PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1984 Investicijska vlaganja v lesno industrijo V letu 1984 načrtujemo investicijska vlaganja v lesni industriji in temeljni organizaciji Blagovni promet v višini 274,303.000 din. V žagarskih obratih zamenjujemo iztrošeno in neprimerno strojno opremo. V TOZD žaga Mislinja bomo posodobili odvzem žaganega lesa iz sortirnega žleba tako, da bo sedanji ročni postopek potiskanja transportnih vozičkov iz žagalnice opravljal viličar. V TOZD žaga Otiški vrh v letu 1984 zamenjujemo iztrošen viličar ter obnavljamo streho nad žagalnico. V TOZD žaga Mušenik bomo izvedli rekonstrukcijo po zoženem programu investicijskih vlaganj. Posodobili bomo dovoz hlodovine in ga mehanizirali, iztrošen polnojarmenik bo zamenjan z polnojarmenikom, ki je obratoval na stari lokaciji žage Vuhred ter mehanizirali transport žaganega lesa, krajnikov in obrezlin za polnojarmenikom in amerikanarjem v žagalnici. Rekonstrukcija žagalnice bo potekala v mesecu juniju 1984. V finalnih obratih bomo ob minimalnih investicijskih vlaganjih nabavili opremo, ki je potrebna za nemoten tok proizvodnje. V TOZD TP Prevalje je kvaliteta izdelkov zaradi iz-trošenost strojne opreme padla, kar ima negativne posledice predvsem pri plasiranju vratnih kril v izvoz. V letu 1984 smo se odločili le za najnujnejše zamenjave dotrajane strojne opreme. Še naprej pa zaradi omenjenih investicijskih sredstev ostaja nerešena kvaliteta površinske obdelave, ki že ogroža izvoz v ZRN, kamor izvozi TP Prevalje največ svojih izdelkov. V TOZD TP Pameče načrtujemo nujne izboljšave v proizvodnji oblog in vratnih podbojev s posodobitvijo delovnega postopka izdelave. Večji del transportno-ma-nipulacijskih naprav med osnovnimi stroji izdelajo strokovnjaki TP Pameče sami, nujna pa je nabava dvostranskega čelilnika, ki bo omogočal nemoten tok zastavljene proizvodnje. V TOZD Nova oprema nadaljujemo s posodobitvijo proizvodnje predvsem v delu lesne obdelave s poudarkom na površinski obdelavi lesa. Zaradi vgradnje novih strojev v proizvodnjo v preteklih letih se je pojavil problem preobremenjenosti transformatorske postaje, ki ne dovoljuje nadaljne posodobitve obrata. Zato bomo trafo postajo dimenzionirali na zahtevano odjemno moč porabnikov. Izpeljana bo tudi prva faza modernizacije proizvodnje vzmetnic na novi lokaciji. V TOZD TSP Radlje-Podvelka razen manjših investicijskih vlaganj v drobno orodje in izpeljave prve faze postavitve visokonapetostne zanke predvidevamo le investicijska vlaganja v skladu s sanacijskim programom. V TOZD TIP Otiški vrh nadaljujemo s programom rekonstrukcije zastarele in iztrošene strojne opreme po investicijskem programu. V letu 1984 obsega obnovitev naslednje strojne sklope in aktivnosti: — sušilnik iverja srednjega sloja, — predbrusilka, — priprave za doziranje lepila, Tovarna pohištva Pameče — pripravljalna dela za plinifikacijo, — naprave za predelavo debele oblovine, — posodobitev priprave iverja, — kolektor, — zapore ekspedita, — stroj za oblepljanje iverja, — merilna oprema in čistilna naprava. Omenjena investicijska vlaganja obnovitve proizvodnje ivernih plošč so le najnujnejša in predstavljajo zaradi omejenosti investicijskih sredstev vmesno fazo celotne obnovitve, zato bo proces obnovitve glede na finančne zmožnosti potrebno nadaljevati po zastavljenem investicijskem programu še v naslednjih letih. V letu 1984 nam zapadejo še visoke obveznosti za odplačilo kreditov investicij v prejšnjih letih. Zato so razpoložljiva sredstva za vse nujne naložbe premajhna. Že v postopku priprave plana smo zmanjšali naložbe na naj nižji možni obseg in predvideli dodatno najetje blagovnih in ostalih finančnih kreditov v višini 23 milijonov dinarjev v teku leta. Ker tako viri niso v celoti zagotovljeni in ker se bodo sredstva amortizacije ustvarjala tekom leta, je potrebno pripraviti prioritetni vrstni red izvedbe investicij v letu 1984. Vrstni red izvajanja investicij v okviru razpoložljivih sredstev v letu 1984 bomo določali na osnovi naslednjih kriterijev: 1. prednost imajo naložbe za odpravo ozkih grl in povečanje proizvodnje za izvoz, 2. dodatna vlaganja za večjo izkoriščanje obstoječih zmogljivosti v delovni organizaciji, 3. TOZD, ki investirajo v večji meri iz lastnih sredstev, 4. TOZD, ki poprečno ne presegajo plana prejetih internih kratkoročnih kreditov oz. poprečno združujejo nadplanska sredstva. Ta ukrep je nujen za zagotovitev normalnega poslovanja in rednega izplačila osebnih dohodkov. Na osnovi gornjih kriterijev bomo tromesečno naprej uskladili vrstni red za izvedbo investicij. Glede na dinamiko ustvarjanja virov in zapadlosti kreditov bomo v prvem polletju lahko investirali 1/3 razpoložljivih sredstev, 2/3 pa v drugem polletju. Temeljne organizacije, za katere se združujejo sredstva za izvedbo investicij v letu 1984, lahko do pridobitve dodatnih blagovnih oz. drugih dolgoročnih kreditov izvedejo le 50°/o predvidenih naložb. Nepokrite naložbe se realizirajo šele po pridobitvi dodatnih virov v obliki blagovnih oz. drugih kreditov. V letošnjem investicijskem planu so predvidena medsebojna združevanja investicijskih sredstev, za katere so nameni in pogoji podrobneje opredeljeni v letnem načrtu s finančno poslovno politiko interne banke. V letošnjem letu je predvideno sprejetje zakona o razpolaganju z obratnimi sredstvi, ki nalaga organizacijam združenega dela 100°/o pokritje trajnih obratnih sredstev z dolgoročnimi viri. Ker ima naša delovna organizacija to pokritje le 30°/o, bo potrebno v primeru sprejetja zakona zagotoviti dodatne trajne vire, ki jih lahko oblikujemo le v breme investicijskih sredstev. Razliko do 100°/o pokritja bo možno nadomestiti v 5 letih, kar pomeni za Lesno letno 15 °/o ali v znesku 200.000 mio din. Ob sprejetju zakona bomo pripravili rebalans investicijskega plana. V ukrepih, ki so predvideni na področju ekonomskih odnosov s tujino, je predlagano obvezno reprogramira- nje deviznih kreditov organizacij združenega dela. To bo za Lesno pomenilo zmanjšanje obveznosti iz naslova odplačil investicijskih kreditov v znesku 170.000 mio din, ki so vključene v investicijski plan. V tem primeru se bodo zmanjšale potrebe po združevanju investicijskih sredstev za primanjkljaje. Združevanja v višini reprogramiranih obveznosti se v tem primeru ne zvišajo. Vsa sproščena investicijska sredstva, ki bodo zaradi repro-grama nastala, se uporabljajo za izboljšanje strukture virov financiranja obratnih sredstev. Plan investicij v gozdarstvu INVESTICIJSKE NALOŽBE V GOZDARSTVU ZA LETO 1984 1. Gozdne prometnice Za investicijska vlaganja imamo v letošnjem letu predvideno 202 mio din. To so razpoložljiva sredstva za netto investicije po predhodnem odbitku za pokrivanje obveznosti in združevanja v okviru LESNE in izven. Večji delež sredstev bomo tudi letos namenili za izgradnjo gozdnih prometnic in sicer skoraj 86 mio din ali 44 °/o. Vlaganja v gozdne prometnice po TOZD bodo naslednja: v 000 din g. c. g. c. nove gr. vlake nove gr. rekonstr. -4- rek. TOZD dolž. km din dolž. km fl 'O dolž. km 1 c •3 C '•3 GO Mislinja 3,5 7,400 1,5 4,500 5,0 11,900 1,000 GO Slovenj Gr. 4,1 9,300 - 4,1 9,300 800 GO Črna 2,8 6,900 0,5 500 3,3 7,400 1,700 GO Radlje/D. 4,0 6,200 " 4,0 6,200 “ SKUPAJ: 14,4 29,800 2,0 5,000 16,4 34,800 3,500 GO Slovenj Gr. 6,6 11,500 1,0 5,500 7,6 17,000 3,000 GO Dravograd 3,5 3,800 2,4 1,400 5,9 5,200 1,390 GO Ravne/K. 2,0 2,000 3,2 5,000 5,2 7,000 3,000 GO Radlje/D. 2,0 2,293 3,7 8,700 5,7 10,993 “ SKUPAJ: 14,1 19,593 : 10,3 20,600 24,4 40,193 7,390 SKUPAJ TOZD + TOK 28,5 49,393 12,3 25,600 40,8 74,993 10,890 povpr. strošek din/km 1,733 2,082 1,838 » Stroški izgradnje cest v TOZD družbenega sektorja so precej višji kot pa v TOZD privatnega sektorja. To se izraža v tem, da ceste ne gradimo enako solidno. Predvsem v preteklosti smo ceste gradili premalo kvalitetno. To hočemo sicer nekoliko popraviti s tem, da namenjamo vedno več sredstev za rekonstrukcije, vendar je potrebno poudariti, da imamo gradbene stroške po km ceste še vedno med naj nižjimi izmed vseh GG v Sloveniji. To se odraža tudi v slabši kvaliteti zgrajenih cest. Trenutno je na našem območju 1653 km gozdnih cest, kar predstavlja gostoto 22,3 m/ha. Z izgradnjo letos predvidenih cest bomo gostoto povečali za 0,3 m/ha oz. na 22,6 m/ha. Ta izračun o gostoti nam sicer daje nekoliko previsoke podatke. Praviloma bi morali upoštevati samo produktivne dolžine cest. 2. Transportna oprema Letos vlagamo po planu v to mehanizacijo 10 mio. din,kar predstavlja 10 °/o vseh razpoložljivih sredstev. Ta sredstva pa ne zadostujejo, da bi lahko opremo zadovoljivo vzdrževali in obnavljali ter tako zagotavljali kvalitetno spravilo in odvoz lesenih mas. Te nabave so predvidene pretežno pri TOZD Transport in servisi. 3. Lesna skladišča Za modernizacijo skladišč namenjamo blizu 22 mio. din ali 11 bo. Tu je predvidena izgradnja linije za lupljenje hlodovine v Mušeniku, modernizacija profilne linije v Otiškem vrhu in izgradnja linije za nadaljnjo predelavo lesa na skladišču v Vižingi. 