitung (1857)
Roschütz v članku piše: »... Obstaja pa ena pridna in utrjena
čebela, taka je kranjska. Že marca, ko sneg še kje leži, začnejo svoje delo in z neverjetno močjo prenesejo pogoste nenadne spremembe vremena. Samo pred velikimi mrazi varujejo uboge pridne živalce v vetrovno zračnih bivališčih, skoraj nikjer tako kot v severni Nemčiji, čeprav je tukaj mraz, ker je Kranjska gorata dežela, pozimi hujši kot bi človek verjel. Vse, kar je povedano za italijanske čebele, velja popolnoma enako za tukajšnje: so neutrudne v vsakem letnem času, dajo
Hr irmiffdjo Tnunc
Zapis »Kranjska čebela« Aus Unterkrain, Bienen-Zeitung (1857)
veliko rojev, kljub temu pa zberejo veliko medu in tako rekoč ne pikajo; najmanj lahko dam častno besedo, da me tu ni pičila nobena (?) čebela. Moram pa potrditi, da med tukajšnjimi in italijanskimi čebelami nisem našel nobene razlike v barvi. Pismu jih nekaj prilagam in prosim spoštovano uredništvo, da ugotovi morebitne razlike. Če pa želijo nekateri nemški čebelarji z nakupom tukajšnjih čebel narediti poskus, sem jim pripravljen ponuditi roko. En roj tukaj stane 5 fl ali 8,33 Rthlr . Za to ceno sem pripravljen spoštovanim interesentom dobro zapakirane poslati po železnici, če bodo nakazali vsoto na gospodarstvo v Neudorfu bei Ratschach (Nova vas pri Radečah) na Dolenjskem.«
Prav tako je Rothschützeva zasluga, da je dobila 'siva planinska čebela' (alpska čebela), ki je razširjena pri nas, ime kranjska čebela. Poimenovanje »KRANJSKA ČEBELA« je v članku »AUS UNTERKRAIN« zapisano v nemškem jeziku kot »DIE KRAINISCHE BIENE«.
Opozoriti velja, da v članku še posebej izstopa avtorjev zapis, »da v barvi nisem našel med tukajšnjimi in italijanskimi čebelami nobene razlike«. To ni v skladu z opisi kranjske čebele, kot jo je predstavil že Janša (1792), pa tudi drugi, ki so pisali o kranjski čebeli.
Urednik je pod črto pripisal (prevod): »Prijazno priložene čebele so bile žal strte (popoln prah), tako da presoja, ali je kranjska čebela identična z italijansko ali ne, ni bila mogoča. Ponovite zaradi tega svojo pošiljko, če je mogoče z živimi primerki, čim prej in jih pošljite Dzierzonu ali Berlepschu, ki sta hitreje dosegljiva z železnico, tako da bo zanimivo vprašanje takoj rešeno«.
Do zdaj še ni najden zapis, ki bi neposredno potrdil oziroma pojasnil, kako je dr. Roschütz izpolnil urednikovo naročilo. V Bienen-Zeitung pa je bil leta 1859 objavljen njegov članek »Aus Krain im Oktober 1858« (Iz Kranjske v oktobru 1858), iz katerega lahko razberemo, da je bila njegova ponudba kranjskih čebel za nemške čebelarje zanimiva in da je dobil veliko naročil. Zaradi dopolnjevanja lastnega čebelnjaka in vročega vremena, neprimernega za prevoz čebel, vseh ni mogel takoj izpolniti, zato je prosil za oprostitev zamude. Ta zapis pa sicer potrjuje začetke trgovine s kranjsko čebelo.
Ohranitev čistosti kranjske čebele
Jan Dzierzon, oče modernega čebelarstva, je leta 1853 na Nemško vpeljal italijansko čebelo, ki je postala med tamkaj-
šnjimi čebelarji zelo priljubljena. Veliko so o njej pisali, objavljali članke in strokovne monografije. Tudi na Kranjsko je o njej segel glas in na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe leta 1858 so sprejeli sklep, da se tudi na Kranjskem opravijo poskusi z italijansko čebelo.
IIpcIbecbI o-p. fajmorilcr Jonfcc, «ton nanj h' najaliv-Ti^Jh bčtfnrjar, .na hI m* bi a»n*tl«viU, unj «i taibf t» pHtiminja kupi atituliko tujkih bčef, a (ricriti » IdIH»
hvala poje. in »tj Hö IC Iflhjiijti Iftott n «Mm D priilr^jim £U»p. Ii <p 11 r - m v >Li'rjih<jfm. Diu/ki «kunita u ¡nt-hi><lnjc lala Japfclb btel dobili in Jilh h« ita!a In alcvr^l-vtn ID	itulei-jo V rajo. kitronu j« I udi her* pu
i.Usu u ijufIiiIh |i k i e r t o n d v a pno j s v* v p n- k uh . i'>. -(Novice, 1858)
Ni pa znano, kako so to zastavili in dokončali. V Arhivu Republike Slovenije je ohranjen dokument Preissverzeichniss (Cenik) iz leta 1874, ki ga je izdal Portmann, lastnik trgovskega čebelnjaka na Kolpi pri Metliki, ki je ponujal kranjske čebele, čiste italijanske čebele in italijanske matice, oprašene s kranjskimi troti.
Članek Aus Unterkrain je zbudil pri čebelarjih, še posebej pri nemških, veliko zanimanja za našo kranjsko čebelo. Raziskava objav o kranjski čebeli med leti 1857 in 1879, od poimenovanja do priznanja, je potrdila, da ta članek začenja številne (skupaj 165) objave o preizkusih kranjske čebele v različnih evropskih deželah. Številni so tudi menili, da so kranjske čebele pravzaprav italijanske. Po morfoloških lastnostih bi jim morda lahko v nekaterih primerih celo delno pritrdili, ker so se populacije kranjske in italijanske čebele mešale tudi tedaj. Vendar so za naše kranjske čebele značilne še številne druge lastnosti: mirnost, pridnost, krotkost, zgodnja in pogosta roji-vost ter donosnost, ki so jih kmalu spoznali in potrdili številni čebelarji v tujini ter o tem tudi pisali v svojih objavah. Objava Aus Unterkrain je pomembna tudi za celotno kranjsko čebelarstvo, ker je to začetek cvetoče trgovine s kranjsko čebelo v drugi polovici 19. stoletja. Vpeljal jo je dr. Philipp Rothschütz in z velikim uspehom nadaljeval njegov sin Emil. Pridružili so se še številni drugi kranjski čebelarji, med njimi graščak Franc Langer iz Poganic pri Novem mestu (1870) in Mihael Ambrožič iz Mojstrane pri Dovjem (1872). Vsa pozornost je bila usmerjena na našo domačo kranjsko čebelo in njeno čistost. To je nedvomno preprečilo večji pohod italijanske čebele v naših krajih.
Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Naše kašče
Domoznanski krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ivančni Gorici je v šolskem letu 2016/2017 proučeval kašče v naši občini. Nekaj najzanimivejših primerkov te ljudske stavbne dediščine predstavljajo v našem glasilu.
Požeževa kašča na Gradišču	Lesene kašče se pač selijo, saj jih je zaradi vezanja se-
stavnih delov brez žebljev mogoče razstaviti in ponovno sestaviti.
Pri hiši Zaboršt 13, kjer je bil gospodar J. Balant, je direktor Etnografskega muzeja Boris Orel leta 1950 opazil samostojno stoječo dvoprostorsko kaščo, veliko 7 x 3,5 m. Zato lahko danes njeno prvotno podobo vidimo na njihovi spletni strani. Po ustnem izročilu naj bi bila že takrat stara okoli 200 let. Krita je bila s slamo.
Leta 1964 je kaščo od Požeževih kupil šentviški tovarnar Josip Lavrič in jo preselil na Gradišče kot lovsko kočo. Po Lavričevi smrti je njegov sin leta 1969 kaščo prodal AMD Šentvid pri Stični. Potrebovali so jo, ker so organizirali dirke v motokrosu s startom na Gradišču. Takrat so jo prekrili z opeko in ji spredaj dodali nadstrešek.
»Saj to je Lavričeva koča na Gradišču!« porečete ob pogledu na barvno fotografijo. Res je, danes je to nam vsem znana planinska postojanka, a v resnici je le na Gradišče prenesena Požeževa kašča iz Zaboršta.
Foto: Boris Orel
Ko je AMD Šentvid leta 1976 svoje dirke preselilo v dolino nad Kalom, je kašča prišla v last Planinskega društva Šentvid pri Stični. Leta 1991 jo je slikar Tone Rojc narisal za Vodnik po planinskih kočah.
Kaščo danes počasi »požira« nastajajoča nova Lavričeva koča. Dobro se vidi le še njena vhodna stran. Sestavljena je iz cca 10 cm debelih hrastovih plohov. Okno je vrezano kasneje. Za vrati se dobro vidijo preklade med prostoroma, ki oba služita gostinstvu.
