31 
POLETJE 2016 
 Climate in summer 2016 
Tanja Cegnar 
eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja obič ajno predstavlja julij, ki 
je v dolgoletnem povpreč ju tudi najtoplejši mesec, k visokemu poletju pa prištevamo tudi še 
prvo polovico avgusta, č eprav se vroč i dnevi lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek 
je namenjen pregledu znač ilnosti poletja kot celote, kljub temu pa na zač etku povzemamo glavne 
znač ilnosti posameznih mesecev. 
Junij je bil toplejši od dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov ni presegla ene °C, odklon med 1 in 
2 °C so dosegli v več jem delu jugozahodne Slovenije z izjemo Obale, v Prekmurju, delu Gorenjske, v 
Beli krajini in na jugovzhodu Slovenije. Vroč inski val je Slovenijo zajel v zadnji tretjini meseca, vendar 
ni trajal dolgo, že nekaj dni pred koncem meseca je vroč ina popustila. 
Največ padavin, nad 310 mm, so junija namerili v delu Zgornjega Posoč ja in Julijcev. Od 70 do 130 mm 
je padlo na Obali, v Beli krajini, vzhodnem delu Dolenjske, na jugu in vzhodu Štajerske ter v Prekmurju. 
V dneh od 25. do 27 . junija se je po Sloveniji zvrstilo več neurij, ko so povzroč ila škodo. Za več kot 
č etrtino so dolgoletno povpreč je padavin več inoma presegli v več jem delu zahodne Slovenije in na 
skrajnem severovzhodu države, več kot polovico je presežek znašal v Postojni in delu Posoč ja. Več kot 
polovica države je poroč ala o preseženem dolgoletnem povpreč ju padavin. Nadpovpreč no sonč no je 
bilo v manjšem delu Notranjske in na severu Štajerske. Drugod je sonč nega vremena primanjkovalo, 
najbolj v Julijcih, kjer je primanjkljaj presegel petino dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila 1. ju-
nija snežna odeja debela 190 cm.  
Slika 1. Pozno poletno popol-
dne v Kopru (foto: Tanja Ce-
gnar) 
Figure 1. Late afternoon in Ko-
per (Photo: Tanja Cegnar) 
 
Julij je bil 1 do 2 °C toplejši kot obič ajno, le na Krasu in v Beli krajini je bil temperaturni odklon od 2 
do 3 °C. Temperatura se nikjer ni dvignila nad 35 °C, število toplih in vroč ih dni pa je preseglo 
dolgoletno povpreč je. Najbolj izrazita je bila ohladitev sredi meseca. 
Na severozahodu Slovenije so padavine julija presegle 150 mm, na jugozahodu Slovenije in na 
Bizeljskem pa ni padlo niti 50 mm dežja. V veliki več ini krajev padavine niso dosegle dolgoletnega 
povpreč ja, presegle so ga le v Sevnem, Rateč ah in Lendavi. Na Obali, v Postojni, na povodju Idrijce, v 
Kneških Ravnah in na Bizeljskem ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja padavin. Največ ji 
primanjkljaj je bil na Obali, v Portorožu je bilo dežja le za 29 % dolgoletnega povpreč ja. Julij si bomo 
zapomnili po krajevnih neurjih, ki so pustošila 13. julija. V visokogorju so bila tla julija kopna. 
M

