PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-SOS — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 • Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 27. decembra 1947 Poštama plačana y gotov.ni Sp^dizione m abbon. postale Štev. 782 TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIK A VLADE FLRJ BADNJEVIČA Orlando in marazza vojna zločinca Jugoslavija zahteva njuno izročitev na podlagi čl. 45. mirovne pogodbe -Orlando razpisal nagrado za Beblerjevo glavo • FLRJ poslala Italiji seznam kandidatov za tržaškega guvernerja - O priznanju Markosove vlade BEOGRAD, 26. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega nrni-strstva Badnjevič je na tiskovni konferenci izjavil: Vlada FLRJ Je potom svojega poslaništva v Rimu zahtevala izroč.tev do 18. de-cemhra vojnih zločince ir Taddea Orlanda in Achillea Marazze. Taddea Orlando, divizijski general italijanske vojske in sedaj glavni tajnik vojnega ministrstva ter AchiUe Marazza sedanji podtajmk v notranjem ministrstvu pri 'tali-jansk; vladi sta vojna zločinca n sta kot taka na seznamu vojnih zločincev, k: ga je sestavila komisija Združenih narodov v Londonu. Taddeo Orlando je bil do kanca leta 1942 poveljnik italijanske divizije «Granatt:eri d; Sardcgna* v Sloveniji; ta divizija je po njegovem neposrednem nalogu izvršila številna vojna zločinstva, za katera je Orlando popolnoma odgovoren. On samo navaja v svojem poročilu število aretiranih in ustreljenih oseb, kj znaša 20.433, od katerih je bilo 2858 poslanih x koncentracijska taborišča. Vojni zločinec AchiUe Marazza je kot namestnik komandanta nekega regimenta divizije «Como» se- stavljal naloge za izvrševanje vojnih zločinov, pošiljal te naloge edi-n.cam svojega regimenta, nadzoroval njihovo izvršitev in pošiljal poročila o izvršenih Zločinih. Badnjevič je navedel primere požiga raznih vasi. Po njegovem nalogu je regiment «Como» aretiral in interniral 1653 moških, žensk in otrok, od katerih je 101 umrl v koncentracijskih taboriščih. Med zločini je tudi ustrelitev 50 vojnih ujetnikov, ki so pripadali jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski. Badnjevič je končno dejal: Ne more biti nobenega dvo-,ma, da je jugoslovanska zahteva za izročitev omenjenih vojnih zločincev povsem utemeljena. Na podlagi določbe čl. 45 mirovne pogodbe je italijanska vlada dolžna zajamčiti aretacMa in izročitev oseb, ki so izvršile vojne zločine. Dejstvo, da imajo dobro znani vojni zločinci visoke funkcije v državi, jasno dokazuje, da je obiodba vojnih zločincev ne samo upravičen, pač pa tudi potreben ukrep za vzpostavitev dobrih’ odnosov med jugoslovansko republiko in Italijo. O vprašanju Trsta je Badnjevič izjavil Angloamericani ne želijo imenovanja Glede imenovanja tržaškega guvernerja, o katerem se že dolgo časa razpravlja, je najbolj važno dejstvo, da Anglo-ameri-čani nalašč zavlačujejo to vprašanje in delajo vse mogoče, da preprečijo imenovanje guvernerja. Primer kandidata Buissereta osvetljuje bolje kakor vsaka druga stvar ta namen. Čeprav je šlo za člana belgijske vlade, ki je v najboljših odnosih z britansko vlado in so ga soglasno sprejeli vsi ostali stalni člani Varnostnega sveta, je hotela Velika Britanija po vsej sili odložiti imenovanje guvernerja in je odklonila sprejem tega kandidata. ZDA so nato sledile Vzgledu Velike Britanije. Lahko