Tatjana Kordiš Narisal: Tone Rojc
ffiPZS
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Kultura
25
Predstavitev knjige in odprtje fotografske razstave patra Branka Petauerja
V torek, 6. februarja 2018, je v okviru občinskega praznovanja kulturnega praznika, v Knjižnici Ivančna Gorica potekala predstavitev nove knjige stiškega patra Branka Petauerja, z naslovom Puščavska vrtnica. Istočasno je prostore knjižnice obogatil z lastno fotografsko razstavo z naslovom Kraljice neba, ki jo je posvetil pticam.
Pater Branko Petauer se je sicer rodil v Celju, otroška leta pa preživel v Šmarju pri Jelšah. Diplomiral je na Teološki fakulteti, leta 1986 pa je vstopil v noviciat pri cistercijanih v Stični. Poleg pastoralnega dela v stiški župniji objavlja tudi prispevke v verskem tisku. Pohvali se s številnimi izdanimi knjigami: Slavljen Gospod Bog, Premišljevanje rožnega venca, Vzpon na goro Golgoto, Evharistija-dar Srca Jezusovega, Radovedna Eva, Apostoli Jezusovega srca. Izdal je tudi potopis Romanje
v Damask, zadnja knjiga Puščavska vrtnica, ki jo je tokrat predstavil bralnemu krožku, pa je avtorjev prvi zgodovinski roman. Tokrat pa se je pater Branko v knjižnici predstavil tudi z opusom fotografij, na katerih so ptice. Zbranim je predstavil številne zanimive anekdote iz fotografiranja na terenu kot tudi to, da je do danes prejel več kot 250 mednarodnih nagrad s fotografskih razstav. Naj dodamo še, da je član domačih in tujih fotografskih združenj. Pri svetovni fo-
tografski zvezi FIAP je prejel naslov EFIAF/s, kar pomeni, da je srebrna ekscelenca med svetovnimi fotografi.
Literarnega srečanja se je udeležil tudi promotor branja v občini Ivančna Gorica, župan Dušan Str-nad. Kot je dejal Strnad, se marsikatera občina ne more pohvaliti s tako lepim uvodom v kulturni praznik, kot se ivanška. K ohranitvi slovenske besede, naroda in države so poskrbeli marsikateri naši posamezniki in ustanove, med katerimi
V	Šentvidu pri Stični je potekala območna revija pevskih zborov
V	petek, 16. februarja 2018, je v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični potekal drugi del letošnje območne revije odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin. Na pevski reviji, ki poteka v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica, se je javnosti predstavilo 23 pevskih zasedb.
»Šentvid pri Stični je dom slovenskega petja, saj letos prirejamo že 49. Tabor slovenskih pevskih zborov«, je zbrane v uvodu nagovoril župan Dušan Strnad in vse prisotne pevske zbore že vnaprej povabil, da si pridružijo letošnjemu Taboru slovenskih pevskih zborov, ki bo potekal tretjo nedeljo v juniju. V nagovoru je pohvalil organizatorja, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, ki že vrsto let skrbi, da se nadaljuje kulturna tradicija treh sosednjih občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Vsem nastopajočim skupinam je zaželel uspešen nastop, poslušalcem pa prijetno poslušanje.
Na reviji v Šentvidu pri Stični se je kot prva na odru šolske avle predstavila Vokalna skupina Šentviški slavčki, za njo pa so se zvrstili še Ženski pevski zbor Harmonija, Mešani pevski zbor Zborallica, Moški pevski zbor Vidovo, Ženski pevski zbor Vidovo, Ženska vokalna skupina Brinke, Moški pevski zbor Ambrus, Mešani pevski zbor Sončni žarek, Ženski pevski zbor Magdalena, Mešani pevski zbor Ambrus, Ženski pevski zbor Biser Grosuplje, Chorus Sitticensis, Moški pevski zbor Šmarje-Sap, Glasbena skupina Amabile, Moški pevski zbor Dob in Mladinski pevski zbor Brevis iz Grosuplja. Kot novost letošnje revije pa so ob zaključku skupaj zapeli vsi zbori, pod taktirko zborovodje in organista Gregorja Klančiča, ki je tudi strokovno spremljal revijo.
Gašper Stopar
je vsekakor potrebno izpostaviti stiški samostan, ki je eden izmed branikov slovenstva. Lahko rečemo, da ima samostan pri tem največ zaslug. Prav simbolično pa je, da iz samostana prihaja tudi pater Branko, ki je izvrsten pisatelj in fotograf. »Za vse to se mu iskreno zahvaljujem, še posebej zato, ker je tudi za nas velik promotor občine Ivančna Go-
rica. Vse to dokazuje, da smo lani zasluženo prejeli naziv Branju prijazna občina«, je še dodal Strnad. Literarni večer, z rojstvom nove knjige p. Branka Petauerja, je vodila vodja ivanške knjižnice, Ksenija Medved. Kulturno točko je popestril kvartet Glasbene šole Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica.
Gašper Stopar
Španija je več kot sangria in paella
V petek, 19. 1. 2018, sem v Gasilskem domu v Dobu pri Šentvidu organizirala potopisno predavanje z naslovom: Španija je več kot sangria in paella. Pri organizaciji dogodka sem sodelovala s Kulturno-športnim društvom Dob in Popotniškim novinarstvom (Socialna akademija). Dogodek se je odvijal na zasnežen januarski večer, vendar je bilo udeležencev kljub temu veliko. Na začetku je vsak dobil špansko besedo in takoj sem jih soočila z izzivom izgovorjave in prevoda le-te. Med predavanjem sem opisala svoje doživljanje enajstmesečnega življenja v Španiji. Ker sem živela tako na severu kot na jugu Španije, so udeleženci opazili razlike in razbili nekaj stereotipov o Španiji. Predstavila sem jim ples flamenko, na koncu pa sva z Markotom Golfom zaplesala tudi salso cubano. Večer se je odvijal zelo sproščeno in nasmejano, kakor se za špansko vzdušje tudi spodobi.
Sledila je pogostitev; »Papirčkarice« so pripravile tipične španske jedi in pijačo (paella, empanadie, empanade, skutina torta, sangria in špansko vino). Za zaključek smo se vsi skupaj slikali pred špansko kuliso. Še enkrat bi se želela zahvaliti Lojzetu Fortuni za pomoč pri organizaciji dogodka (tiskanje plakatov, nakup zastave), Markotu Golfu (objava vabila na spletu, tehnična podpora, ples), Roku Glaviču (tehnična podpora in organizacija), Sabini za predstavitev Popotniškega novinarstva, puncam, ki so mi pomagale pri okraševanju prostora in pripravile okusno hrano, ter vsakemu udeležencu posebej za sodelovanje in dobro voljo.
S celotnim potopisnim večerom sem zelo zadovoljna, največ pa mi pomeni, da so udeleženci odšli z nasmehom na obrazu. Se že veselim naslednjega dogodka!	Katja Klemenčič
0 LUPSE
URARSTVG IN IZDELAVA KLJUČEV
GSM: CkiO 2U7 95Q
UELOVMl ČAS:
PON-E-IT. 09.00- 12<V lijpo. nJ.OO
26
Šport
marec 2018
številka 2

OTttlMj
Ambruški otroci in njihova sonca
Kulturno društvo Ambrus si že vrsto let prizadeva pripraviti raznolike dogodke, namenjene tudi otrokom in mladim. Čeprav se je letošnje leto šele dobro začelo, je nekaj takšnih dogodkov že za nami, med njimi sta pustno rajanje in pravljični večer.
V dvorani domačega kulturnega doma je bilo še posebej veselo in živahno na pustno nedeljo, 11. februarja, saj je takrat potekalo pustno rajanje, ki ga tradicionalno prireja plesna skupina našega društva. Zbralo se je veliko maškar -majhnih in velikih, od blizu in daleč, tistih, ki hrepenijo po zabavi, plesu in igrarijah ali zgolj po klepetu ob slastnih krofih. Zabave so se udeležile prikupne princeske in mične gospodične, celo pleme indijancev, superjunaki, predstavniki različnih živalski vrst, sestre Pike Nogavičke in mnogi drugi, še grozovita smrt se je smeje potikala okoli. Prav za vsa-
kega od njih se je našlo nekaj, kar mu je polepšalo popoldne. Pustne šeme so se imele ob druženju s prijatelji zelo lepo, zabavale pa so jih tudi klovnese in dve prijazni miški, ki so zanje pripravile ples in različne igre. Sodelujočim so se obetale lepe nagrade, ob koncu rajanja pa so bile nagrajene tudi tri najboljše maske.