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
32 
Na dobri polovici ozemlja je bilo julija več sonč nega vremena kot obič ajno. Za dolgoletnim povpreč jem 
so najbolj zaostajali v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj več ji od desetine, na Kredarici je sonce sijalo 
le 88 % toliko č asa kot v povpreč ju obdobja 1981–2010.  
Avgusta je bila povpreč na meseč na temperatura blizu dol-
goletnemu povpreč ju, več ina odklonov je bila v mejah 
±1 °C, le na Krasu je bil odklon več ji. Približno v polovici 
Slovenije je bil odklon negativen, drugod pa pozitiven. Hude 
vroč ine avgusta ni bilo. Padavine so bile porazdeljene kra-
jevno zelo neenakomerno, največ jih je bilo v delu Julijcev 
in manjšem delu Karavank, kjer je padlo nad 240 mm. V 
Prekmurju, Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in 
več jem delu Trnovske planote ter deloma tudi na No-
tranjskem so namerili le od 40 do 90 mm. 
V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je avgusta približno 
na polovici ozemlja Slovenije padlo več dežja kot v dolgo-
letnem povpreč ju. Za več kot č etrtino so dolgoletno pov-
preč je presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na 
Celjskem in v Mariboru z okolico. Moč no so za dolgoletni 
povpreč jem zaostajali na jugozahodu Slovenije, v Prek-
murju, Vipavski dolini in osrednji Sloveniji. Mesec sta za-
znamovala dva dogodka z moč nimi krajevnimi neurji, prvi 
15., drugi pa 29. avgusta. Trajanje sonč nega obsevanja je 
preseglo dolgoletno povpreč je, približno na polovici ozem-
lja je bil presežek med 10 in 20 %.  
 
Povpreč na poletna temperatura zraka je presegla dolgoletno povpreč je, odklon pa nikjer ni presegel 
2 °C. Rekordno vroč e ostaja poletje 2003.  
 
Slika 2. Odklon povpreč ne temperature zraka 
poleti 2016 od povpreč ja 1981–2010 
Figure 2. Mean air temperature anomaly, 
summer 2016 
Dolgoletno povpreč je je presegla tudi povpreč na najnižja dnevna temperatura (slika 3). Odklon od pov-
preč ja se je več inoma gibal med 0,4 in 1,4 °C, največ jega so izmerili v Novi vasi, kjer je znašal 1,6 °C, 
v Mariboru pa so dolgoletno povpreč je le neznatno presegli. Odklon povpreč ne najvišje dnevne 
temperature je bil več inoma med 0,7 in 1,2 °C, na Bizeljskem je bilo dolgoletno povpreč je preseženo le 
za 0,3 °C, v Postojni pa za 1,3 °C. 
0°C
1°C