rečemo, da je spočetka tudi francoski predlog, naj se rešitev tega vprašanja izroči italijanski in jugoslovanski vlar di, imel namen zavleči odločitev. Samo pozneje je bil na zahtevo ZSSR omenjen na kratko dobo rok, v katerem se je vprašanje lahko še odlagalo. Jasno je, da Anglo-američani ne želijo imenovanja guvernerja, lcer pomeni njegovo imenovanje približanje dneva, ko bosta sestavljena začasni vladni svet in vlada in ko bodo izvedene volitve. Anglo-američani pa nasprotno želijo podaljšati bivanje svojih čet v Trstu. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je jugoslovanska vlada poslala italijanski vladi seznam kandidatov za tržaškega guver nerja. Na vprašanje, ali bo Jugoslavija pr znala grško Markcsjvo vlado, je minister Badnjevič fzjavil, da se ne more o tem izjaviti, ker ni pooblaščen. Izjavil je, da je potrebno poudariti simpatijo, s katero sledijo jugoslovanski narsdi borbi grškega ljudjtva preti tujim ekspanzio-n‘stom in da predstavlja sestava začasne grške vlade pod predsedstvom Msrkosa velik ko.ak naprej v borbi za neodvisnost in svobodo grškega ljudstva. Glede vprašanja vojnega zločinca Orlanda je možno videti originalni dokument 6 podp-som Orlanda, v katerem se omenja sedanji jugoslovanski minister Aleš Bebler. V dokumentu je dobesedno rečeno: «25. avgusta 1942. Pošiljam izvleče1' zaslišanja treh upornikov, ki so bili ustreljeni, ker so bili najdeni z orožjem v roki. Ugotavlja se. da se Peter Stupar, ki so ga ustreljeni omenili in ki je znani tolovaj Aleš Bebler, samozvani vojni minister partizanov, za čigar glavo so naše oblasti določile veliko nagrado, še vedno skriva. Podpisan: Taddeo Orlando.* Dokument nosi datum 25. avgusta 1942. in je naslovljen na komando 11- armadnega korpusa. Njegova številka je 13462. ZDA kršijo dogovor z organizacijo ZN LAKE SUCCESS, 26. — V zvezi z aretacijo grškega novinarja Ky-riazidesa in Indijskega novin-rja Sayeda Hassena izjavljajo v krog.h Združenih narodov, da je vlada ZDA prekršila dogovor o akr.dlti ranju inozemskih novinarjev, ki je bil sklenjen med OZN in ZDA. Vznemirjenj^ so zbudile izjave predstavnika vlade ZDA. ki je dejal, da je vlada pripravljena imenovati komisijo, ki naj se razge-varja z glavnim tajnikom' OZN za »revizijo* postopka za akreditiranje novinarjev. Ti krog; izjavljajo, da to predstavlja vmešavanje vlade ZDA v notranje zadeve OZN. Panama zahteva umik ameriških čet WASHINGTON, 26. —- Narodna skupščina panamska repubLke je soglasno odklonila dogovor, ki ga je sklenila vlada in na podlag: katerega naj bi se 13 letalskih in pomorskih baz odstopilo ZDA 2e več dni prej so bile po ulicah panamskega glavnega mesta prot: ameriške demonstracije. Wašing-tonska vlada je morala prepovedat: ameriškim vojakom vstop na področje kanala, da prepreči, da bi ljudstvo zneslo svojo jezo nad njimi. Vest o odklonitvi odobritve po-gedbe Je v tVeshingtonu Izzvala presenečenje. Ameriška vlada, ki je navajena postopati s svojjni podložil mi politikanti kot gospodar, ni pričakovala takega odgovora. Nekateri d plomatični krogi so mnenja, di bi bile ZDA v primeru, da Panama vztraja na svoj; odločitvi. prisiljene zgraditi dragi kanci v bolj pohlevni republiki Nicara-gua. Predstavniki ameriške vlade pa so izjavili, da bodo ZDA še nadalje držale v zasedbi oporišča, ki so jih imele v vojnem času Truman je pozval ameriškega poslanika v Panam; k sebi. Opazovalci so mnenja, da smatra vlada panamski odgovor kot velik poraz svoje imperialistične politike. V amer.