Čeprav so bile pustne maškare izredno prepričljive, jim snežene zime vendarle ni uspelo pregnati. A nič ne de, prav vsak naš nov dan je namreč lahko prežet s soncem, le v pravo smer moramo upreti naš pogled in s srcem početi tisto, kar je zares pomembno. O tem smo se pogovarjali tudi na pravljičnem večeru, obdanem s soncem, ki smo ga pripravili 23. februarja. Članici literarne skupine kulturnega društva, Ambruška hruška in Vesela Špela, sta otroke najprej popeljali
skozi pravljico slovenske pisateljice in ilustratorke Mojce Osojnik z naslovom Hiša, ki bi rada imela sonce. Pripoved o hiški, ki živi v senci visokih hiš in ne pozna sonca, a se o njem vseskozi sprašuje, je pritegnila vseh trinajst zbranih nadobudne-žev, starih od dveh do desetih let. Hiša svoje sonce - svojo srečo - doživi, ko postane dom mladi družini. Po prebrani pravljici, smo se naučili tudi pesmico o soncu, otroci pa so z nasmehom na obrazu povedali, kdaj zasije sonce pri njih doma. Za nekoga je to takrat, ko se igra ali kida sneg, za nekoga takrat, ko gre na zabavo ali nagaja, spet za nekoga takrat, ko se s starši in bratcem cr-klja, ali takrat, ko ga v objem stisne mamica ali tisti, ki mu je najbolj pri srcu ... Otroci so svoja sonca tudi narisali in si iz papirja izdelali nasmejane sončke in hišice. »Kdo ve, morda sonce sploh ni eno
samo! Lahko, da ima vsakdo svoje, čisto posebno sonce!« je zavriska-la hiša iz naše pravljice. Ambruški kulturniki verjamemo, da lahko z vsakim pripravljenim dogodkom v obiskovalcih vzbudimo veselje in
jim polepšamo dan. Kakor smo ga na pustovanju in pravljičnem večeru. In kakor ga bomo, upam, da čim večkrat, tudi v prihodnje.
Špela Zupančič
Vabljeni v knjižnico
Knjižnica Ivančna Gorica
Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si
Knjižnica je odprta vsak:
pon., tor., sre., pet. od 8. do 19. ure,
čet. od 11. do 19. ure,
sob. od 8. do 13. ure.
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45)
SREČANJE MLADIH NOVINARJEV bo 1. marca potekalo pod organizacijo JSKD OI Ivančna Gorica. Z mladimi novinarji se bosta srečala novinarka Saša Senica in glavni urednik časopisa Klasje. V času »fake news«, torej lažnih novic, pa bomo knjižničarji mladini spregovorili nekaj tudi z našega vidika: kako vrednotiti vire v poplavi le-teh, kako razmišljati o prebranem, kako ohraniti kritično ali vsaj lastno razmišljanje. Veščina, ki je pomembna za vse nas.
JURČIČEV LITERARNI KVIZ lahko rešujete v okviru praznovanja Jurčičevega rojstva na Jurčičevem pohodu, v soboto, 3. marca. Jurčič je za prozo to, kar je Prešeren za poezijo. Za ta dan smo pripravili še nekaj knjižnič-no-pohodniških dejavnosti: pripovedovanje Krjavljeve zgodbe v Krjavljevi koči v dolenjskem narečju ob kami-šibaju in sobo pobega »Vrata na dva kosa« za osnovnošolce. Načeloma slednjo dejavnost večina pozna pod izrazom »escape room«, a se bomo tujki tokrat, v znak spoštovanja našega jezika, izognili. Kamišibaj pa pomeni namizno gledališče ob ilustracijah. Beseda izhaja iz japonščine in je tudi splošno uveljavljena. Kakorkoli, pomembnejša je vsebina in o vseh dejavnostih si lahko natanko preberete v Klasju ali na spletnih straneh, mi pa bi radi dodali le še poudarek. Vse te dejavnosti premišljeno in prilagojeno modernemu človeku izvajamo zato, da bi se bolj zavedali, od kod prihajamo, kdo so pomembni umetniki, ki so živeli v teh krajih in katerih duh je še vedno živ.
BRALNI KLUB »KRANJSKA ČBELICA« nadaljuje s svojimi srečanji vsak prvi torek v mesecu, ob 17. uri. Tokrat se bomo pogovarjali o knjigi Noaha Charneya: Sloveno-logija, s katero priseljeni Američan slovenski kritičnosti nastavi povsem drugačno ogledalo in nas uči ponosa, samozavesti in hvaležnosti za to, kar imamo. Noah se nam bo s pomočjo moderne tehnologije tudi pridružil, vabljeni.
BRALNO SREČANJE Z DR: IZTOKOM OSOJNIKOM bo
zopet 20. marca ob 17. uri. Z njim se bomo pogovarjali o knjigi Aleksandre Berkove: Temna ljubezen. Vstop je prost. Z dr. Osojnikom v glavnem obravnavamo knjige založbe Polica Dubova. Gre za samoniklo založbo z naborom literature, ki sicer skorajda ni oglaševana, a to ne pomeni pravzaprav nič, ko gre za kakovost.
URA PRAVLJIC S PALČKOM BRALČKOM bo spet 21. marca, ob 17. uri. Palček bo pravljico izbral glede na vzdušje. Če bodo tačas že pokukali zvončki, bomo s pravljico skupaj praznovali prihod pomladi ali kaj podobnega. Pravljice potekajo tako, da je na začetku umirjanje s spoznavanjem prisotnih, potem se igramo besedne igre (izštevanke, uganke, pesmice, s piškotki iz kape Bralnega Palčka se zabavamo pri iskanju besed na črko, vislice ipd.). Sledi pravljica, pa kaka dodatna pesmica, izštevanka ali basen. Otrokom palček pusti, da v miru podoživijo pravljico. Zato jih o slišanem ne sprašuje in ne poziva k takojšnjemu poustvarjanju. V zaključku se z otroki spet igra stare besedne igre. Vstop je prost, pokličite le na tel. št. 7878 121. Za prijavljene prav tako potekajo slovensko-angleške ure pravljic, Tačke itd.
BRALNA VZGOJA predšolskih in šolskih skupin bo potekala še ves mesec, malodane vsak dan, v dopoldanskem času. Ob tem izvajamo premišljene in struk-turirane modele knjižne in knjižnične vzgoje. Veliko pozornosti posvečamo tudi bralni vzgoji za starše oz. jim ozaveščamo, kako naj jo izvajajo. Osnova je, da nas otroci vidijo s knjigo v rokah, da knjige kupujemo, da imamo domače knjižnice, si v družini beremo na glas, še kdaj kaj zapišemo na roke. Branje poglablja naše miselne procese, ohranja naše možgane v formi, našo kritičnost, lastno razmišljanje, naši otroci zato mogoče ne bodo tako lahka hrana za vplive oz. kar »naročila, kako naj razmišljajo«, ki prihajajo kar na njihova namizja na mobitelih in računalnikih.
NADA ŠTRUBELJ bo v okviru praznovanja materinskega dne, 22. marca, ob 17. uri, v knjižnici predstavila svoje ročne izdelke. Društvo upokojencev ob tem pripravlja krajši kulturni program. Gre za reciklirane izdelke, a to na tako kakovostnem nivoju, da reciklaže ne opazimo. Izdelki bodo na ogled v prireditvenem prostoru knjižnice vsak dan od 22. do 31. marca, v delavnem času knjižnice Vabljeni.
Ksenija Medved
Guapa plesna produkcija popeljala obiskovalce v Trolsvet
V nedeljo, 21. januarja 2018, se je v Športni dvorani Osnovne šole Stična ponovno odvila velika plesna produkcija Plesne šole Guapa. Letošnja rdeča nit plesne predstave so bili Troli, vsem poznana mala lasata bitja, ki ljubijo ples in glasbo.
Več kot 350 plesalcev in plesalk veselih obrazov je v pisanih barvah in živahni glasbi obiskovalce v nabito polni dvorani popeljalo v t. i. Trolsvet. Najglasnejši plesni predstavi na svetu je prisluhnil tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole.
Po besedah organizatorke in ustanoviteljice Plesne šole Guapa Maje Zrilič so plesalci spet naredili zares najglasnejšo produkcijo vseh časov! Majhni troli in veliki Bergnovi so številno občinstvo popeljali v Trolsvet. Ob tej priložnosti se je vsem svojim plesalkam in plesalcem iskreno zahvalila, da so lahko skupaj za njihove starše, babice in dedke pripravili tako veliko plesno predstavo. Maja Zrilič, ki je od decembra 2017 tudi Ambasadorka občine Ivančna Gorica, je še povedala, da brez svoje ekipe plesnih učiteljic in učitelja te predstave ne bi bilo. Ob zaključku lahko rečemo, da je bila športna dvorana spet premajhna za vse, kjer so malčki navdušili s svojo predanostjo, tekmovalne skupine pa s svojim znanjem.