4. Gradbena mehanizacija Nabava je predvidena v okviru TOZD Gradnje v višini 14 mio din ali 8 o/o. V ta namen so gozdarski TOZD in TOK združevali sredstva v višini 5 mio din, ostalo so pa lastna sredstva amortizacije TOZD Gradnje. Po planu bo za ta sredstva nabavljen greder in ostala oprema, ki je potrebna pri izgradnji in vzdruževanju cest. Po posameznih TOZD so predvidene naslednje večje in- vesticije: TOZD GOZDARSTVO MISLINJA g. c. Smagej — Ovčar — Strmško 4,4 mio g. c. Kranjčevo — Zlebci 3,0 mio rek. g. c. Križni jarek — Glažuta 2,5mio rek. g. c. Mislinjski jarek 2,0 mio Vlake 1,0 mio TOZD GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC g. c. Kal — Logar 1,5 mio g. c. Jegart — Porodnica — kota 3,6 mio g. c. Bure 3,1 mio g. c. Plešivec — Odd. 16 1,1 mio TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM g. c. Rača puša — Pistota 2,8 mio g. c. Stane — Rezman 2,8 mio g. c. Pečnikova jezerca — Macigojevo 1,3 mio Lesno skladišče v Mušeniku 8,4 mio TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI g. c. Šmon — Ravnjak 1,8 mio g. c. Ribniška koča — Črni vrh 3,8 mio Lesno skladišče v Vižingi 5,1 mio Žičnica 1,5 mio Oprema za drevesnico na Muti 1,0 mio TOZD CLS OTlSKI VRH Rekonstrukcija linije 1,2 mio Viličar 12 t 7,0 mio Toplovod 5,0 mio TOK GOZDARSTVO SLOVENJ GRADEC g. c. Smagej — Ovčar — Strmško 9,0 mio g. c. Vodovnik — Prevolnik 1,5 mio g. c. Legner — Završe 1,0 mio Rek. g. c. Plesnik — Kurniški križ 1,5 mio Obnova mostov 4,0 mio Vlake 3,0 mio TOK GOZDARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM g. c. Stražišče 1,0 mio g. c. Rača puša — Pistota 1,0 mio rek. g. c. Koprivna 1,5 mio rek. g. c. Končnik 1,0 mio rek. g. c. Dolgo Brdo 1,0 mio rek. g. c. Rimski vrelec 1,0 mio Vlake 3,0 mio Telefonija, napeljava omrežja 6,0 mio TOK GOZDARSTVO DRAVOGRAD g. c. Urban — Odd. 22 1,0 mio g. c. Kališnik — Andrejev travnik 1,2 mio Vlake 1,3 mio TOK GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI g. c. Draučbaher — Razbornik — Št. Janž. 1,6 mio rek. g. c. Podlipje 2,0 mio rek. g. c. Greglov jarek 2,0 mio rek. g. c. Antonski jarek 1,0 mio rek. g. c. Vas — Remšnik 1,6 mio Obnova mostov 2,1 mio TOZD TRANSPORT IN SERVISI Kamion TAM 170 — 3 kd (nadgradnja, dvigala, prikolice) 7,8 mio Kamion TAM 190 z nadgradnjo, 1 kd 5,2 mio Traktorji za gozdarstvo 5,5 mio Združevanje za razvoj avtomobilov TAM Maribor 7,1 mio TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Greder G 110 5,0 mio Rovokopač Torpedo 3,6 mio Kompresor — 2 kd 3,0 mio Traktor 2,2 mio Skladišče za razstrelivo 1,2 mio Branko Slavič, dipl. ing. gozd. RAZPOREDITEV NETO INVESTICIJSKIH SREDSTEV PO PLANU ZA LETO 1984 ZA DELOVNO ORGANIZACIJO LESNA (v 000 din) SKUPAJ VIRI 532.549 delež depozit za nakup deviz 12.278 oblikovanje PS za obratne namene 39.000 gozdno-kamionske ceste 51.278 9,23 ®/(> — nove gradnje 48.093 8,65 »/o — rekonstrukcije 25.600 2,82 «/o — vlake 12.190 2,20 «/o mehanizirana lesna skladišča 21.740 3,91 »/o transportna mehanizacija 20.011 3,60 «/o gradbena mehanizacija 14.830 2,67 o/o telefoni in napeljava plina 17.909 3,22 "/o oprema in ostalo 51.691 9,30 «/o obnova tovarne ivemih plošč 189.430 34,10 °/o obnova žagalnice v žagi Mušenik 15.200 2.74 % enostavna reprodukcija 77.211 13,90 o/o žaga Mislinja 2.475 žaga Otiški vrh 6.550 žaga Vuhred 1.700 TP Pameče 10.500 TP Prevalje 9.800 TSP Radlje 2.500 Nova oprema 28.220 Blagovni promet 7.928 DSSP 6.950 DS IB 588 razvojni programi 12.768 2,29 o/o rezervirana sredstva za inovacije 5.122 0,92 «/o AOP — oprema (terminali lak. modemi) 2.511 0,45 o/o SKUPAJ PORABA 555.584 Primanjkljaj bomo pokrivali z najemanjem blagovnih kreditov za investicije v lesarski dejavnosti (23,035.000 din). Plan poslovne politike za leto 1984 Na delavskem svetu delovne organizacije smo obravnavali plan poslovne politike delovne organizacije Lesna za leto 1984. Ta planski dokument je nadomestil samoupravni sporazum o izvajanju srednjeročnega plana (1981—1985) v delovni organizaciji Lesna, ki smo ga v preteklih letih sprejemali z referendumom v vseh TOZD. Namen tega planskega dokumenta je predvsem: — da s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajujemo svoje plane in tekoče poslovanje, — da usklajujemo družbeni in materialni razvoj svojih temeljnih organizacij, — da usklajujemo odnose v družbeni reprodukciji, — da usklajujemo odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka, — da usklajujemo interese za zadovoljevanje svojih osebnih in splošnih družbenih potreb, — da zagotovimo optimalno izkoriščanje obstoječih in novih proizvodnih zmogljivosti ter s programirano in usklajeno proizvodnjo dosegamo čim večji uspeh poslovanja, —■ das povečanjem produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja zagotovimo hitrejšo rast družbenega proizvoda, dohodka in osebnih dohodkov, — da zagotovimo socialno varnost zaposlenih delavcev in gozdnih posestnikov. V vsebini smo opredelili medsebojne odnose med TOZD na proizvodnem in prodajnem področju glede količin in internih cenovnih razmerij. Na področju skupnega prihodka smo opredelili kalkula-tivne deleže skupnega prihodka in način poračuna. V poglavju izvoza in uvoza smo opredelili količinski obseg izvoza, prioriteto porabe deviznih sredstev in način poračuna interne devizne premije. Novost tega planskega akta so opredeljene osnove oblikovanja mase osebnih dohodkov in sklada skupne porabe na nivoju panog (gozdarstvo, lesarstvo) in vsake posameznem TOZD oz. TOK in delovnih skupnostih. Plan poslovne politike delovpe organizacije Lesne za leto 1984 je bil sprejet na delavskem svetu delovne organizacije dne 5. 5. 1984. VIHARNIK ■ 3 Gozdarska in žagarska proizvodnja je bila v mesecu aprilu še vedno pod planirano količino. Delavci si prizadevajo, da bi do polletja nadoknadili izpad. Zaostanek v proizvodnji bodo nadoknadili Ostra zima in obilo snega nam je letos povzročila velik izpad proizvodnje v gozdarstvu in žagarstvu. V mesecu aprilu je bila proizvodnja še vedno izpod mesečne dinamike. V višjih predelih je bilo še precej snega, kmetje pa so dali prednost delu na poljih. Gozdarji si prizadevajo, da bi nadoknadili izpad z delom v prostih sobotah. Predvidevajo, da bo proizvodnja v družbenih gozdovih do polletja dosežena z 49 %, v zasebnem sektorju pa z 41 °/ol. TOZD GOZDARSTVO ČRNA Huda in dolga zima je najbolj prizadela TOZD gozdarstvo Črna. V višjih predelih niso mogli sekati skoraj štiri mesece, nižji predeli pa so bili zaprti dva meseca in pol. Kljub temu so v »nečloveških« pogojih dela uspeli spraviti nekaj m8 hlodovine na žago. Sekali so v predelih, kjer ni bilo več kot 50 do 60 cm snega. Delavci, ki v teh mesecih niso bili polno zaposleni, so izkoristili nekaj dni letnega dopusta, nekaj delavcev je delalo v Brkinih, ena skupina sekačev pa na žagi v Otiškem vrhu. Zaostanek proizvodnje bodo nadoknadili v maju, juniju in juliju. To so sklenili na samoupravnih skupinah, kjer so sprejeli plane izkoriščanja in gojenja gozdov po mesecih. Samoupravne skupine se sestajajo vsakih 15 dni in sproti rešujejo probleme, ki se pojavijo pri delu. Že v mesecu aprilu so delali vse sobote. Tako bodo delali tudi v naslednjih mesecih. Tudi gojitvena dela bodo pravočasno izvršili. Pogozdili so že okrog 30.000 sadik. Pri pogozdovanju so se vključile tudi šole. Srednješolci so delali ob sobotah in v popoldanskem času skupaj z revirnimi vodji, ki so delali prostovoljno v podaljšanem delovnem času. Pogozdovali so tudi mladinci iz Ludranskega vrha, osnovnošolci iz Črne in člani osnovne organizacije ZSMS tovarne pohištva Prevalje. Največ so posadili na plinskem območju. Na tem predelu je tudi sneg najprej skopnel, v drugi polovici meseca maja pa bodo pogozdovali še v višjih predelih. Delo so opravili strokovno in kvalitetno. Na pomoč pri spravilu lesa so priskočili tudi traktoristi — zasebniki, ki se vključujejo v mehanizirano spravilo v popoldanskem času. Transportnih vozil imajo v Črni dovolj na razpolago, tako da prevoz teče nemoteno. Velike probleme pa imajo s prevozom delavcev na delovišča zaradi slabe opremljenosti kombijev (pomanjkanje gum). Probleme imajo tudi z vzdrževanjem cest in vlak. V TOZD gozdarstvo Črna bodo zaostanek proizvodnega plana nadoknadili do konca meseca julija. Vsi zaposleni kažejo izredno razumevanje in delajo s polnim elanom, da bodo dosegli plan in opravičeno nezadovoljstvo zaradi nizkih osebnih dohodkov. TOZD GOZDARSTVO RADLJE Da bi nadoknadili izpad proizvodnje v zimskih mesecih, so v Radljah začeli ukrepati že v mesecu aprilu. Takoj, ko je skopnel sneg, so reorganizirali nekatera sečišča. Opustili so nekatera organizirana sečišča in odprli sečnjo na predelih, ki so bili dostopni. Predvidevajo, da bodo realizacijo nadoknadili že do konca meseca junija, seveda, če ne bo odslej večjih izpadov proizvodnje na račun slabega vremena ali neorganiziranega transporta. Realizacija bo ob polletju izvršena tudi na račun zalog. Te pa bodo nadoknadili do konca tretjega četrtletja. V obziru imajo tudi možnost izpada proizvodnje v mesecu decembru. Da bi zmanjšali riziko glede na vremenske razmere v naslednji zimi, bodo pospešeno delali v tretjem četrtletju. Delavci TOZD gozdarstva Radlje so pokazali veliko pripravljenost za delo v času prvomajskih praznikov. Izkoristili