ških vladnih krogih že preučujejo sistem, ki naj bi pri prihodnjih predsedniških volitvah v Panami omogočil izvolitev predsednika, ki bi bil bolj pripravljen ubogati ukazom WaU Streeta. Po zadnjih vesteh je ameriška vlada sporočila, da bo umaknila svoje čete iz baz, ki so izven področja kanala. ZDA nameravajo nadaljevati pogajanja s panamsko vlado po volitvah v Panami. Ameriško ljudstvo proti vojni SOFIJA, 26. ■— Ministrski predsednik Dimitrov je včeraj na kongresu demokratične mladine poudaril, da vsi naredi nasprotujejo vojni. Tudi ameriško ljudstvo Je pl-oti nov: svetovni vojni. Ameriški delavci se bi prav gotovo otresli svojih imperialističnih trustov, rajši kot da bi prelivali svojo kri na Balkanu ali na drugih frontah. Dimitrov je nato izjavil, da se bo bolgarsko ljudstvo uspešno borilo proti vsem izzivanjem, in je omenil prijateljske pogodbe, ki jih je Bolgarija sklenila z državami, k: hočejo svojo neodvisnost in popolno uničenje imperializma. Se o tajinstvenih nočnih vožnjah okrog fojb Beležka, ki jo je prinesla neka tržaška agencija ob nedavnih odkritjih trupel v še dobro ohranjenih italijanskih uniformah, je vzbudila veliko zanimanje, če že ne predstavlja prave senzacije. Po tej beležki, ki smo jo objavili tudi mi, se marsikateri, ki iz svojih slučajnih opazovanj »liso delali nikakršnih zaključkov, Spominjajo, da so v preteklih mesecih čuli ropot avtomobilov v nočnih urah okrog vasi, v katerih prebivajo. Na poljskih poteh so zasledili tudi kolesnice avtomobilskih gum, čeprav dotlej tam še niso vozili avtomobili. Taki sledovi so bili zlasti številni v krajih, kjer so mnoge kra-ške jame fojbe. Sumnja, da so bila nekatera trupla vržena v fojbe v poslednjih mesecih za politične špekulacije brezvestnežev, postaja zato vedno bolj upravičena. To lahko sklepamo tudi na podlagi zadržanja šovinističnega tiska, ki je po tej novici v zadregi popolnoma utihnil. Cez nekaj dni šele je pričel pisariti, da so «slavi» minirali vse jame, da bi zabrisali sledove* itd. Očividno bi jim nova eodkrit-ja* policije ne bila čisto všeč, ker bi morda preveč odkrila. Na vsak način zadeva ne bo ostala dolgo prikrita in jo je nujno potrebno razčistiti. V kolikor jo bi seveda razčistila policija —I je veliko vprašanje, ker je jasno, da se s podobnimi «odkrivanji», ki bi škodovala šovinistom in neofaš i-stom, doslej še ni bavila. Tri milijarde za protiljudske sile Viški ameriškega vojnega materiala odstopljeni Vatikanu - Kongres demokratičnih občin v Florenci • Poziv sveta socialistične in komunistične stranke - V pokrajini Piacenza so člani poljedelskih zadrug zasedli 160.000 ba državne zeniije RIM, 26. — Izvršilni odbor socialistične stranke poroča, da se to danes sestal glavni svet za sporazum med komunistično ;n socialistično stranko in preučil razvoj ljudskega gibanja za obrairrJbo demokracije. Svet je z zadoščenjem ugotovil yei:časten uspeh zadnj h manifestacij v Neaplju in Bolonji za demokratično prebuditev na Jugu in za zemljiška vprašanja* katerim je sledil milanski kongres tovarniških odborov. Svet je tudi z zadoščenjem ugotovil velik odziv na poz.v demokratičnih občin, ki se bodo Y soboto sestale na kongresu v Florenci. V okviru