PLESNA ZVEZA SLOVENIJE
DRŽAVNO PRVENSTVO
V LATINSKO AMERIŠKIH PLESIH
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Šport
27
PREDSTAVLJAMO VAM MLADE, PERSPEKTIVNE ŠPORTNIKE
Gal Bregar- smučarski skakalec in kombinatorec
Gal Bregar je iz Znojil pri Krki, rojen oktobra 2006 in obiskuje 6. razred OŠ Stična na podružnični šoli v Za-gradcu. Nad športom se navdušuje že od malih nog, najprej je v NŠ Ivančna Gorica igral nogomet, nato pa so ga navdušili smučarski skoki, ko je na TV navijal za naše skakalne ase. Ko so doma začutili njegovo navdušenje nad skoki ga je oče takoj odpeljal v Ljubljano, v Mostec. Takrat v Ivančni Gorici še ni bilo skakalnega kluba, to je bilo namreč jeseni leta 2013, ko je bil star 7 let. Skakanje ga je prevzelo in začel je trenirati v Smučarsko skakalnem klubu Ilirija. Pred nami je nekaj njegovih izjav.
Gal, menda ne treniraš samo smučarske skoke, ampak še nekaj. Kaj je to?
Treniram smučarske skoke in istočasno še kombinacijo skokov in tekov na smučeh, ker mi gredo teki zelo dobro.
Kaj od tega ti je bolj všeč?
Oboje rad treniram. Kaj ti je pri vadbi najbolj všeč?
Sami skoki so mi zelo všeč pa tudi ostali treningi, ki jih imamo npr. smučarski teki, gimnastika-akroba-tika mi je zelo všeč, dobro se razumem s prijatelji v klubu pa tudi trener je dober.
Kdo je trenutno tvoj trener?
Ožbej Mulec.
Ali že obvladaš doskok telemark?
Ja, seveda. Ne sicer še super, a ga že naredim.
Koliko meri tvoj najdaljši skok oz. osebni rekord?
Do sedaj sem najdlje skočil 57 metrov.
Ali kdaj padeš?
Padel sem že velikokrat, a k sreči brez hujših posledic. Kako velika je največja skakalnica, na kateri si skočil?
To sezono sem že skočil na 80-me-trski skakalnici v Planici, zelo velik
Gal med treningom v Planici
dosežek zame pa je bil, ko sem pri nepolnih 10-ih letih na pripravah na Češkem v Lomnicah skočil na 70-metrski skakalnici. Kako pogosto imaš treninge?
Treniram 3-4-krat na teden. Treningi so zelo raznovrstni od kon-dicijskih priprav, teka na smučeh, skokov do gimnastike oz. akrobatike, včasih igramo tudi nogomet in košarko.
Kje treniraš najpogosteje?
Največ treningov opravim v domačem klubu SSK Ilirija v Mostecu, veliko skokov pa opravim tudi v Planici, v Kranju, v Tržiču, tečemo veliko na Pokljuki, vsako leto imamo priprave na Češkem. Si že dosegel kak lep uspeh? Bom naštel kar po vrsti:
-	2015- z ekipo SSK Ilirija na držav. prvenstvu 3. mesto (skoki ekipno- dečki do 10 let)
-	2016- prvenstvo ljubljanske regije - 2. mesto (skoki posamično- dečki do 11 let)
-	2017- tekma ljubljanske regije- 3. mesto (skoki posamično-dečki do 12 let)
-	2017- državno poletno prvenstvo- 3. mesto (nord. komb. posam.- dečki do 12 let)- tek na
Namizni tenis na Krki
Po prvem krogu se je na prvem mestu v medobčinski ligi znašla ekipa Stične. Potem pa po dveh porazih z obema Krškima ekipama le to mesto predala v varne roke ekipi ŠD Krka I. Če na tekmo z npr. oslabljeno ekipo Kompolj lahko pride na ogled tudi prvi igralec ekipe, potem je čudno, da drugi igralec ne bi prišel na kakšno pomembno izenačeno tekmo in se s tem na neki način pomaga nasprotni ekipi. Za zdaj kaže, če bo vse na svojem mestu, da se bodo za drugo mesto borili Krka 2, Lašče in morda tudi ekipa Stične, medtem ko bodo prvo mesto težko ogrozili. A leto je še dolgo in tekem bo še precej, z njimi pa več možnosti za kakšen spodrsljaj. V Ljubljanski ligi si bo oslabljena prva Krška ekipa z dvema igralcema, kot kaže, zelo zanesljivo priigrala obstanek v ligi. Trenutno s sedmimi zmagami in le štirimi porazi drži presenetljivo peto mesto v prvi ligi. Druga ekipa si je po zmagi nad Komendo privoščila nekoliko nepričakovan poraz z ekipo Orehek. Z obstankom v ligi najverjetneje ne
bo težav, za kaj več pa je bilo v tej sezoni preveč spodrsljajev. Nepričakovan poraz pa si je privoščila tudi ekipa Krke III proti tokrat razpoloženim igralcem Stiške druge ekipe. Ob odsotnosti Globokarja so igralci Stične zmagali s 6:3. Poraz najverjetneje ne bo vplival na razplet z vrh lestvice v peti ligi, bo pa za osvoji -tev vrha treba še enkrat premagati ekipo iz Tuhinja. Prva tekma se je končala z najtesnejšim rezultatom 5:4.
Vabljeni v četrtek, 12. 4. 2018, ob 19. uri v Družbeni center na Krki, kjer bo organizirano medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu v igri parov za moške do 50 let in veterane nad 50 let. Vabljeni k nastopu oziroma ogledu tekmovanja. Več informacij na telefon 041 670 168 (Jože).
Bojan Vokal, ŠD Krka
6. Tektonik ultra po Krožni poti Prijetno domače
Občina Ivančna Gorica je v sklopu blagovne znamke Prijetno domače leta 2011 in 2012 vzpostavila dvanajst turistično informativnih točk, povezanih v Krožno pot Prijetno domače. Vsako leto v mesecu maju poteka tridnevni pohod okrog občine, na več kot 100 kilometrov dolgo pot pa se zadnja leta, poleg pohodnikov, podajajo tudi kolesarji in tekači.
rolkah in skoki na plastiki
-	2017- državna letna pokalna tekma- 2. mesto (nord. komb. posam.- dečki do 12 let)- konkurenca je podobna tisti na državnem prvenstvu.
-	2018- zimsko drž. Prvenstvo- 6. mesto (nord. komb. posam.-dečki do 12 let)
-	2018- zimsko drž. prvenstvo-12. mesto (skoki posamično-dečki do 12 let)
Za lažjo predstavo teh dosežkov je potrebno omeniti, da je na DP s skokih v tej starostni skupini udeleženih okrog 50 tekmovalcev, lahko tudi več, na DP v nordijski kombinaciji pa okrog 30.
Imaš v skokih ali NK kakega vzornika?
Ja, rad navijam za Slovence, še posebej za skakalca Tilna Bartola, pa tudi za Norvežane, npr. Forfanga in Tandeja.
Kakšni so tvoji cilji, tvoje želje?
Rad bi kdaj nastopil na kaki tekmi svetovnega pokala ali še bolje na olimpijskih igrah!
Želim ti veliko športnih užitkov in čim manj padcev na skakalnicah!
Simon Bregar
Tako se je med 19. in 21. januarjem 2018 v Šentvidu pri Stični odvijal že 6. tek po poteh občine Ivančna Gorica, poimenovan Tektonik ultra. Trasa je potekala po stezicah Krožne pešpoti Prijetno domače, ki povezuje 12 krajevnih skupnosti in je v celoti markirana ter se izogiba asfaltnim cestam. Za tekače je bilo vsak dan na voljo več različnih dolžin. V treh etapah je bilo tako možno preteči posamezne odseke v skupni dolžini dobrih 60 km, najvztrajnejši pa so v dveh ali treh dneh premagali celotno traso oz. več kot 100 km. Ne gre za običajno tekaško prireditev, ampak tek v stilu večdnevnih samooskrbnih maratonov kar pomeni, da so za vso hrano in opremo poskrbeli udeleženci sami. Udeleženci so doživeli delček vzdušja, ki ga je moč doživeti na večdnevnih maratonih v džungli, Sahari in Aljaski. Po besedah organizatorjev se vsako leto zbere več tekačev. Letošnjega se je udeležilo 44, od katerih so štirje končali vse tri etape v skupni dolžini 103 km. Več o posameznih etapah in doživetjih si lahko preberete tudi na blo-gu Katje Kegl Vencelj, ki je bila tako v vlogi organizatorke (skupaj s Tonijem Vencljem) kot udeleženke.
OBČINSKA FUTSAL LIGA
Vabilo novim ekipam za vključitev v občinsko ligo v malem nogometu oz. futsalu
Aprila letos bo ponovno stekla občinska liga v futsalu oz. malem nogometu, ki v okviru ZŠO Ivančna Gorica poteka že vrsto let in se je udeležuje veliko ekip. Liga čez leto gostuje v številnih krajih naše občine in je zelo zanimiva. Razdeljena je v dve kakovostni skupini, ob koncu pa najboljši iz druge prehajajo v prvo in zadnji iz prve prehajajo v drugo. Ta športna zvrst je bila med občani vedno popularna. Letos smo pri nas lahko pobliže spoznali tudi največje evropske in svetovne mojstre na EP, ki je bilo v Ljubljani in po obiskanosti tekem je več kot očitno, da se popularnost še povečuje. Naša reprezentanca se je uvrstila med 8 najboljših ekip v Evropi, delček tega uspeha predstavlja tudi naša občina, saj imamo navsezadnje ekipo, ki tekmuje v najmočnejši slovenski ligi. Menim, da bo naša občinska liga tudi letos zanimiva, predvsem pa, da bo vsem udeležencem nudila dovolj gibanja in sprostitve, kar je poleg tekmovalnih ciljev najbolj pomembno.
