Mladi in vojaški poklici
Oficir — zakaj pa ne?
Prepočasl In premalo lavzeto imo se ukvarjali z mladlmi, prav posebno pa še pred pomembno odločltvljo o izblri pokllca. Posebno teika je od-ločitev za vojaake in obrambne pokllce, sa| smo doslej vse premalo prikazovall vojaake In obrambne pokllce, njlhovo značllnost In vlogo v jugoslovanskl soclalističnl aamoupravnl druibl.
Teh poklicev je veliko. Kar 70 različnih strokovnja-kov potrebujemo na vojaškem poklicnem področju, hkrati pa lahko trdimo, da je veliko vojaških pokiicev v bistvu zelo podobnih civilnim. Toda večina ta po-klic izbere zaradi njegovih posebnosti.ki so v marsi-čem drugačne kot v civilnih poklicih. Želi v življenju delati dmgače kot njegov prijatelj, sošolec in ravno take možnosti so v vojaških poklicth.
Kdo ne želi postati:
—  pilot nadzvočnih letal. kontrolor letenja, pilot helfkopterja, /nštruktor letenja ali vojaški padalec, vzdrževalec vojaških letal, helikopterjev in njihove oborožitve;
—  strokovnjak za vodenje raketne baze, vzdrže-vanje elektronskih naprav, radarskih sistemov;
—  strokovnjak za opravljanje zapletenih nalog na raketni, torpedni ali patrolni ladji, minolovcu, pod-mornici ali žepni podmornici;
—  voznlk tankov, oklepnlh transporterjev ter dai-gih bojnih vozil, vojaški meteorolog, vezist ali eden izmed mnogih drugi1- strokovnjakov na vojaškem poklicnem področju.
Usmerjanje mladine v vojaške in obrambne po-klice je kot poklicno usmerjanje nasploh kontinuiran, dolgoročen proces, ki mora načrtno potekati skozi vse učne vsebine v osnovni in srednji šoli pa tudi skozi vse druge obrambnovzgojne aktivnosti, kot so:
•  obratnbnl krožkl. Le-teh je v naši občini 19 in to 16 v osnovnih šolah, dva v šolah usmerjenega izobraževanja iri eden v srednji šoli za elektroniko;
•  obrambni dnevi, na katerih izvajajo razne obrambne aktivnosti, kot npr. strelstvo, orientacijski pohodi,
• ogledl vojašnlc s predstavitvijo dela in živije-nja v Jugoslovanski Ijudski armadi, izleti v kraje iz narodnoosvobodilne bortoe, obiski v vojaški šoli — pri nas spiošna srednja vojaška šola Franc Ro-zmarvStane, in razgovori s starši.
Usmarjanje mladine v vojaške poklice in za re-zervne oficirje sodi med najpomembnejše skupne naloge družbenopolitičnih organizacij, ki jim morata ZRVS in ZSMS posvečati največ pozornosti; od ra-zumevanja in občutenja ideaiov partizanskega osvobodilnega boja pa do tistega, kar je najlepše in najvažnejše v vojaškem poklicu — Ijubezni do do-movlne. Brez dvoma si bomo morali v okviru usmer-janja mladih v vojaške in obrambne poklice močneje prizadevati, da bodo že v prvih razredih mladi dobili predstavo o vojaških obrambnih poklicih in se nato v vseh razredih, do osmega, ki pomeni zaključek kon-tinuiranega procesa oblikovanja pokiicnih interesov mladega človeka, seznanjali z oboroženimi silami SFRJ in njenim udarnim delom, Jugoslovansko Ijud-sko armado.
Ta je po svoji organiziranosti razdeljena na tri zvrsti:
—  kopensko vojsko, ki je glede na geograf ski po-ložaj Jugoslavije tudi najštevilnejša;
—  vojno letalstvo in enote protizračne obrambe \if
—  vojno mornarico.
Na kratko še povejmo, kdaj je nastal poklic oficirja. Beseda »oficir« izvira iz latinskih besed offi-cium=dolžnost in officiarius=uradna oseba ter se pod pojmom oficir, starešina v elementih vojaške hierarhije pojavi v XV. stoletju, vendar se nato v zgo-dovini vseskozi spreminja. To pomeni, da je njihova narava vedno konkretno zgodovinsko določena. Vsekakor pa je vloga oficirja in vloga armade pogo-jena z naravo družbenoekonomske ureditve. V kapi-talističnih družbah služi vojska interesom vladajo-čega razreda, buržoazije. V naši samoupravni so-ciaiistični družbi pa armada varuje interese delovnih ijudi in občanov.
O vojaških šolah pa v naslednji številki.
Roman Stana