sindikalne organ.zac;Je in borbe je svet ugotovil, da se proti enotnosti delavcev postavlja nevarnost cepitve, ki je v zve2i s politiko notranjih sporov, ki jo vodi sedanja vlada. Ker vidi v tem ofenzivo velekapitala, ugotavlja svet potrebo, da se proti vsakemu poizkusu cepitve postavi kot neporušljiv jez enotna volja delavcev. Poziva zato pristaše obeh strank in vse delavce, naj se zavedajo demokratičnih idealov in naj delajo na tem. da se ohrani in utrdi sindikalna enotnost. V soboto se bo v Florenci začel prvi kongres derrekratičnih občin. Program predvideva poročilo poslanca Negarville, turinskega župana o ustanovitvi in programu zveze demokratičnih občin ter po- ročilo adv. Luzzatta o fronti miru, svobode m dela. Kongresa se bodo udeležili 'ud: predstavniki demokratičnega preporoda na jugu, predstavnik; zemljiške konstituante, tovarniških odborov, zveze demokratičnih žena in partizanske zveze. Poslanec Scoccimarro bo imel zaključni govor. Jutri se bo začel tudi prvi kon gres o šoli ki ga organizira Zveza demokratičnih žena. Razpravljali bodo o številnih važnih šolskih vprašanjih. Iz P.acenze poročajo, da je ljudstvo tamkajšnjih občin v torek zasedlo državno zemljo v tej pokrajini. Nad 160.000 ha zemlje je prešlo iz rok špekulantev v roke zadrug poljedelsk i} delavcev. To je prvo prakt.čno isrvajanje parole, ki jo Je na kongresu zemljiške konstituante izrekel poslanec Grkco: »Zemljiška reforma se začenja danes*. Povsod se je zbrala ogrdmna mncžica ljudstva, ki Je ob prepevanju delavskih pesmi in z delavskimi zastavami proslavila ta dogodek. Po dokončani zasedbi so zadruge takoj začele začrtavat: meje državne zemlje. Za tem bodo takoj začeli z obdelovanjem. Agencija TASS objavlja članek «Pravde», v katerem ugotavlja, da voda Vatikan s p>cdpcro ameriških oboroženih sil politiko pomoči reakciji. »Pravda* piše: «Gotovo je na pr.mer, da se Vatikan trudi za sestavo italijanske koncentracijske vlade, v kateri naj b: bile italijanske politične skupine centruma in desnice pod vodstvom demokristjanov*. List piše dalje, da se bo podobna akc.ja začela tudi v Franclji z namenom, da se spravi De Gaulle na oblast. «Pravda» pše nato, da so ctre-riške vojaške oblasti v Italiji dobile navodila, naj odslop.jo Valkanu viške svojega materiala po čim nižji ceni. Na ta način bi Vatikan imel pri tem dobiček čez 3 milijarde lir. Ta denar bi nato služil za podpiranje reakcionarnega tiska v Franciji in Italiji z namenom, da se sproži ostra kampanja proti demokratičnim silam obeh držav. Kongres s:ndikalov ZSSR MOSKVA, 26. — Moskovski radio po-roča, da se je v Moskvi začel konja «8 Zveze sovjetskih sindikatov. f’a prvi seji so preuč.li izvajanje kolektivnih pogodb v letu 1947 in pripravili pogodbe za leto 1948. Markosova vlada ho izvedla svobodne volitve Francoska vlada uničuje domače poljedelstvo Glavna Biumova in Schumanova skrb je, kako bi služila tulcu In dala prosto roko uvozu iz Amerike PARIZ, 26. — Danes s? Je v skupščini začela diskusija o proračunu za 1948. Poslanec Duolos .e obsojal naglico, s katero bi se morala skupščina izjaviti o proračunu, in izjavlja, da bo komunistična stranka glasovala proti vladi. Vlada je pr; d lagala, naj bi kredite iz poslovnega 1. 