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
33 
  
Slika 3. Odklon povpreč ne najnižje dnevne tempera-
ture zraka v °C poleti 2016 od povpreč ja obdobja 
1981–2010 
Figure 3. Mean daily minimum air temperature ano-
maly in °C in summer 2016 
Slika 4. Odklon povpreč ne najvišje dnevne temperature 
zraka v °C poleti 2016 od povpreč ja obdobja 1981–
2010 
Figure 4. Mean daily maximum air temperature anoma-
ly in °C in summer 2016 
V vseh treh poletnih mesecih so bila vroč a obdobja, a niso trajala dolgo, zato je bilo vroč ino lažje 
prenašati. Največ vroč ih dni je bilo na Goriškem in na Obali, našteli so jih po 45. V Godnjah na Krasu 
je bilo 37 takih dni, v Č rnomlju 27, v Ljubljani 20, v Lendavi 19, v Celju in Novem mestu po 17. V 
Lescah in Slovenj Gradcu je bilo 8 takih dni, v Rateč ah pa le dva dneva. 
V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2016 ter številu toplih in vroč ih 
dni. Rekordno visoko se temperatura v poletju 2016 ni povzpela. Med prikazanimi postajami je bil 
absolutni temperaturni maksimum poletja 2016 najvišji v Č rnomlju, kjer je znašal 35,0 °C. 
Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C, vroč i pa, ko temperatura doseže ali preseže 
30 °C. Poleti 2016 je bilo število vroč ih dni povpreč no in nižje od lanskega. Število toplih dni je preseglo 
dolgoletno povpreč je. 
Preglednica 2. Absolutni maksimum, število toplih dni in število vroč ih dni poleti 2016 
Table 1. Absolute maximum, number of days with maximum daily temperature at least 25 °C and 30 °C in summer 
2016 
Postaja Absolutni 
maksimum 
Št. toplih 
dni 
Št. vroč ih 
dni 
 Postaja Absolutni 
maksimum 
Št. toplih 
dni 
Št. 
vroč ih 
dni 
Lesce 31,4 54 8  Ljubljana 33,7 70 20 
Kredarica 17,3 0 0  Novo mesto 34,0 68 17 
Rateč e–Planica 30,3 40 2  Č rnomelj 35,0 76 27 
Bilje pri N. Gorici 34,9 78 45  Celje 33,4 68 17 
Letališč e Portorož 34,5 80 45  Maribor 33,3 66 12 
Godnje 33,5 69 37  Slovenj Gradec 31,5 57 8 
Postojna 32,4 60 10  Murska Sobota 33,4 66 16 
Koč evje 33,4 60 15  Lendava 33,5 68 19 
Padavine so presegle 400 mm v delu Notranjske, na severnem Primorskem, v Julijcih in Karavankah, 
na Gorenjskem, manjšem delu Štajerske in delu Koroške. Največ so jih namerili v delu Julijcev, kjer so 
padavine presegle 640 mm. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu države, na Krško-Brežiškem polju in 
delu Štajerske ter v Prekmurju, namerili so le od 160 do 280 mm.  
0 1 2
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
0 1 2
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Nova vas
Koč evje
Ljubljana
Bizeljsko
Novo mesto
Č rnomelj
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
34 
Slika 5. Padavine poleti 2016 v 
primerjavi s povpreč jem obdob-
ja 1981–2010 v % 
Figure 5. Precipitation amount 
in summer 2016 compared to 
the 1981–2010 normals in % 
 
Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povpreč ja sta prikazana na spodnjih slikah.  
 
 
Slika 6. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2016 
Figure 6. Precipitation amount, summer 2016 
Slika 7. Višina padavin poleti 2016 v primerjavi s pov-
preč jem obdobja 1981–2010 
Figure 7. Precipitation amount in summer 2016 com-
pared with 1981–2010 normals 
Le v manjšem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povpreč ju. Obilnejše padavine kot v 
povpreč ju obdobja 1981–2010 so bile na severozahodu Slovenije po dolini Save vse do Lesc, v delu 
Notranjske, na Koč evskem in delu Bele krajine ter v Lendavi. O največ jem presežku so poroč ali v 
Rateč ah, tam je padlo 566 mm, kar je 30 % več od dolgoletnega povpreč ja. Med 60 in 80 % dolgoletnega 
povpreč ja padavin je bilo na Obali, velika več ina Slovenije pa je poroč ala o padavinah med 80 in 100 % 
dolgoletnega povpreč ja. 
Sonč nega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem najbolj primanjkovalo v visokogorju, na 
Kredarici je sonce sijalo 475 ur, kar je 87 % dolgoletnega povpreč ja. Tudi v Rateč ah so opazno zaostajali 
za obič ajno osonč enostjo, sonce je sijalo 629 ur, kar je 92 % dolgoletnega povpreč ja. Skoraj toliko 
sonč nega vremena kot obič ajno je bilo v Prekmurju in v Novem mestu. Več ina Slovenije je bila nekoliko 
bolje osonč ena kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali, na Letališč u 
Portorož je sonce sijalo 940 ur, kar je 4 % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ ji je bil pozitiven odklon 
od povpreč ja v Postojni, z 807 urami so dolgoletno povpreč je presegli za 8 %.  
60% 80% 100% 120% 140%
Log pod Mangr.
Soč a
Kobarid
Kneške rav ne
Lesce
Kredarica
Rateč e
Kamniška
Zg. Jezersko
Podljubelj
Bilje
Portorož
Godnje
Postojna
Nov a v as
Koč ev je
Ljubljana
Bizeljsko
Nov o mesto
Č rnomelj
Celje
Sl. Konjice
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lendav a
Veliki Dolenjci
160 mm
280 mm
400 mm
520 mm
640 mm
60%
80%
100%
120%