so ugodno vreme v aprilu za sajenje v nižjih legah. Z individualnimi rešitvami in pripravljenostjo delavcev, da delajo tudi ob prostih dneh, bodo dosegli sprejete plane. Delavski svet TOZD pa je zahteval od strokovnih služb temeljne organizacije, da izdela na osnovi analize majske realizacije realno prognozo za naprej in pripravi strokovni predlog koriščenja vseh proizvajalnih sil. TOZD ŽAGA MISLINJA Posledica nizke proizvodnje v gozdarskih temeljnih organizacijah je bila tudi nizka proizvodnja na žagah v prvem četrtletju. Tudi na žagah so delavski sveti sprejeli ukrepe za večjo proizvodnjo v drugem četrtletju tako, da bi ob polletju ujeli letni plan. Delavci TOZD žaga Mislinja so se odločili, da bodo v mesecu maju in juniju delali vse sobote. Delo poteka v dveh izmenah. Največji problem je pomanjkanje delavcev. V situaciji, ko si prizadevajo čimprej nadoknaditi izpad proizvodnje, bi nujno potrebovali še tretjo izmeno, vendar pa komaj zapolnijo delovna mesta za dve izmeni. Veliko delavcev tudi bo-luje, za novo zaposlitev pa na žagi ni interesa. Žaga Mislinja je tudi naša edina žaga, ki ima skozi celo leto neobelje-no hlodovino, zato so jim prepotrebne zaloge v breme. Zaradi možnosti napada lubadarja mora biti hlodovina zrezana v roku enega meseca, čeprav dostikrat pride kvarjen les že iz gozda. Kljub naštetim problemom si bodo Mislinjčani prizadevali, da bodo povečali proizvodnjo v drugem četrtletju in redno oskrbovali finalne temeljne organizacije z rezanim lesom. TOZD ŽAGA MUŠENIK Z ozirom na manjši dotok hlodovine v zimskih mesecih so mušeniški žagarji zadovoljni z rezultatom poslovanja v prvem tromesečju, saj so ustvarili celo nekaj malega ostanka dohodka. V mesecu marcu in aprilu je bil dotok hlodovine še vedno pod planom. V marcu so teden dni koristili že letne dopuste, nato pa so še dobre tri tedne delali s polovično zmogljivostjo. V sredini meseca maja so zaostajali za dinamičnim letnim planom še 10%. V drugi polovici maja so zapolnili hlodišča tako, da bodo gozdarji del hlodovine iz območja Črne in okolice vozili v Otiški vrh. Tudi v Mušeniku je delavski svet sklenil, da bodo v maju delali vse sobote, če ne bodo imeli problemov z izpadi elektrike, bodo ta mesec presegli plan za 5 do 10%. Kot na vseh žagah se tudi v Mušeniku ubadajo s problemom pomanjkanja delavcev. Delo je težko, še posebej sedaj, ko so stroji popolnoma iztrošeni, osebni dohodki pa so v primerjavi s podobnimi deli v drugih delovnih organizacijah izredno nizki. Na ostalih gozdarskih in žagarskih temeljnih organizacijah so sprejeli podobne ukrepe in si prizadevajo, da bodo plan proizvodnje nadoknadili čimprej. Ida Robnik Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in skupno porabo V mesecu maju letos je delavski svet Lesne posredoval v javno razpravo tozdom osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Glede na pomembnost tega samoupravnega akta menimo, da je prav, da tudi v Viharniku opozorimo na bistvene novosti, ki jih prinaša. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (v nadaljevanju: skupne osnove) je samoupravni akt delovne organizacije, ki opredeljuje vsa tista skupna izhodišča s področja delitve sredstev za osebne dohodke, ki jih delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v skladu s 128. in 129. členom zakona o združenem delu oblikujemo enotno za vso delovno organizacijo. Samoupravni akti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, povezanih v delovno organizacijo (pravilniki o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo) morajo biti zato usklajeni s skupnimi osnovami, sicer lahko družbenopolitična skupnost določi ukrepe za primer družbenega varstva samoupravnih pravic. V tej fazi sprejemanja novega sistema osebnih dohodkov v LESNI torej ne sprejemamo celotnega sistema nagrajevanja po delu, temveč samo njegov prvi del, brez pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bodo konkretneje določevali vse tiste osnove in merila za delitev osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah, ki pomenijo specifičnost za posamezno temeljno organizacijo ter tiste osnove in merila, ki so v skupnih osnovah še vedno nedorečena. Tako recimo merilo dejanskega prispevka delavca (npr. količina dela) v skupnih osnovah označuje le pojem in uporabljivost, v pravilniku o delitvi sredstev za OD pa bo dobilo še razpon in svojo težo glede na specifičnost dela in naloge, za katero se bo uporabljalo itd. Ob osnutku skupnih osnov, ki so v razpravi, želimo opozoriti na naslednje: Skupne osnove in merila za ugotavljanje predvidenega prispevka delavcev Predvideni prispevek delavca opredeljujemo z zahtevnostjo njegovih del in nalog, kar je samo eden izmed elementov za ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka. Ugotavljamo ga na podlagi posebne metodologije, ki je sestavni del (priloga) skupnih osnov in ki vsebuje šest temeljnih kriterijev za ugotavljanje predvidenega prispevka delavca in sicer: znanje in usposobljenost za delo, odgovornost, umski in fizični napor, fizikalne, delovne razmere ter napor v odnosih z ljudmi. V okviru predvidenega prispevka smo opredelili 41 skupin (grup) zahtevnosti del in nalog ter določili razmerje med njimi. To razmerje je 3,62 %>, pri čemer je razmerje med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom 1:4,145. Za vse skupine del in nalog smo izračunali njihove vrednosti oz. relativna razmerja. Za boljše razumevanje smo v obrazložitvi k osnutku skupnih osnov, ki smo jih poslali v poprej š-no obravnavo, pripravili pregled relativnih razmerij (grup) za tista tipična dela in naloge, ki so primerljive s tipičnimi nalogami v panožnih sporazumih za gozdarstvo in lesarstvo ter tipičnimi deli in nalogami, navedenimi v družbenem katalogu del in nalog, s čimer smo opredelili tudi rezultate izračunov in usklajevanj glede na predlagamo metodologijo predvidenega prispevka (izračun grup) v LESNI, kot tudi usklajevanj s predlogi panožnih sporazumov, ki so tačas tudi v razpravi oz. v fazi sprejemanja. Kompletnega izračuna grup (analitična ocena del in nalog) za vsa dela in naloge nismo navajali, ker le-te niso predmet sklepanja skupnih osnov, ampak so v pristojnosti delavskih svetov temeljnih organizacij, pri čemer pa je razumljivo, da imajo svojo podlago v sprejeti metodologiji predvidenega prispevka in v razvidih del in nalog temeljnih organizacij. Skupne osnove in merila za ugotavljanje dejanskega prispevka delavcev V skupnih osnovah smo opredelili več skupnih meril po posameznih področjih dela v LESNI in sicer: — merila delavčeve uspešnosti v gozdarstvu in lesni industriji proizvodnih in režijskih delavcev, — merila kvalitete in gospodarnosti v materialni proizvodnji gozdarstva, — merila delavčeve uspešnosti v žagarski industriji, — merila delavčeve uspešnosti v komerciali, — merila delavčeve uspešnosti za poslovodne in druge vodilne delavce v temeljnih organizacijah. Predlagali smo več kot 40 meril dejanskega prispevka delavcev, v katerih se prepletajo trije osnovni kriteriji nagrajevanja po delu: količina, kvaliteta im gospodarnost. Predvidevamo, da bo za vsako delo oz. nalogo v LESNI potrebno postaviti 2—4 merila dejanskega prispevka delavcev v odvisnosti od vrste in specifičnosti posamezne naloge. Zato je naloga pravilnikov o delitvi OD, da določijo katera izmed ponujenih meril iz skupnih osnov bodo veljala za katero nalogo. Odveč je poudariti, da bomo merila dejanskega prispevka delavcev (količina dela — norme), ki so bila že doslej učinkovita, uporabili tudi v bodoče, pri tem pa jih bomo le dograjevali in dopolnjevali z drugimi merili kvalitete in gospodarnosti, zlasti še za dela im naloge, ki doslej na takšna merila sploh niso vezana. Minulo delo Zakon o združenem delu, zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje sredstev za OD in skupno porabo kot tudi panožni sporazumi zavezujejo delavce, da v samoupravnih aktih oblikujemo tudi osnove im merila za delitev sredstev za OD na podlagi minulega dela. Tako bi naj delavci oblikovali del sredstev za osebne dohodke iz naslova minulega dela na podlagi uspešnosti poslovanja TOZD, izrabe delovnih sredstev in predmetov dela in razporejanja sredstev za razširitev materialne osnove dela. Te zakonsko ponujene osnove bi bilo potrebno razgraditi in uporabljati namesto dosedanjih sindikalnih lestvic za minulo delo. Da to ni enostavna naloga, nakazuje družbena praksa, ki je doslej v redkih in izredno kompliciranih primerih minulo delo opredelila glede na zakon, vendar daleč od praktične uporabljivosti. Pa tudi sicer se teorija glede tega vprašanja razhaja. V osnutku skupnih osnov predlagamo glede na nekatere podobne rešitve v Sloveniji naslednji način oblikovanja sredstev za OD na podlagi minulega dela. Sredstva za OD na podlagi minulega dela oblikujemo v dveh delih, fiksnem in variabilnem delu. Fiksni del določimo na osnovi določenega procenta od poprečnega OD na delavca v LESNI v določenem preteklem obdobju. Ta del tudi omejimo z 12 % osebnega dohodka delavca, pridobljenega po vseh osnovah, ki ga dobijo delavci glede na leta skupne delovne dobe. Variabilni del sredstev za OD iz naslova minulega dela pa