1947 prenesli nal. 1948. Duclos je mnenja, da bi bilo bolje prenesti te kredite samo na prve tri mesece 1948. leta. Gliha skupštriha Ne bomo oit rali dobesedno pisanja akoionist ične ga glasna *E-mancipazione» in kvalunkvističnega «La Fiaccola*, (ker smo to že včkrat storili), da bi (Dokazali, koko so bes-.de preds dn ka novo ustanovljene «slovenske> protiljudske stranke dr. Agneletta na menta. Znano je, da Je iranska vlada Kes sprejela več amer.škraj zopet sluiila tukajšnjim šotrini-stom za organiziran izbruh spontanih šovinističnih manifestacij. To pot je bila efcšta* dolgotrajna in pestrejša kot so sioer podobne v običaju. Razumljivo je, da je to zasluga boljše organizacije navdušencev, ki so včeraj zvečer zopet za kratek čas zamenjali udobne bare na Viole z mehkimi sedeži na različnih mestih v gledališču, od koder so mogli kot dobri strategi nadzorovati dvorano. Poleg tega pa je za učinkovitost in teno samo veliko misel*, manifestacije skrbel poseben temni-tato», o katerem so slišali pripovedovati v gledališkem baru med odmorom. No in tako so se tresli zidovi gledališča od samih sentimentov. Izbruh sentimentov pa je bil originalen. Nekdo je glasno poveljeval: »Vsi na noge, tuč v dvoi min. .Luči so takoj prižgali in potem — daj! Namesto nadaljevanja tretjega dejanja smo slišali repertoar pesmi s popevko: «Se i s’ciavi vol le scole» in z žaljenjem maršala Tita. Organizacijske sposobnosti «oo-mitata» so tako prišle do polnega izraza — čeprav velik del publike ni sodelovat: 1. Zastave so vihrale. 2. Šovinistične pop e vice so bile izpete. S. Vse je bilo spontano. 4. »Vooe* bo lahko imela danes popoldne tmočan» članek na dveh kolonah z naslovom tSolen-ne manifestazione> itd. 5. Policija, ki je bila številna, je spontano trazumela», je mirno opazujoč dovoljevala im se nasmihala, kakor da bi bila za to postavljena s strani rcomitata*. Bilanca je tore) za legaše in druge neofašiste zadovoljiva. Nam tudi dovolj pove. Govori nam o politiki VU, saj so vse to dogaja v času, ko policija surovo razgamja dovoljene manifestacije antifašistov in antifašiste divjaško pretepa, v času neprekinjenih atentatov na sedeže demokratičnih organizacij. Z „Viva Ifalia" napadal potnike v tramvaja Poleg razgrajačev anglo-araeri-šk*h vojakov se je za božič v tramvaju št. 2 odlikoval s svojim »odličnim* vedenjem nek pripadnik tiste skupine ljudi, ki v imenu ita-lijanstva branijo Trst. Ta gospod je okrog 22. ure v četrtek vstopil v tramvaj na postajališču v ulici Broletto. Precej vinjen ni hotel plačati tramvaja in je dejansko napadel tramvajskega uslužbenca z vzkliki »Viva Italia* in se zakadil« v potnike z izzivalnimi vprašanji, ali so ščavi. Pri pretepu, ki je temu sledil, so posegli skoraj vsi potniki in jo je pobalin, ki je bil naj-brže poln kokaina, pošteno izkupil. Sreča je bila zanj, da je bil prisoten poliest v uniformi, ki ga je dvakrat le nalahno potolkel po glavi s kijem, kajti v nasprotnem primeru bi ga prisotni linčali. Po 15 minutah je prišla »Emer-genza* in odpeljala imenitnega v,-t-rza dvatisočletne kulture na hladno. TRŽAŠKI DNEVNIK Odprto pismo socialistični mladini Odgovorimo izkoriščevalcem z našo enot* nosijo, z našo borbo in z qašim bratstvom Pred nekaj dnevi so nekateri časopisi prinesli poročilo socialistične mladinske zveze Julijske krajine, v katerem so objavili mojo ostavko, ki so jo obrazložili s tem, da sem postal član izvršilnega odbora zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje. Razlog