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
35 
 
 
Slika 8. Trajanje sonč nega obsevanja poleti 2016 v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 
Figure 8. Bright sunshine duration in summer 2016 
compared with 1981–2010 normals 
Slika 9. Sonč no obsevanje poleti 2016 v primerjavi s 
povpreč jem obdobja 1981–2010 v % 
Figure 9. Bright sunshine duration compared to the 
1981–2010 normals, summer 2016 in % 
Štiri slike prikazujejo poletje 2016 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Pov-
preč na temperatura je znašala 21,3 °C, kar je v mejah obič ajne spremenljivosti. Leta 2003 je povpreč na 
temperatura dosegla 23,4 °C, v letih 2012 in 2015 pa 22,4 °C. Od sredine minulega stoletja je bilo 
najhladnejše poletje 1978 s povpreč no temperaturo 17,4 °C. 
Do zač etka osemdesetih let minulega stoletja so bile temperaturne razmere dokaj stabilne, nato pa je 
opazen trend narašč anja, izstopa izjemna povpreč na temperatura zraka poleti 2003.  
 
Slika 10. Povpreč na poletna tem-
peratura zraka od leta 1951 dalje 
in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 10. Mean air temperature in 
summer from the year 1951 on 
and the 1981–2010 normals  
Absolutna maksimalna temperatura v Ljubljani je bila poleti 2016 33,7 °C; od sredine minulega stoletja 
je bila najvišja izmerjena temperatura v poletju 2013 (40,2 °C). Glede na neprestano širjenje mesta gre 
del tega izrazito narašč ajoč ega trenda temperature v mestu Ljubljana pripisati vse več ji urbanizaciji 
okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe podnebnih razmer, ki 
smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izlušč imo, kolikšen delež opaženih sprememb je 
posledica globalnega oziroma regionalnega spreminjanja podnebja. 
Zelo nazoren pokazatelj temperaturnih razmer je število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Podatki 
kažejo, da je število vroč ih in toplih dni po državi v zadnjih petindvajsetih letih opazno narašč a. To 
kaže, da smo prebivalci prestolnice v zadnjih treh desetletjih izpostavljeni pogostejši in moč nejši 
toplotni obremenitvi, ki se bo, kot lahko sklepamo iz podnebnih projekcij, v prihodnje še stopnjevala. 
Vroč ih dni je bilo letos poleti v Ljubljani opazno manj kot lani, dolgoletno povpreč je je bilo za 
malenkost preseženo. 
 
80%
90%
100%
80% 90% 100% 110%
Kredarica
Rateč e
Bilje
Portorož
Postojna
Ljubljana
Novo mesto
Celje
Maribor
Sl. Gradec
Murska Sobota
Lisca
Šmarata
Sv. Florjan
Lavrovec
16
17
18
19
20
21
22
23
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)  
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
36 
Slika 11. Poletno število dni z najvišjo 
temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od 
leta 1951 dalje in povpreč je obdobja 
1981–2010 
Figure 11. Number of days with maxi-
mum air temperature above 25 and 30° 
C (yellow bar only) and the 1981–2010 
normals 
 
V prestolnici smo izmerili 351 mm padavin, kar je 89 % dolgoletnega povpreč ja in v mejah obič ajne 
spremenljivosti. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti leta 1975 (541 mm), najmanj pa leta 2001 
(228 mm). 
Prikazan je tudi potek trajanja sonč nega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje. Sonce je sijalo 796 ur, 
kar je 2 % nad dolgoletnim povpreč jem. Največ sonč nega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 
933 ur, poleti 2013 je bilo 923 ur sonč nega vremena, poleti 2012 je sonce sijalo 898 ur. Najbolj sivo je 
bilo poletje 1954 s 583 urami sonč nega vremena.  
  