postavimo v odvisnost od dela čistega dohodka, ki ga namenjamo za akumulacijo. Ta del vežemo na delovno dobo delavcev v LESNI, le da ga omejimo s 5°/o osebnega dohodka delavca, pridobljenega po vseh osnovah. Tako fiksni kot variabilni del izračunamo po obrazcu, navedenem v skupnih osnovah. Za variabilni del je potrebno navesti še, da smo delavci zanj upravičeni, če namenimo vsaj toliko čistega dohodka za akumulacijo, kot smo ga planirali, pri čemer pa planirana razporeditev teh sredstev ne sme biti manjša od tiste v predhodnem planskem obdobju. Ugotavljanje dodatkov in nadomestil Osnove za dodatke so ostale večidel enake kot doslej, le da gre za poenotenje teh dodatkov v vseh temeljnih organizacijah LESNE. Razlika pa je pri delu v izmenah, kjer se po predlogu strokovnih podlag sindikata za delo v izmeni šteje tudi popoldansko delo, torej gre tudi temu delu določen dodatek. Posebno pozornost zaslužijo nadomestila OD za čas odsotnosti z dela zaradi bolniške in nege obolelih družinskih članov. V spremembah pravilnikov o delitvi sredstev za OD in skupno porabo, ki so bili v mesecu aprilu v razpravi v TOZD, je bil predlog teh nadomestil oblikovan tako, kakor določajo aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov v občinskih zdravstvenih skupnostih za obdobje 1981—1985, s tem, da bi bila začetna osnova 80 %> za prve tri dni odsotnosti z dela zaradi bolniške. Vendar je razprava pokazala, da si posamezni TOZD v LESNI glede teh nadomestil niso enotni. Nesporno pa je, da je treba tovrstna nadomestila v LESNI določiti tako, da bodo enaka za vse delavce v LESNI. Iz tega razloga je prav, da takšno enotnost nadomestil opredelimo v skupnih osnovah. V skupnih osnovah predlagamo tri variante teh nadomestil: kot določajo omenjeni aneksi, kot je bil predlog za spre- ▼ IHABNIK ■ 5 jem teh nadomestil v mesecu aprilu v LESNI in varianta, ki pa je najbolj široka in ki jo dopuščata tudi oba panožna sporazuma za gozdarstvo in lesarstvo, torej nadomestila do 90% od osnove. Ne glede na to smo predlagali tudi v tretji varianti 80 % od osnove za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti z dela zaradi nege družinskih članov, vse iz znanih razlogov za najštevilnejše odsotnosti ravno v teh treh dneh. Nadalje omenjamo tudi novost, da lahko delavcem, ki jim je opešala delovna sposobnost in ne dosegajo delovnih učinkov, kot bi jih sicer in delavcem, ki so bili zaradi teh 'in podobnih razlogov premeščeni na manj ovrednotena dela in naloge, seveda ob pogojih, določenih v samoupravnem aktu, pripada osebni dohodek v višini, fci bi ga dosegal ob normalnih delovnih rezultatih oz. po osnovah in merilih za dela in naloge, ki jih je opravljal pred razporeditvijo. Nastalo razliko bomo krili iz dela osebnih dohodkov iz naslova minulega dela, ki so posledica učinkov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi. Sklad skupne porabe Določitev enotnih meril v zvezi s prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe imajo svoj smisel v tem, da v skupnih osnovah enotno določimo merila za regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih, odpravnine delavcem, ki gredo v pokoj ipd. Glede na predlagani panožni sporazum za gozdarstvo smo opredelili skupne osnove za regres za letni dopust tako, da od skupnega zneska sredstev za regresiranje letnega oddiha razdelimo 50 % sredstev vsem delavcem v enakem znesku, 50% pa diferencirano po različnih kriterijih. Nagrade ob delovnih jubilejih smo predlagali po enakih kriterijih kot doslej, ob tem pa smo glede na strokovne podlage sindikata opredelili v zvezi ,s tem vprašanjem določilo, da gre za določeno prehodno obdobje, ko se bodo morale jubilejne nagrade preoblikovati v posebna družbena priznanja. V prehodnem obdobju k uveljavitvi vseh določil zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu bomo nagrade delavcem, ki gredo v pokoj, izplačevali po doslej veljavnih kriterijih, le s to razliko, da bomo nagrade ob upokojitvi izplačevali vsem delavcem v enakem znesku in sicer 3 poprečne mesečne čiste OD na zaposlenega v gospodarstvu SRS v 9. mesecih preteklega leta. Ivan PENEČ, dipl. iur. Poročilo o poslovanju TOZD TSR Radlje — Podvelka za obdobje 1. 1. do 30. 3. 1084 Proizvodnja je bila dosežena: — plan 23.549 pm3 — dosežena 21.324 pm3 ali 91% Realizacija plana po izdelkih in pm3 Izdelek Plan pm3 Doseženo pm3 Indeks Izolir 8477 8313 98 Lepljeni profil 3374 2663 79 Del. stojala 1073 817 76 Intro 1782 2111 118 Polkna 5416 4514 83 Rolo omarice 582 736 126 Izolir steklo 1807 1287 71 PVC izolir 406 437 107 Okviri RŠC in ostalo 632 215 34 Naj večji izpad proizvodnje, ki pokriva splošne stroške je pri: prinaša TOZD izgubo in — lepljenem — polknih profilu 21% 17% Razloge za te izpade je potrebno iskati v pomanjkanju suhega lesa. Kljub vsem težavam je sveži les še bil na razpolago, sušilnice pa niso uspele posušiti količine lesa, ki ga je TOZD sposoben predelati. Problem je nastal z izpadom sušenja v MESTINJU in izpad zaradi zastojev v sušenju na sušilnici v Otiškem vrhu. Zima in vremenske neprilike pa že same po sebi podaljšujejo čase sušenja za najmanj 30 %. Pri lesu je še vedno prisoten problem kvalitete lesa, posebej pa je pereče pomanjkanje ČPČ, tako da postaja izvoz ogrožen. Posledica izpada lepljenih profilov se odraža tudi pri proizvodnji stojal, ki se delajo 'izključno iz ostankov, ki nastajajo po krojenju. V proizvodnji smo se srečevali s problemi neredne oskrbe s steklom, okovjem, tesnili, ki je zahtevalo spremembe v proizvodnji. Posledica je tudi nižja proizvodnja. Zadnji čas predstavlja naj večji problem poleg suhega lesa ravno okovje. Zaradi pomanjkanja suhega žaganega lesa smo imeli v prvih treh mesecih pri profilih in polknih zastoje: Izdelek Januar Februar Marec Skupaj pm3 pm3 pm3 pm3 Lepljeni profili 89 161 529 779 Polkna — 665 248 913 Skupaj pm3 89 826 777 1692 Torej imamo skupno 1692 pm3 ali 1063 ur izpada proizvodnje ali skupno 7 % plana. Ostalo nedoseganje pa se na- naša na vrsto slabosti v TOZD, pa na že prej omenjeno moteno proizvodnjo zaradi težav pri oskrbi z materiali. V zvezi z omenjeno problematiko že pripravljamo ukrepe za odstranitev teh motenj (nekatere že izvajamo). Trenutno največ pričakujemo od izboljšanja vremena in otoplitve, kar bi skrajšalo čas sušenja lesa in s tem povečal dotok suhega lesa. Nekaj kazalcev 1983 I— III 84 Indeks Štev. zap. iz ur 327 360 110 68000 125 Fizični obseg pm3 —z = 17000 21.324 4 Tehnična produktivnost pm3/delavca 203 237 114 Osebni dohodki Planirani z dodatki Izvršeno z dodatki Indeks Indeks 1983 1984 1983 1984 3:1 4:2 1 2 3 4 5 6 9.954 17.000 12.518 16.993 136 100 PREGLED NEKATERIH PODATKOV REZULTATOV POSLOVANJA I.—IH. 1984 Plan I.—III. Doseženo I,—III. 84 Indeks letnega 1. Celotni prihodek 299,170.500 255,705.544 19 2. Stroški: neposredni proizv. 190.778 182,735.428 20 nedovršena razlika 21,934.542 — neposredni proizv. 190.778 160,800.886 18 splošni stroški 17,022.750 17,312.777 25 3. Amortizacija— min. 11,525.000 11,098.204 24 4. Interna dev. premija 5,147.804 5,256.285 19 5. Dohodek 62,895.862 58,755.330 20 del dohodka za: — DSSP 2,975.142 2,555.856 20 — IB 485.598 417.162 20 — BP 3,631.725 3,119.808 20 6. Obresti 21,720.500 21,752.151 25 7. Čisti dohodek 26,295.020 20,561.236 16 8. Obračunani OD 9. IZGUBA 24,295.020 24,546.379 — 3,293.319 25 Janez KOMLJANEC inž. KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO LETO IV — ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1984 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in Je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1984. POŠTNINA PLAČANA Uvajanje modernih mesnatih pasem v organizirano in široko rejo prašičev Reja prašičev predstavlja pomembno panogo v samooskrbi kmečkega prebivalstva s prašičjim mesom. Oskrba nekmečkega prebivalstva iz organizirane družbene reje prašičev je majhna, vendar obstajajo možnosti, da se na področju priredi več prašičjega mesa. Na kmetijah, ki so že sedaj proizvajale pujske na tradicionalen način, bo potrebno intenzivirati, da na danih njivskih površinah pridelujejo kulture (ječmen, koruza za storžno silažo, detelj no travne mešanice), ki so potrebne pri prehrani prašičev. Potrebno bo pristopiti k bolj organizirani obnovi svinjakov, tam kjer bo potrebno zgraditi nove objekte (nekaj takih objektov na področju že imamo), kjer bo možno vzdrževati primerno hlevsko okolje in primerne delovne pogoje. Da pa bomo dosegli zaželene rezultate, bo potrebno spremeniti tudi pasemsko strukturo živali. Prašiče redimo danes za meso in je mast stranski proizvod. Zato lahko brez kakršnekoli dileme ugotovimo, da za kooperacijsko, kakor široko rejo, pridejo v poštev samo sodobne mesnate pasme prašičev. Značilnosti teh pasem so, da so to visoko plodne živali, dobro izkoriščajo krmo, hitro rastejo, so dobro mesnate, so pa malo manj odporne. Poznamo več mesnatih pasem prašičev in nekatere izmed njih imamo, tudi v Sloveniji kot npr.: belo žlahtno, švedsko landrace, veliki jorkšir, nemško landrace in križance med njimi (npr.: linija 12). Vsaka izmed njih se odlikuje z določenimi lastnostmi. Tako je na primer plodnost svinj nemške landrace (9,5 