moje ostavke pa m popolnoma tak, kakor je izzvenel iz njihovega poročila. V resnici je bil na zadnji glavni skupščini socialistične mladine nekdo, ki je storil vse. da sem moral podati ostavko. Na vse načine so si prizadevali, da bi dokazali, da ni mogoče biti Član ZAM-a, če se pripada kakšni stranki, kar je laž, kajti ZAM je enotna množična mladinska organizacija, ki združuje vso mladino brez narodnostnih, verskih in političnih razlik in tendenc, ki hoče braniti skupne interese. To morajo priznati vsi tisti, ki so me napadaii in ki so nato pričeli z dobro poznano pesmijo češ, da jih je vodstvo ZAM-a napadalo s fašisti itd. V kratkem so izdali dve resoluciji na moj račun. V pivi so zahtevali, da pridem pred strankino razsodišče, v drugi pa so me postavili pred alternativo: ali ZAM ali socialistična zveza. Druga resolucija je dobila večino. Tako sem bil prisiljen, da sem podal ostavko. S tem so dokazal', da prizna socialistična mladinska zveza ssmo eno svobodo, to je, vezati se na desno. Vsakršno zbližanje z enotno mladinsko organizacijo ,ki se resnično bori za interese mladine, je po mnenju nekaterih voditeljev nemogoče. Zaradi tega se tovariš, ki se jim ne pokorava, ali izključi, ali pa se prisili, da poda ostavko, kar je isto. Mnogi socialistični voditelji pa so zavrgli pot enotnosti in se polagoma vdinjajo desničarkim skupinam, ki hočejo razdvojiti delavstvo. Jasno je, da množice ne morejo slediti taki politiki, ki je nasprotna njenim, še tako majhnim Interesom. To je dokazala tudi zadnja glavna skupščina socialistične mla-d neke zveze, kjer je bilo navzočih le 24 mladincev. Prepričan sem, da je naša dolžnost, dolžnost mladih socialistov, da smo združeni z vso demokratično mladino v borbi za skupne interese mladine, za šolo za vse sposobne za socaino pravičnost, za vse delavstvo. S,-mo tako. če bomo sltd.li zg edu slavne italijanske socialistične stranke bomo mi mladi socialisti iahko reki:, da vršimo svojo dolžnost napram druž-bi, napram naši mladini. Vem, da je v socialistični mladinski zvezi malo tistih, ki hočejo, da bi bila mladina deljena in to so nekateri voditelji. Temelji so zdravi in na vas mladi socialisti, ki se socialiste v resnici čutite, se obračam. Pravijo vam, da gre za obrambo itailjanstva. toda najboljši način braniti italljanstvo je, da se borimo ramo ob rami z Italijani in Slovenci proti imperializmu, ki bi rad ustvaril iz Trsta bazo za napad proti (vsem demokratičnim silam, tudi proti italijanskim demokratom. Naša dolžnost je, da podpremo borbo italijanskih socialistov, ki se skupno s komunisti, delavci in demokrar ti, borijo proti De Gasperijevi črn vladi, ki prodaja Italijo ameriške, mi imperializmu. Toda tukajšnji socialistični voditelji pošiljajo, obenem z desničarskimi strankami, pozdravne telegrame vladni preo-snovl. Prepričan sem, tovariši, da boste razumeli .da Je naša pot tista, ki resnično privede v socializem, v svobodo in v osvoboditev delovne množice od izkoriščevalcev. Izkoriščevalci nimajo predsodkov. Oni na enak način izkoriščajo italijanski in slovenski proletariat, italijansko* in slovensko mladino. Mi mladina, pa moramo odgovoriti njim in njihovim slugam z našo enotnostjo, z našo borbo, z našiir. bratstvom. FRA1NOESCO MIGLIACCI Nihče lih ni pričakoval Dne 23. t. m. so prišli v Samo-torico zavezniki