Vse tiste, ki se želite na novo vključiti v ligo, obveščam, da se lahko javite vodji lige na telefon 041-810-660, kjer sem vam na voljo z vsemi potrebnimi informacijami. Sestanek vodij ekip pred letošnjo ligo bo predvidoma v petek, 9. marca.
Športni pozdrav:	Simon Bregar
28
Šport
marec 2018
številka 2
A3p
Ambrus
OTCetnaj
Nogometaši Ivancne Gorice aktivni tudi v letu 2018
Mladinske selekcije v NK Ivančna Gorica so po božično-novoletnih praznikih s treningi začele 10. januarja. Selekcije U-13, U-15, U-17 in U-19 kljub izredno težkim in zahtevnim vremenskim pogojem trenirajo na zunanjih lokacijah oziroma igrišču z umetno travo. Na tem mestu se lahko vodstvu kluba in predsedniku zahvalimo za požrtvovalnost in skrbno urejene in očiščene športne objekte kljub izredno hudi zimi. Kajti smo eni redkih športnih organizacij, ki smo imeli vedno skrbno očiščene zunanje objekte kljub veliki količini zapadlega snega. Mlajše selekcije U-11, U-10, U-9, U-8 ter U-7 pa so zaradi težkih vremenskih pogojev trenirale v telovadnicah okoliških osnovnih šol. Prav tako se lepo zahvaljujemo vsem ravnateljem osnovnih šol in ravnatelju SŠ Josip Jurčič za njihov posluh in odstop njihov notranjih športnih objektov, brez katerih bi naš program vadbe v težkih vremenskih razmerah težko izpeljali. Mlajše selekcije U-7, U-8 in U-9 so se v času zimskega odmora udeležili nekaj turnirjev v okolici Ljubljane, ki so potekali v športnih dvoranah. Selekciji U-10 in U-11 pa sta se udeležili močnih zimskih lig na zunanjih
površinah v organizaciji NK Domžal in ŠD Tian iz Novega mesta. Obe selekciji sta bili na omenjenih tekmovanjih zelo uspešni. Še posebej selekcija U-10, ki je zimsko ligo v Novem mestu osvojila že drugo leto zapored. Moramo pa se tudi pohvaliti, da naš nogometni klub tudi sam organizira dve zimski ligi za selekcijo U-13 in U-15.
Pod organizacijo našega kluba na umetnem igrišču v času zimske lige sodeluje 21 klubov z ljubljansko--dolenjske regije. Prav tako pa se je naša selekcija U-13 še z dvema slovenskima kluboma (NK Dravograd in NK Jarenina) v mesecu decembru udeležila močnega mednarodnega turnirja v češkem Bilovcu. V mesecu februarju pa je naš nogometni klub gostil selekcijo U-15 iz NK Jare-nine pri Mariboru. Naši nogometni
prijatelji iz Štajerske so se na poti na zimske priprave v Umag ustavili v Ivančni Gorici in odigrali nadvse zanimivo prijateljsko srečanje z našimi vrstniki.
Naši bližnji načrti za prihodnost pa so povezani predvsem z udeležbo na nekaj močnih mednarodnih turnirjih v tujini. Tako se bosta selekciji U-10 in U-11 v mesecu marcu udeležili močnega mednarodnega turnirja v Ljubljani pod nazivom Zmajevo gnezdo. Prav tako se bo naša selekcija U-10 v mesecu marcu udeležila tri-dnevnega mednarodnega turnirja v Milanu. Na omenjenem turnirju v Milanu bodo sodelovale ekipe iz 20 različnih držav celega sveta in treh različnih kontinentov. V mesecu aprilu pa se bodo naše selekcije U-8, U-9 inU-10 že drugo leto zapored udeležile mednarodnega turnirja v Umagu. V mesecu juniju pa se bodo tri naše selekcije že tretje leto udeležile mednarodnega turnirja Crikvenica Cup. Prav tako pa bomo pri naših nogometnih prijateljih iz Crikvenice s selekcijami U-11, U-13/A, U-13/B, U-15 in U-19 v sredini meseca marca opravili štiridnevne obmorske priprave.
To je za enkrat vse in en velik športni pozdrav iz NK Ivančna Gorica.
Aleš Potokar
TRENER ODGOVARJA
Vadba po porodu
Proces nosečnosti in poroda je zahteven proces, ki ustvari na telesu določene spremembe, kot so raztegnjene mišice, spremenjena drža telesa, težave s prebavo, hormonske spremembe itd. Včasih je veljal rek: »Kolikor časa traja nosečnost, toliko časa traja okrevanje«. Danes vemo, da temu ni čisto tako. Pomembno je, da se prve vaje začnejo izvajati že v porodnišnici, takoj po porodu. Po navadi te vaje pokažejo porodnicam že fizioterapevtke. Po 6-8 tednih (pri carskem rezu po pribl 10 tednih) pa lahko - če se mamica dobro počuti - začnemo z bolj specifično poporodno vadbo. Pri tem moramo biti pazljivi, saj lahko z napačnim pristopom naredimo več škode kot koristi, trebuh se lahko celo poveča, čeprav si vse mamice želijo svoj trebušček čimprej povrniti (vsaj) v prvotno stanje. Veliko vlogo tu odigra fizična pripravljenost mamice že pred porodom, ali je bila v nosečnosti aktivna in kako je potekala nosečnost. Tako v prvih tednih te - bolj resne vadbe - dajemo poudarek predvsem na pravilno dihanje, na ponovno vzpostavljanje živčno-mišičnih povezav in na krepitev mišic medeničnega dna. Kot pri drugih specifičnih vadbah je tudi tukaj pomembna strokovnost, postopnost in individualnost, saj je lahko napredek in pristop pri takšni vadbi zelo različen. Z vsakim novim tednom lahko svojo aktivnost stopnjujemo in dodajamo bolj zahtevne gibe a moramo biti še vedno pozorni, če nam telo sledi.
Največkrat se pri poporodni vadbi omenja diastazo rektusov ali razmik trebušnih mišic zaradi ploda. Zavedati se moramo, da to ni le estetski problem, ampak vpliva tudi na funkcijo trebušnih mišic, ki dajejo oporo notranjim organom, skrbijo za stabilizacijo medenice in položaj hrbtenice. Kot že omenjeno, lahko z nepravilno vadbo negativno vplivamo na korekcijo »linee albe«, vezivnega tkiva med trebušnimi mišicami, ki je največkrat prizadeta pri tem pojavu. Začetna poporodna vadba naj torej ne bi vključevala poskokov, globokih počepov in dvigovanja težkih bremen, pri omenjeni diastazi pa se moramo izogibati tudi zasukom, klasičnim trebušnjakom in dvigovanju nog od tal. Tudi tek kot aktivnost na začetku ni priporočljiv, čeprav je bila morda mamica pred porodom strastna tekačica. Čeprav se pri poporodni vadbi največkrat govori o mišicah trebuha in medeničnega dna pa ne smemo pozabiti na mišice ramenskega obroča, ki je pri novem »bremenu« - dojenčku, še kako obremenjen. Poskrbimo torej, da tudi na tem delu čim prej okrepimo mišičevje, s tem pa bomo popravili tudi svojo držo.
Pomemben segment poporodnega odbobja je tudi pravilno prehranjevanje mamice, saj z negativnim vnosom kalorij in preveč okleščeno izbiro živil lahko vplivamo tudi na kakovost ali celo izgubo materinega mleka. Pri tem ne smemo pozabiti, da ob vadbi še dodatno izgubljamo tekočino, zato je pitje čez dan sploh pa med vadbo izrednega pomena pri zagotavljanju zadostne količine mleka. Z vadbo in našim napredkom se bo dvigovala tudi samozavest, čutili bomo, da smo vedno bolj sposobni in da nam vsakodnevne dejavnosti ne predstavljajo več takšnih problemov. Vadba po porodu ima za mamice torej pomembno vlogo pri vračanju v stanje pred nosečnostjo in porodom. Predvsem važno pa je, da se je lotimo varno in pravilno. Če vas zanima še več o opisanem načinu vadbe, ali imate tudi vi kakšno vprašanje oz. potrebujete razlago, vas vabim, da jih pošljete na uredništvo Klasja ali neposredno na moj naslov matej.dremelj@gmail.com, kjer vam bom z veseljem odgovoril. Vprašanja bodo seveda ostala anonimna, odgovor pa bo morda pomagal še komu.