živoroje- nih pujskov v gnezdu) v primerjavi s švedsko landrace (10,2 živorojenih pujskov v gnezdu) in V. jorkšir pasmo slabša, rastnost ter mesnatost pa boljša kot pri drugih dveh pasmah. Ugotovili smo, da nobena pasma ni univerzalna, ena se odlikuje z enimi, druga z drugimi lastnostmi. Prednosti posameznih pasem pa lahko izkoristimo s križanjem. Svinjske križanke (linija 12) se odlikujejo s plodnostjo (11,5 živinorejnih pujskov v gnezdu) in so po pitovnih ter klavnih lastnostih poprečne. Te parimo z nemško landrace pasmo, ki se odlikuje po pitovnih in klavnih lastnostih, dobimo tripasemske križance — pujske za dopitanje, ki združujejo te lastnosti in so bolj vitalni ter dajejo tudi v nekoliko manj intenzivnih pogojih reje dobre rezultate. Takih sivk nam še manjka. »Silna« iz Mozirja ni samo lepa, Naloga naših pospeševalcev: Rejcem čimveč plemenskih mer-daje tudi nad 8500 litrov mleka na leto. jascev hitrorastočih pasem Merjasec Švedske landrace pasme V dveh letih organiziranega in strokovnega dela v prašičereji smo dosegli v občini Slovenj Gradec, kakor tudi v sosednjih občinah Koroške tudi že boljši pasemski sestav. S farme Ihan — selekcijske postaje smo pripeljali prve svinj ke — križanke, linija 12 (okrog 70) in 4 merjasce nemške landrace pasme, ki smo jih vhlevili na kmetijah z bolj intenzivnimi pogoji reje ter jim proizvodnja pujskov in pitancev pomeni edini oziroma delni vir dohodka. Na kmetijah z manjšim obsegom reje (2—3 svinje) ter z manj intenzivnimi pogoji reje smo vhlevili svinje švedske landrace pasme ali bele žlahtne pasme, nakupljene v okolici ŽVZ Murska Sobota. V želji, da se tudi v široki reji, ki je namenjena predvsem za samooskrbo prebivalstva, manj za prodajo pujskov za dopitanje v pitališčih izboljšajo pitovne in klavne lastnosti živali, smo organizirali v občini 8 plemenilnih mest. Na javnih ple-menilnih mestih oz. postajah imamo vhlevljene merjasce švedske in domače bele žlahtne pasme s potrjenimi izkazi o poreklu in proizvodnji in potrjenimi izkazi o licenciranju. Ple-menilna mesta so porazdeljena po občini z določenim obsegom. Plemenilna postaja za področje Doliča, Kozjaka, Završ je v Zg. Doliču. Rejca merjasca švedske landrace pasme sta Kotnik Jože in Jožica, p. d. Hof. Plemenilna postaja za področje Dovž, Razborce, Mislinje, Šentilja in del M. Dobrave je v Dovžah. Rejka merjasca švedske landrace pasme je Uršej Vera, p. d. Orož. Za področje Brd, Turiške vasi, M. Dobrave je pl. mesto na Brdah. Rejka merjasca domače bele žlahtne pasme je Jeromel Terezija, p. d. Podrob-jenk. V Šmartnem je pl. postaja pri rejcu Antonu Jeromlu, p. d. Matij. Za področje Pameč, Gradišča, Legna je pl. mesto na Gradišču. Rejka merjasca švedske landrace pasme je Ko-nečnik Viktorija, p. d. Škof. Na pl. postaji v Podgorju je vhlevljen merjasec bele žlahtne pasme. Rejka živali je Legner Tilka, p. d. Legner, V Razborju je vhlevljen merjasec švedske landrace pasme. Rejka živali je Pajenk Terezija, p. d. Rdečnik. Za področje Vrh, Sel in Gmajne je plemenilna postaja na Selah. Rejka merjasca bele žlahtne pasme je Koneč-nik Marija, p. d. Apačnik. Plemenilna mesta niso bila izbrana po naključju, ampak je na to vplivala tradicija reje merjascev pred organiziranim delom, optimalnimi pogoji reje ter primerna dostopnost do postaje. Služba skupno z rejcem skrbi, da so merjasci v dobri plemenski kondiciji, po potrebi vrši negativno selekcijo merjascev in svinj ter skrbi za pravočasno menjavo merjascev, da ne bi prišlo do parjenja v sorodstvu. Poudariti pa je treba, da bomo dobro in intenzivno proizvodnjo v prašičereji dosegli s pravilno izbiro kakovostnih svinj in merjascev s sočasno zadostitvijo osnovnih tehnoloških pogojev ter dobro organizirano in usklajeno kmetijsko in veterinarsko službo. Marija Plazovnik, ing. kmet. KMETIJSKI NASVETI Kako uspesno zatiramo scavje v travni ruši ščavje je plevel, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj razširjenih plevelov na naših travnikih in pašnikih. Najdemo ga v nižinah pa tudi na planinskih pašnikih. Ponekod je že tako razširjen, da popolnoma zatre ostale krmne rastline. Topolistna kislica ali ščavje spada v družino kislic. Plevel je trajnica. Rastlina doseže višino 120 cm. Ima močne in globoke korenine. Cveti od junija do septembra. Rastlina osemeni okrog 7000 semen, ki plitvo kalijo. Ščavje je plevel, ki raste na težjih s hranilnimi snovmi bogatih tleh. Posebno se je plevel razširil na tistih kmetijah, kjer so hleve preuredili na sistem odplakovanja in za gnojenje uporabljajo gnojevko. Rastlina uspeva povsod tam, kjer je v tleh veliko kalija in malo fosforja ter magnezija. Pri enostranskem gnojenju z gnojevko, ki, kot vemo, vsebuje veliko kalija in sorazmerno malo fosforja in skoraj nič magnezija, se z leti v tleh nabere veliko kalija. To pa povzroča pojav ščavja. To pomeni, da se plevel razširi povsod tam, kjer smo travnike oz. pašnike več let nepravilno gnojili. Tudi z enostransko pašo pospešujemo razvoj ščavja, saj se ga živina izogiba. Rastlina vsebuje strupene snovi, ki v manjših količinah niso škodljive. Če pa živina požre večje količine rastlinskih delov, se pojavijo zastrupitve. Živina driska, mlečnost občutno pade in pri visoko brejih kravah lahko pride celo do zvrgavanja. Uničevanje tega trdovratnega plevela je izredno težavno. Zaradi globokih korenin in odpornosti proti košnji oz. paši, z mehaničnim načinom uničevanja navadno ni uspeha. Ročni izkop pride v poštev samo takrat, če imamo na travniku samo nekaj tega plevela. Z intenzivno pašo in izmenično košnjo zmanjšamo zapleveljenost. Najpomembnejša je seveda pravočasna košnja. Tudi zmerno gnojenje z gnojnico oziroma gnojevko in bogato gnojenje s fosfornimi gnojili negativno vplivata na razvoj tega plevela. V travni ruši, kjer pa je plevel že močno razširjen, vsi ti ukrepi ne pomagajo več. Takrat se odločimo za kemično zatiranje. Na tržišču so znani HERBICIDI, ki dokaj zanesljivo zatirajo to rastlino. Najbolj poznan preparat je ASULOX, ki ima to prednost, da ne poškoduje krmnih rastlin, če ga uporabljamo v priporočeni količini. Pri škropljenju s tem herbicidom se učinki pojavijo šele po nekaj tednih. Hitrost učinka je odvisna od temperature; pri visoki temperaturi so rastline hitreje uničene. Ščavje zatiramo spomladi, ko so listi polno razviti, ali po prvem odkosu, ko so listi znova razviti. Uspešno plevel za- Šest sinov in dve hčerki se je rodilo in zraslo očetu Ferdinandu in materi Faniki Javornik, na kmetiji p. d. Rek na Zgornjih Brdih nad Dovžami, visoko gori pod Veliko kopo, pod enim izmed vrhov zelenega Pohorja. Iz Slovenj Gradca je do Rekove domačije tudi z avtom zares daleč. Toda dolga pot se izplača. Obiskovalec je poplačan s čudovitim razgledom na vso Mislinjsko dolino, ki leži pod njim kot na dlani. Pogled pa seže tja daleč čez Graško goro, pa proti Uršlji, Peci in Obirju na Koroškem. Še bolj kot naravne lepote, pa obiskovalca prevzame prijaznost in gostoljubnost domačinov. Kruh, mošt, klobase in druge dobrote, to pa je sploh poglavje zase. Človek mora vse to doživeti in videti, potem lahko sodi. Rekova kmetija meri 22 ha zemlje, od tega je 15 ha gozda, 7 ha pa travnikov in njiv. Poslopja se skrivajo med bujnim sadnim drevjem na položni ravnici pod vrhom. Spodaj pod hlevom se pa zemljišče prevesi v strmi breg vse doli do gozda in še naprej v dolino. Ko to vidiš, spoznaš, da pri Reku ni samo lepo, pač pa tudi »stežavno«. Hiša je že lepo obnovljena. Hlev, kjer je 12 glav govedi, 10 svinj, ovce, race in tiramo tudi jeseni, ko prvoletni sejančki že dovolj razvijejo liste. Plevel uspešno zatiramo s preparatom KASORON, vendar samo takrat, če je ščavje razširjeno posamično. Sčav-je uničujemo tudi s pripravki na osnovi MCPP in MCPP + DIKMBA. Na travnikih, kjer je plevel močno razširjen, je najbolje, da uporabimo pripravek ROUMDOP, ki bo uničil vse zelene dele rastlin. Po treh tednih pa travnik zopet zasejemo s travno-detelj-nimi mešanicami. Pratnekar Jože, dipl. ing. agr. kokoši, pa še čaka, da bodo sinovi poprijeli in ga do kraja dogradili. Prav pa je, da povem tudi to, da je Rekov sin tudi naš Ferdo Javornik, vodja trgovskega obrata KZZ-TZO »LEDINA« v Slovenj Gradcu. Na sliki stoji prvi od desne, za njim pa bratje: Berti, Konrad, Janez, Jože in Franc, ki je letos diplomiral za inženirja živilske tehnologije ter je tudi zaposlen v KKZ-TOZD »MESNINA« v Dravogradu. Sedijo v sredini oče Ferdo in mati Fanika ter hčerki desno Fanika, levo pa Katica, ki bo, če bo šlo vse po sreči, po končani gimnaziji nadaljevala šolanje v kmetijski stroki. Še en pogled v slovo lepi kmetiji in prijaznim ljudem, in odpeljali smo se nazaj proti Slovenj Gradcu. Vmes še kratek postanek pri Tomažiču, kjer je tisti, ki nas je vozil, obudil spomine na čase, ko je tam okoli vasoval in klical dekleta, pa si je priklical ženo za vse življenje. Tomažičeva gospodinja Marica nas je gostoljubno postregla s kmečkimi dobrotami, jedjo in pijačo pa s šalo in prijazno besedo, tako da nam je čas vse prehitro minil in je bilo treba oditi nazaj v dolino. GORENŠEK ROK Krmni posevki Pridelati doma vedno več kvalitetne osnovne krme je gospodarska nuja sleherne živinorejske