na avtomobilih s paketi. Na njihovih avtomobilih je hreščeče odmevala godba iz mikrofona, da bi na ta način privabili vaščane skupaj. Dasi so bila tri vozila; en zaprt avto, drugi opleten z raznimi barvnimi trakovi in še a-merikanskl jeep in Je godba ves čas igrala, ni prišla zraven živa duša. Dalj časa so s paketi v rokah krožili po vasi, toda uspelo jim Je, da so naleteli, samo na dva otroka, ki sta slučajno bila na cesti. Tako da sta bila le dva otroka deležna teh darov. Zavezniki so vprašali neko tovarišico, kje so otrooi, kajti čudno se jim Je zdelo, da jih nihče ni slovesno pričakoval. Obenem pa so pripomnili, da jim bo najbrže dal Tito. Tovarišica pa jim je odgovorila, da naši otroci ljubijo le Tita. Potem so vojaki odšli iz vasi nezadovoljni radi neuspelega poizkusa s svojimi darovi. Pomorščaki so brez ladij dela in kruha Vojna se je končala že pred 30 meseci, toda nikakega znaka ni, ki bi kazal, da se začenja reševati resno vprašanje obnove tržaške trgovinske mornarice- Vse to je nedopustno, če pomislimo, kaj je pome nila v preteklosti za tržaško gospodarsko življenje ta mornarica. Ce po, upoštevamo zemljepisni položaj Trsta, njegove tradicionalne naloge, sposobnost njegove ladijske industrije in zahteye njegovega obširnega zaledja, tedaj postaja stvar naravnost gorostasna. In do* slej so nam dajali le lepe obljube. Listi, ki zastopajo interese indu-štrijcev in paroploVnih družb, n'so nikoli posvetili pozornosti krizi pomorske trgovine in pomanjkanju ladij. Pokazali pa so se vezane na Trst ne bo nikdar kolonija Okupacijska VO prepovedala tiskanje celotnega besedila zaključne resolucije mladinskega kongresa Usanovni kongres ZAM a za Tržaško ozemlje je bil oviran že v pripravah. Sedaj pa ga hočejo tisti, ki jih je zadela vztrajna borba tisočev antifašističnih mladincev našega ozemlja, zopet sabotirati. Okupacijska VU je cenzurirala zadnja dva odstavka zaključne resolucije. Ko je ZAM zaprosila VU za dovoljenje tiskanja letakov z zaključno resolucijo, je polk. Gard-ner prepovedal tiskanje letakov, dovolil pa je tiskanje zidn h lepakov pod pogojem, da izostaneta ti le dve točki: »Ustanovni kongres ZAM... se bor * za združitev vse slovenske, hrvaške in italijanske mladine Tr.aškega ozemlja v ZAM-u,-organizaciji s slavno tradicijo Laure Petracco. Vojske Smucove in tisočev drugih, za močno fronto vseh demokratov ozemlja proti kolonizatorskim načrtom imperializma, za najosnovnejše človečanske pravice ter za spoštovanje mirovne pogodbe: obsoja policijski teror proti ljudskim množicam in zahteva, da se ukrenejo primerni koraki proti fašističnim gibanjem, Uomo Qualunque-ju, ita. Janškemu socialnemu gibanju, Zvezi italijanskih vojih povratnikov itd.» Z ozirom na važnost teh dveh odstavkov si ne moremo misliti drugega kot da okupacijska VU ni dala dovoljenja zaradi tega, ker je hotela znanjšati in izločitt borbeno linijo, ki jo je kongres soglasno sprejel. Ta prepoved pa dokazuje, da je ZAM na pravi poti, ko se bori za mladinsko enotnost v borbi proti fašizmu in imperialzmu. Mladi antifašisti so prepričani, v nedeljo 28. t. m. ob 17. uri na sedežu. Zaradi važnosti prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. ZAH V nedeljo 28. t. m. ob 10, uri bo prva seja novoizvoljenega odbora ZAM-a. Člani odbora so naprošeni, da se udeleže seje točno in na kraju, kakor razvidno iz osebnega vabila. mi in nalovljena na delavski inšpektorat v Trstu, trg Oberdan 9. Priložiti se mora staro dovoljenje, novejšo sliko :a 24 lir za kolek. Delovni urnik pionirjev Delovni urnik pionirjev za prihodnji teden je: V krožku Tomažič v ponedeljek, y sredo in v petek od 15.30 do 17.30 pevskj zbir, dramska skupina, stenčas, dopisovanje, skupščina; navzoča bosta tov. Mari in Blažev.