Slika 12. Trajanje sonč nega obsevanja poleti od leta 
1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 12. Bright sunshine duration in summer from 
1951 on and the 1981–2010 normals 
Slika 13. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in pov-
preč je obdobja 1981–2010 
Figure 13. Precipitation in summer from 1951 on and 
the 1981–2010 normals 
V Murski Soboti je bila povpreč na poletna temperatura 20,4 °C, kar je povsem v mejah obič ajne 
spremenljivosti. Najtoplejše je bilo poletje 2003 (23,0 °C), drugo najtoplejše je bilo lansko poletje 
(21,7 °C), tretja najvišja povpreč na poletna temperatura je bila v letih 1992 in 2012 (21,6 °C). Naj-
hladnejše poletje je bilo leta 1978, ko je bila povpreč na temperatura 16,8 °C. Absolutni maksimum je 
znašal 33,4 °C, kar je precej manj od rekordnih 40,1 °C iz leta 2013. 
Sonce je sijalo 767 ur, kar je 99 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč no je bilo z 908 urami poletje 
2000, poleti 2013 je bilo 898 ur sonč nega vremena, poleti 2003 je sonce sijalo 896 ur, poleti 2012 je 
bilo 872 ur sonč nega vremena, poleti 2015 pa 839 ur. Najbolj sivo je bilo poletje 1955 s komaj 607 
urami sonč nega vremena, le malo več sonca je bilo poleti 1975 (612 ur) in 1966 (620 ur). 
V poletju 2016 je padlo 243 mm dežja, kar je 84 % dolgoletnega povpreč ja; najbolj je bila Murska 
Sobota namoč ena v poletjih 1965 (450 mm), 2005 (446 mm), 1972 (443 mm), 2009 (440 mm) in 1966 
(411 mm). Najbolj sušno je bilo poletje 1952 s 128 mm, poleti 1992 je padlo nekoliko več dežja, 
137 mm, poleti 2000 146 mm in poleti 2003 151 mm.  
0
20
40
60
80
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni  
LJUBLJANA
0
200
400
600
800
1000
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure)   
LJUBLJANA
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
LJUBLJANA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
37 
 
 
Slika 14. Povpreč na poletna temperatura zraka od leta 
1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 14. Mean air temperature in summer from the 
year 1951 on and the 1981–2010 normals  
Slika 15. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zra-
ka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povpreč je 
obdobja 1981–2010 
Figure 15. Number of days with maximum air tempe-
rature above 25 (yellow bar only) and 30° C in summer 
and the 1981–2010 normals 
 
 
Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja poleti od leta 
1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 16. Bright sunshine duration in summer from 
1951 on and the 1981–2010 normals 
Slika 17. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in pov-
preč je obdobja 1981–2010 
Figure 17. Precipitation in summer from 1951 on and 
the 1981–2010 normals 
Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, naši najvišji merilni po-
staji (slika 18). Povpreč na temperatura je znašala 6,7 °C, najtopleje je bilo leta 2003 z 9,0 °C. 
Najhladnejše je bilo poletje 1978 s povpreč no temperaturo 3,6 °C. Najvišja absolutna temperatura je 
bila zabeležena poleti 1983, in sicer 21,6 °C.  
 
Slika 18. Povpreč na poletna temperatura od leta 1955 
dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 18. Mean air temperature in summer from the 
year 1955 on and the 1981–2010 normals 
Slika 19. Trajanje sonč nega obsevanja poleti v letih od 
1956 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 19. Bright sunshine duration in summer from 
1956 on and the 1981–2010 normals  
16
17
18
19
20
21
22
23
24
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
temperatura (ºC)  
MURSKA SOBOTA
0
20
40
60
80
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
število dni  
MURSKA SOBOTA
0
200
400
600
800
1000
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
trajanje (ure)  
MURSKA SOBOTA
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
MURSKA SOBOTA
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
temperatura (ºC)  
KREDARICA
0
200
400
600
800
1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
trajanje (ure)  
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
38 
Sonč nega vremena je bilo na Kredarici 475 ur, kar je 87 % dolgoletnega povpreč ja. Najbolj sonč no je 
bilo poletje 2003 s 675 urami, najmanj pa poletje 1999 s komaj 413 urami sonč nega vremena. Poletje 
2016 je s 734 mm padavin za 17 % preseglo dolgoletno povpreč je. Najbolj skromno s padavinami, odkar 
deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je 
bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. 
 