Matej Dremelj, prof. šp. vzg., mentor in trener fitnesa pri FZS, vodja Fitnes studia Energy Ivančna Gorica
Pestra zima v NK Ivančna Gorica
Zimski prestopni rok se je s 15. 2. 2018 zaključil, prinesel je nekaj novih prihodov v NK Ivančna Gorica. Člansko moštvo je v jesenskem delu imelo veliko smole, saj so se samo na eni tekmi poškodovali trije igralci prve postave. Zato je predsednik, ki je v klubu zadolžen za kadrovanje članske ekipe, v prestopnem roku veliko kadroval. V klub sta prišla dva obrambna igralca s prvoligaškimi izkušnjami. Prvi je Miha Drnovšek, ki je že jeseni zaključil s profesionalnim nogometom, vendar je obljubil pomoč do konca sezone. Drugi je Dežmar iz NK Krka, ki ima v nogah veliko izkušenj, prav tako tudi iz 1. lige. Omenjena igralca bosta mladim Ivančanom, z izkušnjami in znanjem v veliko pomoč. Prišlo je še nekaj mladih obetavnih igralcev, ki se bodo morali še dokazati. Klub je ostal tudi brez obeh vratarjev, saj se je mladi Kisovec vrnil v Krko, Šuško-
vič pa je posojen v 2. ligo, in sicer NK Iliriji 1911, kjer že navdušuje s svojimi obrambami. Ivančani so s treningi začeli v drugi polovici januarja, treningi se odvijajo na umetni travi, ki je kljub snežni odeji vsak dan pripravljena za treninge. Ekipi se je z zamudo priključil tudi kapetan Marko Šajn, ki je na prvih tekmah, z igro, takoj pokazal, zakaj je kapetan. Marko je v Ivančni Gorici že četrto sezono. Letos se bije težka bitka za obstanek, saj zaradi spremembe v tekmovalnem sistemu iz lige izpade polovica klubov. Liga se namreč manjša na deset klubov, v prihodnji sezoni pa bo ponovno trd boj za obstanek, saj bo v ligi zopet ostalo samo 7 klubov, kajti 3. liga se združuje s 3. primorsko ligo, v novi 3. ligi pa bo zopet 14 klubov. Domači strateg Aleksander Braco-vič ima dovolj dober kader, da se
zagotovi obstanek v 3. ligi, vseeno pa bo potrebno ogromno dela in tudi športne sreče. Začetek lova na pomladanske točke se že približuje, prva tekma je na sporedu 17. marca, ko bodo risi gostovali v Kranju, pri NK Sava Kranj. V nadaljevanju prvenstva želijo risi gledalcem prikazati zanimive dvoboje, na katerih se bo predstavilo kar nekaj naših novih nogometašev.
Volilna skupščina NK Ivančna Gorica
V februarju se je v klubu odvila redna volilna skupščina. Mandat dosedanjega predsednika Rafaela Korena se je iztekel. Po poročilu, ki ga je podal in glede na trenutno stanje, je svoje predvolilne obljube izpolnil. V programu je bila finančna sanacija kluba, dvig mladinske šole na višjo raven in pa razsvetljava glavnega stadiona. Vse naloge so v večini izpolnjene, saj klub starih dolgov nima več. Poslovanje je dokaj stabilno, kar je potrdil tudi nadzorni odbor kluba. Mladinski pogon ima rekordno število igralcev, največ v zgodovini kluba do sedaj, s predpostavko, da je treba še dvigniti kvaliteto treninga oz. strokovnost dela, kar je stari in tudi novi predsednik posebej poudaril
za nalogo v novem mandatu. Razsvetljava glavnega igrišča je bila izvedena in je bila nujno potrebna, saj se sedaj lahko treningi odvijajo tudi na glavnem igrišču, kar je glede na število igralcev nujno. Dosedanji predsednik je tu posebej poudaril razumevanje in pomoč zaposlenih na občini in še posebej župana Dušana Strnada, ki se jim v imenu kluba iskreno zahvaljuje, da ima NK Ivančna Gorica danes nogometno infrastrukturo -med petnajstimi klubi v Sloveniji, ter da imajo naši otroci normalne pogoje za razvoj. Posebno je poudaril tudi požrtvovalno delo vodje mladinskega pogona Aleša Potokarja in pa seveda legendarnega dolgoletnega člana kluba Derva Ugaraka, ki oba žrtvujeta ogromno časa in dela za klub. Na skupščini je za mesto predsednika kandidiral tudi nekdanji predsednik Jaka Sever, vendar so se člani odločili za še en mandat dosedanjemu predsedniku Korenu, ki bolje pozna sedanje stanje v klubu in je klub s svojim vodenjem tudi popeljal iz globoke finančne krize z daleč najmanjšim proračunom kluba v zadnjih 15-ih letih. Koren je v lanskem letu postal tudi podpredsednik Medobčinske nogometne zveze Ljubljana, delegat na skupščini NZS
in pa član komisije za objekte in infrastrukturo na NZS. Člani so menili, da bo s svojimi izkušnjami iz pretekle krize in poznavanjem trenutnih razmer, ter izkušnjami, ki jih nabira na MNZ Ljubljana in NZS, bolje vodil klub. Predsednik je ob novem mandatu v upravni odbor predlagal osem članov, med njimi je pet članov izbral med starši nogometašev, ki so že bili aktivni pri samem delovanju kluba.
V novem mandatu so cilji dvigniti strokovnost in kvaliteto dela z mladimi nogometaši, poskusiti obnoviti oz. zamenjati podlago na pomožnem igrišču, ki je že preživelo svojo življenjsko dobo, ter še dodatno razširiti vodstveno strukturo v klubu.
Nada Repar
A
Sobrače
^Šentvi
m
marec 2018
številka 2
Zahvale
29

Srce je omagalo dih je zastal
a nate spomin bo večno ostal
ZAHVALA
Od nas se je poslovila draga mama, babica in prababica
KAROLINA ŠTRITOF
6. 1. 1935-4. 2. 2018
Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujeva se gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepe besede in opravljen obred ter osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in patronažni službi za vso pomoč in nego v času njene bolezni. Iskrena hvala govornikoma, njeni nekdanji sodelavki Marinki Boljka in predsedniku društva upokojencev Ivančna Gorica Matjažu Marinčku, za lepe besede slovesa.
Hvala pevcem in pogrebni službi Perpar ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in jo ohranjate v lepem spominu.
Hčerka Mojca Zibelnik in sin Matjaž Štritof
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga mama,
DANICA HOČEVAR
iz Tolčan 11 (19. 2. 1932-28. 1. 2018)
Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za obnovo cerkve.
Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi ob njenem slovesu, Slavku Blatniku za lep poslovilni govor ter Pogrebnemu zavodu Novak. Zahvala tudi zaposlenim v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, zaposlenim v Kliničnem centru Ljubljana in delavkam za nudenje pomoči na domu ter vsem ostalim, ki ste ji kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ki ste jo imeli radi, jo boste ohranili v lepem spominu in se jo boste še naprej radi spominjali.
Žalujoči vsi njeni
Pri srcu nam vsem je hudo, ko od Tebe za vedno smo morali vzeti slovo. V spokojnem bivanju najdi svoj mir, naj večno življenje Ti bo sreče izvir.
ZAHVALA
V soboto, 2. decembra 2017, je zaključil zemeljsko življenjsko pot sin, brat in stric
AVGUŠTIN HRIBAR
(1959-2017)
po domače Ulčarjev Gustel iz Trebnje Gorice pri Krki
Za vso strokovno pomoč in paliativno oskrbo v zadnjih dneh Gustel-novega zemeljskega življenja se zahvaljujemo medicinskemu osebju v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica, kakor tudi na Hematoloških oddelkih v Ljubljani in Novem mestu.
Za izkazano podporo v najtežjih trenutkih, darovano cvetje, sveče, molitev, sv. maše in darove za cerkev ter novo župnišče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo domačemu gospodu župniku Dejanu Pa-vlinu za molitev in pogrebno sv. mašo, ministrantom za sodelovanje pri sv. maši, moškemu pevskemu zboru Ambrus za zapete pesmi in rogistom s Trdinovega vrha za glasbeno spremljavo žalnega obreda. Za organizacijo in izvedbo pogrebnega obreda ter iskrene in čutne poslovilne besede se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krka, Lovski družini Krka in vsem članom sosednjih lovskih družin, ki so sodelovali pri izvedbi žalnega obreda. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč pri izvedbi in organiziranju žalnega obreda.
Iskrena hvala vsem, ki ste žrtvovali svoj čas in našega Gustelna pospremili na zadnji poti, poti v večnost.
Družina Hribar
Odšla si tiho, tja,
kjer ni bolečin, ni trpljenja,
odšla si tja, kjer te med
nebesnim svodom čaka tvoj ljubljeni mož.
Odšla si...
Tako velika je praznina, tako prazen je ta svet. Odšla si ... , pa vendar si tu z nami. Vedno v srcu, vedno v mislih. Vedno in povsod.