č. V Delavski športni zvezi v torek, v četrtek in v soboto od 15. ure du 17.30: telovadba, šport, ročno delo za moške; navzoč bo tov. Mari. V torek :n v četrtak v Delavski športni zvezi od 15. do 17.30 ter y soboto v kulturnem krožku Tomažič od 15.30 do 17.30: telovadba, šport, ročno delo za ženske; nayzcče bods tovariš.ce Ten-dela. St jovik, Deveta jn Furlan. GLEDALIŠČE VERDI Danes zjutraj s« začne1 razprodaja vstopnic za II. predstavo opere »Nabuoco*, k; bo jutri ob 16. popoldne za abonente reda D. Vstopnice bodo naprodaj v gledališčini blagajni. V torek bo za abonetne reda A zadnja predstava «Irisa». Nastopili bodo isti igralci kot pri prejšnjih predstavah. Razstava ženskih ročnih del Najlenše is ta, kar le naše, in to je narodni motiv V nedeljo 21. t. m. je bila na trgu Sv. Antona št. 7-1. otvoritev razstave ročnih del, ki so jih izdelale go-j, G. Robinson. FILODRAMMATICO. 16.00: »Krinke in bodala*, Gary Cooper in Lily Partner. ARMONIA. 15.30: »Moja že ha ima vedno prav*, A. Sherldan in J-B?rney, IDEALE. 15.30: »Prepovedani raj*, B. Davies, Ch, Boy«r. FENICE. 15.30: »Provzvlšena An-igclina*, Ana Magnani. ITALIA. 15.30: »Veliki valček*, L. Rainer, Fernand Gradet. ALABARDA. 15.30: »Ranjene duše*, D. Mac Guyre, M. Guy. CtARIBALDL 15.30: »Parada siwin-ga 1946», G. Storm, Phil Rega n, IMPERO. 15.30: «Kralj požeruhov*. M^SSIMO. 15.30: »Lisica na dvoru*. Nastopajo živali. NOVO CINE. 15.30: »Kitajska*, I* Young, Dav!d Niven. ODEON. 15.30: «Nedokončana», I-Mass?y, Allan Curtis. OGLASI po sveča še prav posebej veliko pažnjo J OPREMLJENO SOBO z ^vzmetmi izrednim talentom, katerim bodo nudili vso možnost, da se bodo lahko še nadalje usposobili. Glede tehnike izdelave ročnih del ir žimnicami prodam za 60.000 lir. Dalje prodam razkošno sobo, kuhinjo, jedilno sobo, 2 volneni žim-rrici, salon, 2 postelji, štedilnik, od .'je in zavese. Naslov: Ul. Raf- pa je treba poudariti, da se držijo j faelo Sanzio 20-1, V Novlgradu bodo pridelali 50 hi iganla V združn! kleti v Nov’gradu s« bo začelo pridelovanje žganja iz tropin. V skladišču je okoli 420 q tropin, ki Jih bodo uporabili za izdelovanje žganja. Računa se, da bo it ter tropin približno 50 h! žganja in da bo delo končano v enem me- : seču. I Novo blaoo po novih cenah BOGATA IZBIRA P 0 V RS MIKO1/ V RAZNIH MODELIH IN VZORCIH POHITITE Z Nekaj cen iz našega MiHIKA n IJIJCKMBKR 1H47 Hlače . . Podloga iz lilalie . . iz VOLNENE flanele g (j|j| Površniki. PREDEN 8E prvovrstna izdelava čiste volne, ki se lahko vstavi k vsakemu dežnemu plašču ali . . . . POVRŠNIKU .... bogati izbir; značilnih vzorcev, Izdelava z . . . . najboljšimi podlogami ODLOČITE ZA NAKUP, NAS 130(1 10.1 OBIŠČITE! UMESIM DU COIISD TRST, KORZO 1 - PIAZZA DELLA BORSA (Gallerla Prott!) — 0 TBf b. I n Popolna izbira ea vsak okus. No- KUku IS W ivK t-adne, srednje m dragoo*na koža- ..Tri hovint. — Plačilo tudi no obroke. krznarstvo ziliotto Trat - ul. Trento 11 - tel. 2937