Slika 20. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in 
povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 20. Precipitation in summer from the year 1955 
on and the 1981–2010 normals 
Slika 21. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v 
letih od 1955 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 21. Number of days with precipitation at least 
1 mm in summer from the year 1955 on and the 1981–
2010 normals  
Na Obali je bila povpreč na temperatura 22,9 °C, kar je 1,0 °C več kot obič ajno. Najvišjo povpreč no 
temperaturo so zabeležili leta 2003, ko je dosegla 25,0 °C. Sonce je sijalo 940 ur, kar je 4 % več od 
dolgoletnega povpreč ja. Poleti 2012 je bilo 1042 ur sonč nega vremena, poleti 2013 1019 ur, poleti 2000 
pa 1012 ur in poleti 2015 1008 ur. 
 
 
Slika 22. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povpreč je obdobja 1981–2010 
Figure 22. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1981–2010 
0
250
500
750
1000
1250
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
padavine (mm)  
KREDARICA
0
10
20
30
40
50
60
1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015
število dni  
KREDARICA
0
100
200
300
400
500
600
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
NOVO MESTO
0
100
200
300
400
500
600
700
800
1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011
padavine (mm)  
RATEČ E
0
100
200
300
400
500
600
700
1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016
padavine (mm)  
BILJE
0
100
200
300
400
500
600
1960 1966 1972 1978 1984 1990 1996 2002 2008 2014
padavine (mm)  
PORTOROŽ

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
39 
  
  
  
Slika 23. Vsota dnevnih padavin od zač etka do konca poletja 2016 (modro) in dolgoletno povpreč je (č rno) 
Figure 23. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2016 (blue) and the average of the 
reference period (black) 
Ker so padavine poleti razporejene zelo neenakomerno, smo poletne padavine od sredine minulega sto-
letja prikazali tudi za Novo mesto, Rateč e, Bilje in Portorož (slika 22). V Portorožu so izmerili 167 mm 
padavin, kar je le 74 % dolgoletnega povpreč ja. Najmanj padavin je bilo poleti 2012, ko je padlo le 
78 mm. 
Porazdelitev padavin č ez poletje je razvidna s slike 23; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2016 
v Ljubljani, Portorožu, Rateč ah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah ter dolgoletno povpreč je vsote 
dnevnih padavin. 
V Rateč ah je vsota padavin več ino poletja presegala dolgoletno povpreč je. V Ljubljani se je po presežku 
v avgustu vsota spustila pod dolgoletno povpreč je. Na Obali je vsota padavin več ji del junija in v zač etku 
julija presegala dolgoletno povpreč je, nato pa je padavin primanjkovalo. V Biljah je bila prva polovica 
poletja več inoma bolje namoč ena kot obič ajno, v drugi polovici poletja pa so bile razmere povpreč ne. 
V Murski Soboti več jih odstopanj ni bilo, v Novem mestu pa so več ino poletja nekoliko zaostajali za 
dolgoletnim povpreč jem. 
0
100
200
300
400
500
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
LJUBLJANA
0
100
200
300
400
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
NOVO MESTO
0
100
200
300
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
PORTOROŽ
0
100
200
300
400
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
MURSKA SOBOTA
0
100
200
300
400
500
600
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
RATEČ E
0
100
200
300
400
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
višina padavin (mm) aaaa
BILJE