kmetije. Zlasti je to potrebno sedaj, ko so kupljena industrijska krmila, pa tudi koruza izredno draga. K zboljšanju krmne baze na kmetiji lahko precej pripomore setev krmnih dosevkov, ali kot jim po domače pravimo — strniščnih posevkov. Nič novega ni setev v preorana str-nišča, takoj po žetvi žita. Včasih so sejali v strnišče vsemogoče poljščine: ajdo, belo repo, koruzo za pitnik in podobno. Ze nekaj let pa strnišča po setvi zanemarjamo. To je škoda. Kajti na strnišču lahko pridelamo obilo kvalitetne krme. To pa še ni vse. S strniščnimi posevki zmanjšujemo zapij eveljenost, obogatimo zemljo s koreninsko maso, zaščitimo tla pred izsušitvijo itd. Skratka, same koristi! Poleg tega pa sedaj, ko razpolagamo z ustrezno mehanizacijo za obdelavo zemlje, sploh ni problem, takoj po žetvi hitro posejati kakršenkoli strniščni posevek. Da bi lahko kmetovalcem svetovali, kaj in kako naj sejejo v strnišča, smo v letu 1983 z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane pod vodstvom mag. Katarine Kastelic, dipl. ing. agr. začeli praktično preizkušati (Vuzenici) najrazličnejše mešanice krmnih dosevkov. Rezultati so zelo dobri, zato jih posredujemo za spodbudo in napotilo. V poskus na površini 60 arov je bilo vključeno 8 različnih mešanic j are gra-šice z ovsom in ječmenom, krmnega graha s koruzo in krmne ogrščice. Posamezne mešanice so bile sestavljene takole: Al 80 kg jara grašica + 50 kg ovsa A2 60 kg jara grašica + 75 kg ovsa BI 90 kg jara grašnica 70 kg ječmena B2 70 kg jara grašica 4- 90 kg ječmena C1 50 kg krmni grah + 35 kg koruze C2 50 kg krmni grah + 40 kg koruze Dl 8 kg krmna ogrščica (Starško) D2 10 kg krmna ogrščica (Starško) Setev je bila izvršena 26. julija 1983 po običajnem plitvem oranju in bra-nanju s klinasto brano. Pred setvijo je bilo pognojeno z 200 kg KAN na hektar. Košni pridelki so bili doseženi. Najbolj se je izkazala mešanica krmnega graha in koruze. Posevek C2 je dal pridelek 31 ton zelene mase po hektarju odlične kakovosti. Poskus je pokazal, da bo potrebno ob setvi povečati delež koruze, ker bo pridelek večji in manj nevarnosti bo, da poleže. Tudi mešanica jara grašnica z ovsem in ječmenom je dala dober pridelek in sicer od 18 do 24 ton zelene mase. Najnižji pridelek, to je nekaj nad 16 ton, je dala krmna ogrščica. Pri oceni pridelka je treba upoštevati tudi, koliko pridelamo v krmi beljakovin, ki so neobhodne pri krmljenju krav in pri pitanju mlade živine. Beljakovine so tudi naj dražja sestavina v industrijskih krmilih. Največ teh dragocenih beljakovin je dal pridelek mešanice iz 50 kg krmnega graha + 40 kg koruze in sicer 955,20 kg/ha. Koliko je vreden ta pridelek surovih beljakovin nam pove po- Pri Rekovih na zgornjih brdih datek, da je v 10 kg krmil (KI ali TEL-pit) okrog 12 do 16 kg prebavljivih surovih beljakovin. Za 900 kg surovih beljakovin bi morali nabaviti kar 6000 kg krmil. Seveda vseh potrebnih beljakovin ni možno pridelati doma. Za rast mlajših živali, zlasti telet so potrebne tudi beljakovine živalskega izvora, ki so predvsem v mleku pa v ribji moki, kot pomembni sestavini močnih krmil. Poskus setve različnih krmnih mešanic je pokazal, da lahko za široko prakso svetujemo v naših naravnih razmerah tole: 1. setev krmnih mešanic v strnišče takoj po žetvi se izplača; 2. najbolj primerna mešanica za naj- Že dolgo me je vodila misel, da bi kaj napisal o čiščenju pašnikov, a sem se bal, da bi se temu pisanju kdo posmehoval. Sedaj, ko dobiva kmetijska. zemlja vse večjo vlogo in pomen in z njo tudi reja vseh vrst živali, ki smo jih redili nekdaj, sem se opogumil, da v nekaj stavkih strnem svoje misli, pa čeprav za prilogo pišejo le strokovnjaki. Jasno nam je, da zahteva vsako področje drugačen pristop k proizvodnji. V hribih je drugačen kot v dolini; v sodobnem času se v hribih močno razlikuje od kmetije do kmetije, od tistih ki so v bolj položni legi do tistih, ki so v hudih strminah, kjer je potrebno veliko več truda in iznajdljivosti. Toda žal je v planinskih predelih za-rastlo veliko kmetij z gozdom in grmovjem, ponekod kar celi zaselki, kjer bi se dalo uspešno gospodariti, seveda z vstrajnostjo in trdim delom. Še prej pa moram povedati, da na strmih kmetijah ni mogoče povsem urediti pašno-košnega sistema, ker so za trajne pašnike namenjene močno razgibane, jamaste površine, ki sodijo v sestav pridelovalnih ali kmetijskih zemljišč kot celoto neke kmetije, kjer strojna ali ročna košnja ni mogoča. Na travnike in ledine pa tudi ne kaže preveč puščati živine, kjer bi živina z vdrtinami še bolj otežkočila strojno ali ročno košnjo. Pač pa je mogoče trajne pašnike razdeliti v čredinke in v njih kolobariti do zgodnje jeseni, ko je opravljena druga ali tretja košnja. Zaradi vse večjega odseljevanja ljudi s podeželja v povojnem obdobju in pomanjkanju delovne sile, so se začele vse bolj opuščati tudi »steljaraje« katerih glavni namen je bil čiščenje pašnikov in pridobivanje stelje za hlevski gnoj. Vendar so dajali v prejšnih časih čiščenju pašnikov isti pomen kot pridelovanju krme za zimske mesece, bodisi z medsebojno pomočjo in najemanjem dninarjev. Zaradi pomanjkanja delovne šile in obilice ročnega dela so se tudi v našem zaselku močno zarastih pašniki z raznim visokim in tudi bodičastim grmovjem (robida, praprot), tako da pašniki sploh niso bili podobni pašnikom in tudi živina teh zemljišč nima večji pridelek bi bila s 50 kg krmnega graha in nad 40 kg koruze. Čeprav je seme te mešanice dokaj drago, se vendarle splača glede na dosežen velik in kvaliteten pridelek; 3. za zanesljiv uspeh je nujno, da izvršimo setev mešanice takoj po žetvi po plitvem oranju in brananju strnišča ter gnojenju z 200 kg KAN po hektarju. Namesto umetnega gnoja lahko pognojimo tudi z gnojevko in sicer 20.000 1 po hektarju. Kdor se bo odločil za setev priporočanih mešanic krmnih posevkov, naj pravočasno naroči seme v zadružni trgovini ali pri pospeševalni službi. Ivan Uršič, dipl. ing. agr. kaj muliti. Da M na svojem posestvu zopet pridobil nazaj površine, ki so svoj čas služile živinoreji ali poljedelstvu, sem se nekako pred dvajsetimi leti lotil postopnega čiščenja^vseh tistih površin, na katerih je paša še možna in gospodarna in jih ni kazalo izpustiti iz sklopa zaokrožene kme-tije. Ko so stroji začeli nadomeščati ročno delo, mi je ostalo tudi nekaj časa za čiščenje pašnikov. Kadar sem le utegnil, tudi v zimskem času, kadar ni bilo snega, sem čistil pašnike. Za cilj sem si vzel neko določeno parcelo in najprej pokosil, kar se je pokositi dalo (praprot in robida), nato pa s sekiro posekal grmovje nizko pri tleh ter ga zložil na kupe. Ko je bilo vse suho, sem ob primernm času požgal, ker za steljo ni bilo več uporabno. Vse, kar je na tej parceli nezaželjenega zrastlo, sem znova pokosil tudi po dva ali trikrat na leto. In tako sem leto za letom razširjal pašne površine, na katerih je začela bujno rasti vse bolj kvalitetna trava. Te pašnike sem delno uredil v čredinke in jih ogradil, tako da je imela živina dostop do vode ob celodnevni paši. Zraven pa sem ogradil tudi del gozda, kamor se je lahko živina zatekla v vročih dnevih pred obadi. Znano je, da na strmih površinah mnogo bolj silijo v ospredje za pašo nezaželene rastline, predvsem jelševje, smrečje, drugo trnov je in praproti, ki ga je treba vztrajno sproti uničevati s koso. To lahko delamo tudi v bolj mokrih dneh. Le vztrajno je to delo treba vključiti v program za pripravo krme. čim to delo le malo opustimo, postaja čiščenje že mnogo bolj zamudno in drago, če skrbno očiščenim pašnikom privoščimo še odmerek gnojil ali gnojnice, je to delo bogato poplačano. Močno spremenjen način gospodarjenja v sedanjem času in z njim način delovnih pogojev pa še vedno narekuje potrebo, da ohranimo za kmetijske namene vsako ped zemlje, ker se da iz nje iztisniti proizvod v obliki krme, paše ali drugih pridelkov, ki jih bomo potrebovali iz leta v leto več. Da se da tudi na strmih kmetijah uspešno gospodariti, jih lahko v svoji bližnji okolici naštejem nekaj: Bran- STALEŽ IN NADOMESTILO VINJENEMU DELAVCU Zdravstvena skupnost SRS daje naslednje tolmačenje: Zdravnik ne more odobriti bolniškega staleža delavcu zaradi vinjenosti, lahko pa oceni, da delavec svojega dela zaradi vinjenosti ali njenih posledic ne more opravljati. Med odsotnostjo z dela zaradi vinjenosti, delavec nima pravice do nadomestila osebnega dohodka, šteje se kot neupravičena odsotnost. Smatramo lahko, da bi bilo tako tudi stališče sodišča združenega dela, zato naj bo to navodilo osnova za odločanje pri delu v ambulantah oziroma v konziliju. Dr. stom. Franc IVARTNIK, spec. soc. med. SMRTNE NESREČE NAS OPOZARJAJO! Točno mesec dni narazen sta se zgodili dve smrtni nesreči pri vožnji s traktorjem. Petega aprila letos se je pri Boštjanu ob Dravi smrtno ponesrečil pri vožnji s traktorjem Poročnik Alojz, rojen 18. 2. 