ZAHVALA
Tiho, mirno, utrujena od bolezni se je od nas poslovila naša draga mami, babica, prababica in tašča
ROZALIJA TRNOVŠEK roj. tomažič
iz Podboršta 12, Šentvid pri Stični (17. 3. 1944-4. 1. 2018)
Če ne prej potem na zadnji poti ljubljene spoznaš, kako cenjeno je bilo njeno Življenje.
Hvala Vsem, ki ste naši dragi mami Rozi namenili svoj čas, ki ste jo imeli radi.
Hvala požrtvovalnemu osebju Onkološkega inštituta, hvala sosedom za pomoč, posebej Drašlevi Ani. Hvala vsem za lepo zadnje slovo, zboru Prijatelji za čutno odpete pesmi, Konjerejskemu društvu Radohova vas za prelepo spremstvo in predsedniku g. Vrhovcu za govor, hvala g. župniku za lep obred.
Hvala vsem, ki ste bili in ste v težkih trenutkih z nami.
Z bolečino v srcu,
hčerke Jana, Darja in Simona z družinami
Prazen je dom, dvorišče oko zaman te mama išče. A v srcih naših boš ostala večno naša draga mama.
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA BLATNIK
(23. 9. 1925-6. 2. 2018) iz Podboršta 20, Šentvid pri Stični
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna hvala g. župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen obred in mesečne obiske na domu, Pogrebni službi Perpar, pevcem za zapete pesmi ter ga. Dragici Hribar za vso skrb in pomoč pri negi. Iskrena hvala tudi gospe Veri Zajc za vso prijaznost in ustrežljivost, ki jo je namenjala naši mami Frančiški.
Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka
ANTONA DREMLJA
po domače Vrataričkovega Toneta iz Višnje Gore, (1945-2018),
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebno Pežlarjevim, sokrajanom, prijateljem, sodelavcem za besede tolažbe, darovano cvetje, sveče in darove za maše. Zahvala tudi vsem gasilcem in domačemu župniku Slavku Judežu za pogrebni obred, pevcem pod vodstvom prof. Milana Jevnikarja za izbrane pesmi in govornikoma, Pavlu Grozniku in Mihi Slapničarju, za poslovilne besede. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar in trobentaču. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(Simon Gregorčič)
V SPOMIN
JOŽE DERGANC
s Studenca (30. 5. 1932-12. 2. 2013)
Minilo je že peto leto, odkar te ni več med nami. Zaman se oziramo po poti, po kateri si odšel in nam je hudo, ker vemo, da te ne bo več nazaj. Pogrešamo te.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu ali kdaj postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti mojega očeta
STANETA MESARKA
iz Temenice
se najtopleje zahvaljujem vsem prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, spoštljive in lepe poslovilne besede in izkazano pozornost s strani Društva vinogradnikov Debeli hrib.
Hči Irena z družino
Oko zapremo in znova te uzremo. Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. Mirno spi, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, v 54. letu, nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat
URBAS ANTON ml.
iz Zgornje Drage.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, patru Branku in pogrebni službi Perpar za lep poslovilni obred. Zahvaljujemo se sodelavcem Belime-da, direktorjema g. Robleku in g. Schmidu za ganljiv govor, še posebej pa ekipi Belimed servis, ki so mu do zadnjega stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njegovi
»Vse, kar si si kdaj želel, sanjal ali upal, te čaka v raju na drugi strani.« Jessie Richard
ZAHVALA
ALOJZ PRIMC
po domače Balantov Lojze iz Zaboršta (20. 6. 1938-28. 1. 2018)
Ob boleči izgubi našega ata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in drugim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami v teh težkih dneh. Hvala za vse molitve, darovane svete maše, dobre namene, sveče in cvetje. Hvaležni smo pogrebnemu podjetju Perpar, ZD Ivančna Gorica in Hematološkem oddelku KC. Iskrena hvala g. župniku Izidorju Grošlju in g. Janezu za molitve in lep pogrebni obred, ministrantom in pevcem pod vodstvom Roberta Markoviča. Hvala tudi vsem gasilcem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede PGD Radohova vas in DU Šentvid pri Stični. Prav tako hvala cvetličarjem, podjetju Pipo in turistični kmetiji Fajdiga iz Temenice. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z njim v lepih in težkih trenutkih njegovega življenja.
Vsi njegovi
30
marec 2018
številka 2

sfapil SsiMdu ,
OTttmii


s\r\je v regrat! o ve juo/ce
k

P i k

G V G r A G
A	•
i r t% i
NAGRADNA KRIŽANKA
Sfopureefc: ANEVRIN - vitamin B-kompleksa, ki ugodno vpliva na delovanje živčevja, tiamin.
Hudomusnice
Zapornik Matic se med sprehodom po jetniškem dvorišču nagne k sotrpinu Mihu in mu šepne: »Vsak dan mi zmanjka kakšna stvar: zobna ščetka, pasta za čevlje, naramnice in še kaj. Kaj to pomeni?« »To pomeni, da imamo v zaporu lopove,« je prepričan Miha.
Ženska med vožnjo pokaže sprevodniku vozni listek. Toda preglednik ostrmi: »Gospa, vi imate vozovnico za Novo mesto, tale vlak pa pelje v Trbovlje!« »Viš ga vraga. Ko sem šla mimo lokomotive, se mi je zdelo, da je strojevodja pijan, pa sem si takoj rekla: Ne vem, če bo tale prav zavil.«
Jože posodi »dobremu prijatelju« tisočaka. Ta posojilo svečano spravi v denarnico in ga milo pogleda: »Za tole ti bom večno hvaležen.« »Ravno tega se bojim,« zavzdihne Jože.
»To je šibak razred, še posebej v matematiki - kar sedemdeset odstotkov učencev ima nezadostne ocene,« tarna razrednik pred starši na roditeljskem sestanku.
»To pa ne bo držalo,« se množično uprejo roditelji, »toliko učencev sploh ni v razredu.«
Kdor ga reši, je korenina!
KVIZ, KI SKUŠA BITI HUDOMUŠEN
1.	Kdo je bil, ki je rad pil »sladko vince bučensko«?
a)	Poldek Veseljak
b)	Štefek Korenjak
c)	Martinek Keber
2.	Po Prešernovem mnenju so po lepoti še posebej slovele:
a)	Krčanke
b)	Ljubljanke
c)	Celjanke
3.	Kaj Hrvatje zadnje čase najrajši delajo?
a)	ribarijo v Piranskem zalivu
b)	sadijo zgodnji krompir
c)	kupujejo na Slovenskem
4.	Koliko jezikov obvlada šest občinskih svetnikov, kadar so obuti?
Izžrebanci nagradne križanke iz zadnje številke: Pepca Novljan, Peščenik (med Prijetno domače), Sandi Prijatelj, Ivančna Gorica in Gregor Trontelj, Ivančna Gorica (kapa Prijetno domače). Nagrade prevzamete v sprejemni pisarni občine (01 781 21 00). Rešitve tokratne številke pošljite do 20. marca 2018.
5.	Kaj nas navadne smrtnike pri pomenku najbolj utesnjuje?
a)	zakon o sovražnem govoru
b)	bližina klepetave papige
c)	skriti mikrofoni nekdanje UDBE
6.	Določi barvo cvetlice, ki je ljudi nekoč najbolj varovala pred mrazom in skrivala goloto:
a)	modra
b)	rdeča
c)	rumena
7.	Svoj čas so z izrazom »otroška paša« imenovali:
a)	srbski pasulj
b)	orehovo potico
c)	proseno kašo
8.	V občini Ivančna Gorica je turistično plovna?
a)	Temenica
b)	Višnjica
c)	Krka
9.	Kaj prinašata mitološka junaka?
a)	prepotrebne vzgojne rekvizite učiteljev
b)	orožje za našo obubožano vojsko
c)	kurjavo za upokojence
d)	vse je mogoče
10.	Katera Koreja je za nas škrta s kolajnami?
a)	Severna
b)Južna
c)	nobena ni dos^
A
Sobrače
«tlína
S?
marec 2018
Temenica	Višnja Cora ZAGRADEC
številka 2
31
Pomagajmo jih prepoznati
Pred nami je nov fotografski zapis o dogodku iz naših krajev. O njem že imamo nekaj okvirnih podatkov. Dogajanje je bilo na Hudem pri Ivančni Gorici, nekaj let pred drugo svetovno vojno. Očitno so ondi imeli tekmo koscev. Gospod v klobuku na desni strani posnetka naj bi bil banovinski poslanec. Kdor ve kaj več o tem, naj sporoči uredništvu Klasja, bomo veseli.
L. S.
Prepoznani
V decembrski številki Klasja smo objavili posnetek z domnevo, da je nastal pred vojno v Ivančni Gorici. Domnevo je potrdil Franc Kalar mlajši, katerega oče je med upodobljenimi. Vidimo ga sedečega na skrajni desni. France se dogodka kajpak ne spominja. Pozna ga po zapisih na hrbtni strani fotografije iz njegove fototeke, nekaj pa tudi iz pripovedi pokojnega očeta. Fotografirali so se ivanški sokoli po uprizoritvi Nušičeve komedije Gospa ministrica.