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
40 
 
Slika 24. Strmine Krokarja 
(1122 m) nad reko Kolpo, 
26. avgust 2016 (foto: Iztok 
Sinjur) 
Figure 24. Krokar's slope 
above the river Kolpa, 26 
August 2016 (Photo: Iztok 
Sinjur) 
 
Temperaturne razmere poleti 2016 so podrobneje prikazane na slikah 25 in 26. 
Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj oč itni v visokogorju, med našimi 
merilnimi postajami je to najbolj oč itno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature 
precej manjši kot v nižinskem svetu (slika 25). 
 
Slika 25. Povpreč ni potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela 
č rta) in potek minimalne, povpreč ne in maksimalne dnevne temperature poleti 2016 (tanka č rta) na Kredarici. Z 
modro barvo je označ ena minimalna dnevna temperatura, s č rno povpreč na dnevna in z rdeč o maksimalna dnevna 
temperatura 
Figure 25. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the 
summer 2016 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 
-5
0
5
10
15
20
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
temperatura (ºC)  
KREDARICA

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
41 
 
Slika 26. Povpreč ni potek mini-
malne, povpreč ne in maksimalne 
dnevne temperature v poletnih 
mesecih (debela č rta) in potek 
minimalne, povpreč ne in maksi-
malne dnevne temperature poleti 
2016 (tanka č rta) v Ljubljani, 
Murski Soboti in Biljah. Z modro 
barvo je označ ena minimalna 
dnevna temperatura, s č rno pov-
preč na dnevna in z rdeč o mak-
simalna dnevna temperatura 
 
 
Figure 26. Mean daily maxi-
mum (red line), average 
(black line) and minimum 
(blue line) air temperature 
during summer 2016 (thin 
line) and the average in the 
reference period 1981–2010 
(bold line) 
Vroč a poletna obdobja je pogosto prekinila kratkotrajna ohladitev in tako pripomogla k boljšemu pre-
našanju poletne vroč ine. Ekstremno visoko se poleti 2016 temperatura ni povzpela. Najizrazitejša je bila 
ohladitev sredi poletja, najbolj se je odražala na maksimalni dnevni temperaturi. 
 
5
10
15
20
25
30
35
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
temperatura (ºC)  
LJUBLJANA
5
10
15
20
25
30
35
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
temperatura (ºC)  
MURSKA SOBOTA
5
10
15
20
25
30
35
1.6.2016 1.7.2016 1.8.2016
temperatura (ºC)  
BILJE