1936, star 48 let, kmet kooperant KKZ-TZO »ODOR« Dravograd, p. d. Lopan s Kozjega vrha št. 18. Petega maja letos pa je vožnja s traktorjem terjala življenje komaj 25 let starega Jožeta Mihela p. d. Breznika z Zelenbrega iz KKZ TZO »TRATA« Prevalje. Vse pogostejše nesreče pri vožnji in delu s traktorjem nas torej opominjajo in opozarjajo na več previdnosti in več znanja pri vožnji in delu s traktorji. Referent za VPD GORENŠEK ROK jelova in žizpetova na Kozjem vrhu, Napečnikova na Zg. Gortini, Modri-jeva na Pernicah in še mnoge druge. Morda bo kdo oporekal, da so strme kmetije slabo produktivne. To marsikje še danes drži, kjer imajo^ zaraščene pašnike, da le-ti sploh pašnikom niso podobni in imajo tudi preslabo premišljeno prehrambeno metodo. In žal se to dogaja tudi marsikje na položnih kmetijah. Tudi trditev, da so včasih imeli na posameznih kmetijah manj živine in še tista je bila slaba, drži. Skoraj vsa polja so zasejali z žitaricami in travnikov je bilo malo in živina je morala požreti veliko slame in še v delo je bila vklenjena. Lahko povem, da so tako kot jaz začeli čistiti svoje pašnike tudi okoliški kmetje. Le škoda, da je vse manj ljudi, ki bi še hoteli ročno kositi, posebno med mladimi. Nekaterim se morda zdi košnja pašnikov manjvredno delo in ga smatrajo kot slabo vložen »šiht«, a je v resnici bogato vložen trud ob polno izkoriščenem zemljišču. MORI LUDVIK BESEDE O ČIŠČENJU PAŠNIKOV Volitve za mandatno obdobje 1934-85 V letošnjem letu je potekel mandat delegatom organov upravljanja v temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji. Evidentiranje možnih kandidatov je potekalo že od oktobra 1983, volilna aktivnost pa je bila vidna najbolj v zadnjem mesecu leta 1983. V postopek evidentiranja možnih kandidatov v organe upravljanja delovne organizacije se je aktivno vključil izvršni odbor konference sindikata Lesne in na 16. seji, dne 26. 10. 1983 evidentiral kandidate za: — samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije Lesna — disciplinsko komisijo delovne organizacije Lesna — notranjo arbitražo DO Lesna in — možnega kandidata za predsednika delavskega sveta delovne organizacije Lesna. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji, dne 23. 12. 1983 razpisal volitve, ki naj bi se v temeljnih organizacijah, interni banki in v delovni skupnosti izvedle predvidoma do konca meseca februarja 1984. Volitve po TOZD, TOK, IB in DSSP so potekale v skladu s predpisi od 5. 1. 1984 do 25. 2. 1984. Vse temeljne organizacije so izvolile naslednje delegate v: DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE 1. TRETJAK Milan, TOZD gozdarstvo Mislinja 2. PIRNAT Milan, TOZD gozdarstvo Slov. Gradec 3. KAJZER Anton, TOZD gozdarstvo Cma 4. KLJAJIČ Ivo, TOZD gozdarstvo Črna 5. ČODERL Drago, TOZD gozdarstvo Radlje 6. VERDNIK Tilčka, TOZD gozdarstvo Radlje 7. KRAJCER Branko, TOZD Centralno skladišče Oti-ški vrh 8. KRIŽOVNIK Jelka, TOZD Centralno skladišče Otiški vrh 9. URŠEJ Anton, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 10. SKRIVARNIK Anton, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 11. MIRKAC Albert, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 12. PEŠL Leopold, TOK gozdarstvo Dravograd 13. VRHOVNIK Franc, TOK gozdarstvo Dravograd 14. KRPAČ Rado, TOK gozdarstvo Dravograd 15. PUŠNIK Franc, TOK gozdarstvo Ravne 16. DRETNIK Ivan — AJNZlK, TOK gozdarstvo Ravne 17. PAČNIK Zdravko, TOK gozdarstvo Ravne 18. KRANJC Rupreht, TOK gozdarstvo Radlje 19. PRAZNIK Ivan, TOK gozdarstvo Radlje 20. KRISTAN Miha, TOK gozdarstvo Radlje 21. ŠOPINGER Branko, TOZD Transport in servisi Pameče 22. POGOREVC Drago, TOZD Transport in servisi Pameče 23. BRAČIČ Boris, TOZD Gradnje Slovenj Gradec 24. FLOGIE Anton, TOZD žaga Mislinjia 25. NAGLIČ Edvard, TOZD žaga Otiški vrh 26. BRUMEC Franc, TOZD žaga Otiški vrh 27. REPNIK Otmar, TOZD žaga Vuhred 28. VAČUN Martin, TOZD žaga Mušenik 29. KOS Anton, TOZD TIP Otiški vrh 30. RANČ Danilo, TOZD TIP Otiški vrh 31. ŽIBRET Franc, TOZD TIP Otiški vrh 32. BARL Marjan, TOZD TP Pameče 33. ČEGOVNIK Oto, TOZD TP Pameče 34. KOTNIK Jožica, TOZD TP Pameče 35. ČASL Albert, TOZD TP Prevalje 36. KOMPREJ Ivan, TOZD TP Prevalje 37. VALENTE Angela, TOZD TP Prevalje 38. TOPLER Jože, TOZD TSP Radij e-Podvelka 39. ZAVERŠNIK Rajko, TOZD TSP Radij e-Podvelka 40. JAMBROŠIČ Rudi, TOZD TSP Radij e-Podvelka 41. GOMBOC Ludvik, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec 42. EPŠEK Franc, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec 43. SMONKAR Edo, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 44. PRIMOŽIČ Adi, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 45. KUMER Stane, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 46. KREVH Relika, Delovna skupnost interne banke 47. POBRŽNIK Ivanka, Delovna skupnost skupnih služb 48. ROBNIK Ida, Delovna skupnost skupnih služb ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO LESNA 1. PRENINGER Jože, TOZD gozdarstvo Mislinja 2. LUBEJ Romana, TOZD žaga Mislinja 3. KOTNIK Ludvik, TOK gozdarstvo Ravne 4. HOHNEC Franc, TOZD Nova oprema Slovenj GrBidoc 5. ANZELAK Franc, TOZD TIP Otiški vrh 6. PAJNIK Mija, TOZD TIS Pameče 7. KREBS Franc, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA 1. LESKOVEC Dušan. TOK Slov. Gradec 2. TACER Aleš, TOZD TSP Radij e-Podvelka 3. MORI Leopold, TOZD gozdarstvo Črna 4. KADIŠ Peter, TOZD žaga Otiški vrh NOTRANJA ARBITRAŽA DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA 1. ŽOHAR Vinko, TOZD gozdarstvo Mislinja 2. ODER Stanko, TOZD gozdarstvo Mislinja 3. ARL Branko, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 4. GABERŠEK Kristi, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 5. LESNIK Jože, TOZD gozdarstvo Črna 6. DROFELNIK Edi, TOZD gozdarstvo Črna 7. JEZNIK Tone, TOZD gozdarstvo Radlje 8. VERDNIK Jože, TOZD gozdarstvo Radlje 9. GRUDNIK Anton, TOZD Centralno lesno skladišče Otiški vrh 10. HARTMAN Franc, TOZD Centralno lesno skladišče Otiški vrh 11. BREZNIK Srečko, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 12. POHOVNIKAR Edo, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec 13. MORI Stanko, TOK gozdarstvo Dravograd 14. RAVLJAN Alojz, TOK gozdarstvo Dravograd 15. MIKELN Janko, TOK gozdarstvo Ravne na Koroškem 16. JUNGER Silva, TOK gozdarstvo Ravne na Koroškem 17. S GERM Rudolf, TOK gozdarstvo Radlje ob Dravi 18. PEČNIK Rudolf, TOK gozdarstvo Radlje ob Dravi 19. SLEMENIK Ivan, TOZD Transport in servisi Pameče 20. JAVORNIK Anka, TOZD Transport in servisi Pameče 21. BRAČIČ Boris, TOZD Gradnje Slovenj Gradec 22. MARZEL Vlado, TOZD Gradnje Slovenj Gradec 23. TISNIKAR Friderik, TOZD žaga Mislinja 24. FIJAVZ Jožica, TOZD žaga Mislinja 25. KADIŠ Peter, TOZD žaga Otiški vrh 26. PREGLAV Matilda, TOZD žaga Otiški vrh 27. KAŠUBA Vili, TOZD žaga Mušenik 28. FORTIN Filip, TOZD žaga Mušenik 29. ŠPES Rado, TOZD žaga Vuhred 30. IVKOVIČ Bojan, TOZD žaga Vuhred 31. ŠUŠTERŠIČ Alojz, TOZD tovarna ivernih plošč Otiški vrh 32. ŠKEGRO Tomo, TOZD tovarna ivernih plošč Otiški vrh 33. PIRKMAIER Peter, TOZD tovarna pohištva Pameče (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) 34. BARL Marjan, TOZD tovarna pohištva Pameče 35. BELEJ Valentin, TOZD tovarna pohištva Prevalje 36. LUPUH Ivan, TOZD tovarna pohištva Prevalje 37. LAMPREHT Irena, TOZD TSP Radije-Podvelka 38. TERTINEK Jože, TOZD TSP Radij e-Podvelka 39. GONTER Olga, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec 40. SEKAVČNIK Jurij, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec 41. KAC Silva, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 42. BREZNIK Marija, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 43. STRMNČNIK Trezika, Delovna skupnost interne banke 44. SKUTNIK Silva, Delovna skupnost interne banke 45. ŠTUMFL Anica, DSSP 46. PLANINŠEK Vlado, DSSP NOVO IZVOLJENI ČLANI IZVRŠNIH ODBOROV IN KOMISIJ PRI DELAVSKEM SVETU DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC ZA MANDATNO OBDOBJE 1984/1985 Delavski svet delovne organizacije Lesna je na 1. seji 5. 5. 1984 pod 1. točko dnevnega reda imenoval nove člane v izvršne odbore in komisije pri DS DO Lesna. I. ODBOR ZA GOSPODARJENJE 1. ŽELEZNIKAR Božo, TOZD nova oprema, predsednik 2. ZAGORC Karel, DSSP, nam. predsednika 3. FERLIČ Pavel, TOZD gozdarstvo Radlje, član 4. CEGOVNIK Oto, TOZD TP Pameče, član 5. KREVH Bojan, TOZD TIP Otiški vrh, član 6. DRETNIK Ivan, TOK Ravne, član 7. SMOLNIK Mirko, TOZD TSP Radij e-Podvel„ član 8. POGOREVC Drago, TOZD TIS Pameče, član 9. SIPEK Miroslav, TOZD TP Prevalje, član 10. GOSAK Jože, TOZD žaga Vuhred, član II. ŠTANTA Zdenka, DSSP, član Na seje odbora za gospodarjenje je vedno vabljen tudi predstavnik TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec. 11. ODBOR ZA KADROVSKO POLITIKO 1. HRIBERNIK Simon, TOZD TP Prevalje, predsednik 2. KRENKER Ivan, TOZD TIS Pameče, nam. predsednika 3. KRESNIK Alenka, TOZD TIP Otiški vrh, član 4. TOMAŽIČ Jana, TOZD TSP Radlje-Podvel., član 5. MORI Stanko, TOK Dravograd, član 6. KREBS Jože, TOZD TP Pameče, član 7. KAC Maksimiljan, TOZD Blagovni promet, član 8. SKUTNIK Silva, delovna skupnost IB, član 9. MERKAC Francka, TOZD CLS Otiški vrh, član 10. LESKOVEC Dušan, TOK Slovenj Gradec, član 11. člana iz TOZD žaga Mučenik bo na predlog sindikata imenoval delavski svet delovne organizacije na naslednji seji. III. ODBOR ZA OBVEŠČANJE 1. TRETJAK Milan, TOZD gozdarstvo Mislinja, predsednik 2. RANČ Danilo, TOZD TIP Otiški vrh, član 3. STRMNŠNIK Marjan, TOZD TSP Radlje-Podvelka, član 4. ŠTERN Darko, DSSP, član 5. CAS Miran, TOZD Gozdarstvo Črna, član 6. PRIMOŽIČ Adi, TOZD Nova oprema, član 7. CUJEŠ Marjan, TOZD TIS Pameče, član IV. UREDNIŠKI ODBOR 1. ŠERTEL Andrej, DSSP, glavni urednik 2. ŠUMECNIK Jure, DSSP, namestnik glav. urednika 3. GERL Vida, upokojenka TOK Ravne, član 4. DRETNIK Karel, TOZD gozdarstvo Črna, član 5. Janše Hedvika, TOZD Blagovni promet, član 6. PENEČ Ivan, DSSP, član 7. VRHNJAK Vida, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec, član 8. MIRKAC Jože, p. d. POGOREVCNIK, član 9. ROBNIK Ida, DSSP, odgovorni urednik V. KOMISIJA ZA OSEBNE DOHODKE 1. STRES Jože, DSSP, predsednik 2. ZAGORC Karel, DSSP, namestnik predsednika 3. DUNAJ Janko, TOZD Nova oprema, član 4. KAC Maksimiljan, TOZD Blagovni promet, član 5. HRIBERNIK Simon, TOZD TP Prevalje, član 6. KEBER Franjo, TOZD gozdarstvo Črna, član 7. KADIŠ Peter, TOZD žaga Otiški vrh, član 8. CEGOVNIK Oto, TOZD TP Pameče, član 9. CEVNIK Alojz, TOZD TIS Pameče, član 10. VILER Ana, TOZD TSP Radlje-Podvelka, član 11. ANZELAK Ivica, TOZD TIP Otiški vrh, član VI. KOMISIJA ZA INOVACIJE IN INVENTIVNO DEJAVNOST 1. POGOREVC Drago, TOZD TIS Pameče, predsednik 2. KOMPREJ Ivan, TOZD TP Prevalje, nam. predsed. 