Iz zakladnice naših domačij
Naše domačije iz časov, ki se ga komaj spominja srednja generacija, naglo izginjajo. Možak na podobi ihtavo razbija objekt, ki je bil svoje čase ponos vsakega gospodarja. Kaj počenja, nemudoma sporočite na znan Klasjev naslov - morda nekatera podobna dejanja lahko preprečimo. To storite še posebej, če veste, kdo je vandal na podobi. Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Pogum velja, ne odlašajte!
Leopold Sever
Zgoraj stojijo: Danilo Milič, Ernest Piškur, Gabrijel Bršnjak. Druga vrsta: Ivan Žagar, Marija Berčan, Janko ?, Adolf Rogelj, Albina Eržen, Francka Čož, Marija Pajk, Vili Šval, ? Aceto, Jože Oven. Sedijo: Julij Verbič, Genove-fa Oven, Ana Tomšič, Anton Tomšič, Marija Zupančič. Na tleh sedijo: Ciril Kuhelj, Savo Erjavšek, France Kalar Igrali so v domu Sokolskega društva v Ivančni Gorici, leta 1932.
Pogled izza duhovne zavese
ANDREJA MALNAR
Napočil čas je, ko leže vse k počitku in tema se plazi v naša bivališča.
Trudne veke prekrijejo očesa, iz globin zavesti izstopijo duhovi.
Nenadoma - morda iz soja mesečine lijoče skozi okna v domovanje -izoblikuje se podoba; v njej sem deda svojega zaznala.
Naslonjen na posteljno končnico gleda naokoli, nato pa votlo vpraša: »Andreja, čudne stvari imaš tu naokoli, čemu ta ropotija škatlastih formatov?«
»Oh, dedek, odkar si davno nas zapustil se vse je korenito spremenilo; življenja čas je podivjal, hiti v neznano, očitno neustavljivo.
To, kar po tvojem je nekakšna ropotija, so vse sorte telefoni, računalnik,
televizor, tabletasta zdravila; vse to nam daje naša digitalogija.
Megličasti se dedek zdajci zoperstavi; a še preden izgine, vzhičeno izjavi: »To, čemur praviš digitalogija je razčlovečena norija.
marec 2018 - številka 2
Ambrus ^aj-t
Metnaj
A
Sobrače
Temenica
Kako se je France »svarilu« pokoril
Zgodba iz našega »vsakdanjega« življenja
France ni bil napačen fant - ne po videzu ne po sposobnostih za preživljanje - a je bil kljub temu pri petinštiridesetih še vedno samski. Glavni vzrok je bila vraževernost. Na kratko: fant pri puncah ni imel korajže, čeprav je imel dosti prilik. Tudi prikupni Kristini iz bližnje vasi je kazalo, da bo zaradi izbirčnosti ostala sama. Pa je ob neki priložnosti rekla fantu: «France, jutri imam rojstni dan, pridi zvečer v vas, se bova gostila in kakšno rekla o prihodnosti.« Fant je razumel namig in si odločno rekel: »Zdaj ali nikoli.«Pražnje se je oblekel in komaj čakal, da je na dobravo legel mrak. Pogumno je koračil vse do Kristininega dvorišča in tam obstal kot vkopan - na vogalu drvarnice se je namreč izza grma nočno svetlikalo in škrebljalo. »Moj bog, sporočilo iz gorečega grma,« se je spomnil svetopisemske zgodbe in kar klobuk mu je šel pokonci od strahu. Samo toliko je še postal, da je slišal, ko je govorilo iz grma: »Vrsk, škreb, ne hodi, ne hodi,« potem pa jo je neustavljivo ubral proti domu.
Seveda je čez par dni vse lepo razložil Kristini. Ta pa mu je jokaje pojasnila, da se je svetil trhel štor, škrebljale pa so vznemirjene kokoši na deski v drvarnici. » Pridi jutri, bom štor skopala, kure pa preselila«. Toda Franceta ni bilo; božje svarilo iz gorečega grma je bilo zanj dovolj jasno in nedvoumno. Tako se
je znova potrdil pregovor: »Cagav fant ni še nikoli pri punci spal.«
Opomba: mi Kristino že poznamo, nastopila je pod imenom Tina v zgodbi o Gašperju, ki je hodil k njej na butare spat.
Leopold Sever
Spomini Leopolda S. (Svetodeželskega)
Cerkev božjega groba
V prihajajočem velikonočnem času je prav, da se tudi mi spomnimo kraja, kjer je Jezus preživel zadnje dneve zemeljskega bivanja. Po Judeževem izdajstvu in aretaciji v vrtu Getsemani na Oljski gori, so Jezusa peljali na Sionsko goro, to se pravi v Jeruzalem, ga obsodili in križali. Grozovito usmrtitev so opravili na Kalvariji. To je del Sionskega holma, ki so mu po slikoviti, lobanji podobni skali, rekli tudi Golgota. Tam so kasneje v bizantinskih in križarskih časih zgradili obsežno cerkev, ki danes nosi ime Cerkev božjega groba. Svetišče, ki je bilo večkrat porušeno, popravljeno in dozidano, dandanes upravljajo pravoslavni in katoliški kristjani.
L. Svetodeželski
Jerusalem
Hi
j-X) 1*311 -V-*-'' i
Pred vhodom, ki vodi v Cerkev božjega groba, je večinoma gneča. Na podobi so redovnice neke krščanske sekte, naša slovenska skupina pa pravkar vstopa v svetišče. Za obisk svetega kraja je bilo treba najmanj dve uri čakati v vrsti.
Vtemotnem svetišču Božjega groba se je spoštljivo odkril in zresnil tudi neugnani romar Leopold. Da bi se dotaknil skale Golgota, bi moral po vseh štirih zlesti v neko luknjo, vendar tega nisem storil.
Znotraj blizu vhoda je kamnita plošča, na katero so pred 2000 leti položili Jezusa, ko so ga sneli s križa. Na podobi so romarji iz Filipinov. Ti so s posebnimi krpami brisali kamen in ga nato strastno poljubljali.
220. rekord:
Hrenova korenina kot mamutova taca
Naši pridni bralci počno vse mogoče in to tako uspešno, da dosegajo Klasjeve rekorde, kar ni mačji kašelj. Poglejmo primer Šuštaršiče-ve Amalije iz Kriške vasi. Gospa je pred tremi leti vsadila za mezinec debelo koreninico hrena, letos pa je izkopala tako mrcino, da bi se je še Krpan ustrašil. Najmanjtisoč hrenovk bi lahko začinili z njo, pa bi jo še nekaj ostalo. Pri tem je treba pripomniti, da je to le debelejši del, ki je rastel do globine četrt metra; kako globoko je segala cela korenina pa morda vedo le parklji, ki bojda bivajo v zemeljski notranjosti in kurijo pod kotli.
Zaradi preobremenjenosti komisije za Klasjeve rekorde smo s precejšno zamudo prihiteli na prizorišče in ugotovili, da se je korenina v tem času nekoliko izsušila in zgubila na teži, a je kljub temu potegnila poldrugi kilogram in je še vedno merila tretjino metra v obsegu. Veliko užitka želimo pri velikonočni pojedini. To pa še ni vse. Komisija je enoglasno priznala nov Klasjev presežek, ki se bo glasil na ime Lija Šuštaršič iz Kriške vasi na Polževski planoti. Čestitk in vzklikov navdušenja ni bilo ne konca ne kraja.
Leopold Sever
221. rekord:
Polna klet bodeče lepote
Cvetoči kaktusi so zagotovo ena izmed najlepših stvaritev narave, zato se v raznoterih oblikah večkrat pojavljajo v pričujočem kotičku. Na žalost so ta čudesa še posebej podvržena načelu, da je vse lepo kratkotrajno. To vsako leto skusi tudi Amalija Kamnikar iz Stične, ki te rastline občuduje že od malega. Letos so njene kakteje še posebej bohotno zacvetele in se pokazale v vsej prelesti. Da bi vsaj malo podaljšala njihovo cvetno dobo, jih je preselila v klet, a ni dosti pomagalo. Ko smo končno prisopihali na prizorišče je bila rajska faza že bolj pri koncu. Ljub temu so bile Amalijine kakteje še dovolj veličastne, da smo jih lahko proglasili za rekordne v njihovi raznoliki barvitosti. Zavedajoč se lepotne minljivosti, je gojiteljica nekaj najlepših rastlin dala fotografirati in jih v upodobljenem stanju občuduje na steni.
»Naj vam naslednje leto kakteje vsaj tako lepo zacvetijo, kot so letos,« smo ob slovesu zaželeli uspešni gojiteljici. Med čestitanjem za dosežek smo bobnali po praznih sodih v kleti, zato je imel najnovejši Klasjev rekord že takoj na začetku velik odmev.
Leopold Sever