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
42 
Preglednica 3. Meteorološki podatki, poletje 2016 
Table 2. Meteorological data, summer 2016 
Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak 
 NV TS TOD TX TM TAX TAM SM SX OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP 
Lesce 515 19,5 1,5 25,3  31,4   54 753 103    452 112 39 14 0 0 0   
Kredarica 2514 6,7 0,7 9,6 4,3 17,3 −2,5 8 0 475 87 6,4 22 6 734 117 39 29 45 27 190 755,1 8,0 
Rateč e–Planica 864 16,5 0,5 23,4 10,4 30,3 3,6 0 40 629 92 5,1 20 18 566 130 42 19 8 0 0 921,0 14,3 
Bilje 55 22,5 1,0 29,1 15,9 34,9 9,9 0 78 863 107 4,4 13 22 305 94 29 26 0 0 0 1009,1 18,4 
Letališč e Portorož 2 22,9 1,0 29,0 17,0 34,5 9,4 0 80 940 104 3,4 6 33 167 74 17 32 0 0 0 1014,9 18,3 
Godnje 295 21,6 1,7 28,0  33,5   69 882     289 89 26 8 0 0 0   
Postojna 533 19,2 1,1 25,7 13,3 31,4 6,8 0 60 807 108 4,6 13 22 320 95 31 29 13 0 0   
Koč evje 468 18,4 0,9 25,9 12,2 33,4 5,5 0 60   5,6 20 8 397 105 30 18 19 0 0   
Ljubljana 299 21,3 1,0 27,1 16,0 33,7 9,2 0 70 796 102 5,2 12 6 351 89 32 30 9 0 0 982,1 17,4 
Bizeljsko 170 20,7 0,8 27,2 14,9 33,5 8,8 0 69   4,4 8 20 245 80 21 21 26 0 0   
Novo mesto 220 20,7 0,9 26,7 15,1 34,0 8,8 0 68 760 99 4,9 16 19 301 84 26 36 16 0 0 991,0 18,6 
Č rnomelj 196 21,5 1,3 27,4 14,8 35,0 6,0 0 76   4,9 20 21 345 102 27 25 3 0 0   
Celje 240 19,7 0,6 26,7 13,8 33,4 5,6 0 69 733 102 5,3 15 10 365 96 31 40 5 0 0 988,4 18,5 
Maribor 275 20,7 0,5 26,5 14,8 33,3   66 799 107 5,8 16 9 324 91 27 26 0 0 0   
Slovenj Gradec 452 18,7 0,9 25,5 12,9 31,5 5,5 0 57 736 104 5,3 15 9 429 97 36 30 15 0 0   
Murska Sobota 188 20,4 0,7 26,8 14,8 33,4 8,7 0 66 767 99 5,0 13 15 243 84 24 15 3 0 0   
 
 
 
LEGENDA: 
 
NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm  
TS − povpreč na temperatura zraka (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SN − število dni z nevihtami 
TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SG − število dni z meglo 
TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) 
TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) SO − število oblač nih dni SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) 
TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SJ − število jasnih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) 
TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RP − višina padavin v % od povpreč ja PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) 
SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C     
 
  

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za meteorologijo 
43 
Ljubljana Maribor Kredarica 
   
Portorož – letališč e Bilje Novo mesto 
    
Slika 27. Vetrovne rože, poletje 2016   Figure 27. Wind roses, summer 2016 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 
44 
 
 
                                          JUNIJ                                             JULIJ                                    AVGUST 
Slika 28. Potek zrač nega tlaka poleti 2016 in dolgoletno povpreč je 1981–2010 
Figure 28. Mean daily air pressure in summer 2016 and long-term average 1981–2010 
Na sliki 26 je prikazan potek zrač nega tlaka v Ljubljani. Junij je zaznamoval hiter in izrazit padec 
zrač nega tlaka, 14. junija je dnevno povpreč je znašalo le 967,8 mb, kar je tudi najmanj v poletju 2016. 
Sledilo je hitro narašč anje zrač nega tlaka na 989,2 mb 22. junija. Julij je minil brez velikih sprememb 
zrač nega tlaka. Avgusta je bil zrač ni tlak več ino dni nad dolgoletnim povpreč jem, 7. avgusta je dosegel 
990,2 mb, 12. dne je bilo dnevno povpreč je 990,5 mb, visok zrač ni tlak je bil tudi 23. avgusta (990,4 mb). 
SUMMARY 
The average air temperature exceeded the long-term average, in most of the country the anomaly was 
between 0 and 2 °C. 
Precipitation was the most abundant in part of the Julian Alps where more than 640 mm fell. On the 
other hand, on southwest of Slovenia, in Krško-Brežiško polje, in part of Štajerska, and in Prekmurje 
only from 160 to 280 mm were registered. Only over a small part of Slovenia the normals were exceeded. 
Most of Slovenia reported from 60 to 80 % of the normals. 
Sunshine duration was below the normals in the high mountains, on Kredarica only 87 % of the normals 
was observed. Below the normals was sunshine duration also in Rateč e. In Prekmurje and Novo mesto 
sunshine duration was equal to the normals. Most of Slovenia was sunnier than on the average in the 
reference period. 
966
971
976
981
986
991
tlak (mb)
LJUBLJANA