3. FERLIČ Pavel, TOZD gozdarstvo Radlje, član 4. STANONIK Janko, TOZD TP Pameče, član 5. ŠTERN Darko, DSSP, član 6. AREH Pavlina, DSSP, član 7. GLAVNIK Marijana, DSSP, član VII. KOMISIJA ZA PROPAGANDO PRI DO LESNA 1. DRETNIK Dušan, DSSP (šef lesarskega sektorja) predsednik 2. DRETNIK Dušan, DSSP (vodja prog. načrt, krneč, tur) nam. predsednika 3. MIKEC-MALEK Asta, TOZD TP Pameče, član 4. SMOLNIK Mirko, TOZD TSP Radlje-Podvelka, član 5. BENKO Stefan, TOZD TP Prevalje, član 6. HAUSER Evelina, TOZD Nova oprema, član 7. OGRIZ Janko, TOZD Blagovni promet, član VIII. KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE IZVOZNO-UVOZNE BILANCE 1. CAS Miroslav, član PO za lesarstvo, predsednik 2. SAVINEK Mihael, direktor TOZD Blagovni promet, namestnik predsednika 3. PLANINŠEC Peter, direktor TOZD Nova oprema, član 4. VONČINA Maks, direktor TOZD TIP Otiški vrh, član 5. DRETNIK Dušan, šef lesarskega sektorja, član 6. POTOČNIK Janko, šef gozdarskega sektorja, član 7. STANONIK Janko, direktor TOZD TP Pameče, član 8. MIHELJAK Ernest, pomočnik direk. TOZD BP, član 9. KOMLJANEC Janez, direktor TOZD TSP Radlje-Podvelka, član 10. JEHART Alojz, direktor TOZD TP Prevalje, član 11. KOTNIK Tone, direktor TOZD žaga Otiški vrh, član Marija BESVIR Glasilo VIHARNIK Izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1984 Jesenkovo priznanje za TOZD Gozdarstvo Radlje Franc Jesenko je bil rojen 1875. leta, umrl je leta 1932. Bil je prvi učitelj botanike na ljubljanski univerzi od leta 1920 do 1932. Delal je na področju genetike. Bil je ustanovitelj oz. iniciator za proglasitev Triglavskih jezer za Triglavski narodni park. Jesenkova priznanja podeljuje ljubljanska univerza od leta 1972 dalje posameznikom za izredno pomembna dela na področju znanosti. Tudi nekaj delovnih organizacij je že prejelo to nagrado. Izmed gozdarskih organizacij je TOZD gozdarstvo Radlje prva organizacija, ki je prejela Jesenkovo priznanje, zaradi doslednega uvajanja sodobnih metod dela na področju gojenja gozdov. Gozdarji v Radljah so bili prvi v Sloveniji, ki so že leta 1956, 1957 začeli uvajati sodobne metode gojenja gozdov na praktičnem polju. V četrt stoletja se je pokazalo, da so te metode dela dale tudi vidne rezultate. TOZD gozdarstvo Radlje tesno sodeluje z raziskovalnimi inštitucijami doma in v Evropi. Tako so lahko veliko prispevali h konkretni povezavi teorije in prakse na področju gojenja gozdov. Priznava se jim, da so veliko storili za izobraževanje gozdarskih kadrov, ker tudi konkretno spremljajo vse strokovne ekskurzije in pomagajo izvajati študijske programe fakultete. Veliko so prispevali k popularizaciji slovenskega gozdarstva v evropskem in svetovnem merilu. Slovensko gozdarstvo se priznava v svetu kot zgledno in ima jasne pronaravne usmeritve. Zelo uspešno in progresivno delajo na področju povezovanja gozdarstva, kmetijstva in vseh ostalih uporabnikov tega prostora. Vsi ti elementi so prisotni, osvojeni in delujejo na območju cele delovne organizacije, zato je to priznanje priznanje celotnemu gozdarstvu Lesne, ker smo tudi v koncepciji dokaj enotni, individualistični pristop pa vodi soma k napredku. I. Robnik Odprema TVS-1500 »TRANSVIT« za GG Bled V začetku meseca aprila smo v TOZD Transport in servisi Pameče dokončali prvi gozdarski žičnici TVS-1500 »Transvit« iz serije šestih strojev, ki jih nameravamo izdelati v prvem polletju 1984. Proizvodnja je pričela potekati že v decembru 83 in je sedaj v fazi sestave delov in kompletiranja v izdelek. Prvi serijski TVS-1500 je bil odpremljen gozdnemu gospodarstvu Bled in je že uspešno pričel z delom. Naslednjega pa je prevzelo gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Pohorje. Želimo, da bi te naprave uspešno delovale! Drago POGOREVC, ing. ... nakladanje ... pripravljen za odpremo ... odhod na prvo preizkušnjo v GG Bled ZA ZAČETEK REKONSTRUKCIJE ŽAGE MUŠENIK ZOPET NOVI ROK V VIHARNIKU smo že večkrat pisali o rekonstrukciji mušeniške žage, postavljenih je bilo že veliko rokov, kdaj naj bi se dela pričela, delavci pa so vedno bolj nezaupljivi in nezadovoljni. Na zadnjem sestanku poslovodnega odbora v maju je bil postavljen rok za začetek izvajanja investicije na žagi Mušenik 1. avgust 1984. To je menda realni rok za ureditev tehnične dokumentacije, nabavo rezervnih delov za vuhrešhi pokiojarmeniik in elektro in strojnih inštalacij. Na tem sestanku se je poslovodni odbor tudi zavezal, da bo uredil vse potrebno za prestavitev polnojarmenika iz žage Vuhred v Mušenik. Vrednost tega polnojarmenika naj bi se kompenzirala za vrednost brusilnih strojev, ki so jih -iz Mučenika prenesli na žago Vuhred. Vrednost prve faze investicije bo ena milijarda in pol dinarjev, kapaciteta razreza pa se bo povečala od 18.000 m3 na 22.000 m3 hlodovine. S tem bodo zajeli tudi hlodovino, ki gre izven območja. Število delavcev bo ostalo enako, kot je sedaj, od 40 do 43 zaposlenih, ki bodo pri enakih fiksnih stroških dosegali boljše rezultate in večji dohodek. Že v mesecu juniju letos pa bo gotova nova lupilna linija za žago Mušenik. To bo precejšnji napredek, saj bo rezan les kvalitetnejši, škodljivih vplivov na kvaliteto lesa bo manj. To naložbo investirajo gozdarji TOZD gozdarstva Orna. Ida Robnik PRIPOMBE SO USKLAJENE Izvršni svet skupščine občine Slovenj Gradec je organiziral sestanek s predstavniki Lesne in Kograda Dravograd, na katerem so uskladili pripombe, ki jih je dala naša delovna organizacija k zazidalnemu načrtu za turistično naselje Pungart. Zedinili so se, da se pripravi nov predlog zazidave za cono 1 in 3, ki v osnovnem zazidalnem načrtu opredeljuje caravaning in cono bungalovov. Cona 2, kjer so predvideni centralni objekti, se ne bo spreminjala. V conah 1 in 3 bodo bungalovi locirani v nizih ob napajalni cesti, kar bo zmanjšalo poseg v gozdove. Ogrevanje bo izključno električno, rezervno pa s plinom. Dimniških tuljav ne bodo gradili. Kograd bo pripravil nov predlog zazidave, in ga predložil upravljalcu zemljišča, na katerem bodo objekti. Parkiranje bo urejeno centralno, na že obstoječem parkirnem prostoru. Čistilne naprave bodo urejene v skladu z zakonskimi predpisi. Za red in čistočo bo izdelan pravilnik. Za izvajanje tega pravilnika bo odgovoren Merx. Zemljišča ne bomo odprodali, temveč bo dano le v uporabo na površinah, ki jih pokrivajo bungalovi. Prodaja bungalovov je namenjena izključno združenemu delu, ne pa zasebnikom. Ob sklenitvi pogodbe o nakupu počitniškega stanovanja bo moral bodoči lastnik podpisati z upravljalcem turističnega naselja tudi pogodbo o redu in vzdrževanju okolja v naselju. V pogodbi bodo tudi določila o varstvu okolja, ki jih bo pripravila naša delovna organizacija. Iz zabel ežbe Dušana Dretnika povzela I. Robnik DVODNEVNI SEMINAR o obnovitveni problematiki naših gozdov ter o sodobni tehniki spravila lesa iz gozda je bil 17. in 18. maja na TOZD gozdarstvu Črna in Radlje. Seminar je bil namenjen domačim gozdarjem, ki se podobnih izobraževanj v okviru republiških gozdarskih študijskih dni ne morejo udeležiti. Razen domačih gozdarjev je prvi dan predaval prof. dr. Dušan Mlinšek, drugega dne pa prof. dr. Edvard Rebula. Takšnih strokovnih srečanj je očitno premalo. Nikakor ni prav štediti s časom tam, kjer ga lahko tako koristno izkoristimo. Zato bo gozdarski sektor v kratkem pripravil še en dan izobraževanja o problematiki desetletnega območnega gozdnogospodarskega načrta. Podobnih izobraževalnih dni bomo poskušali izvesti še več s ciljem, da oživimo strokovno predkongresno dejavnost, čim bolj racionalno izrabimo čas in poglabljamo strokovno znanje. Andrej ŠERTEL, dipl. ing. gozd. Kadrovske vesti PRIŠLI V TOZD — APRIL 1984 Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO RADLJE Cehner Mirko, 20. 3. 1984, dipl. gozd. inž. — pripravnik, prva zaposlitev Črešnik Branko, 6. 3. 1984, gozdni delavec, Gorenje Muta Pažek Anica, 26. 3. 1984, čistilka, prva zaposlitev Pokržnik Stanko, 1. 3. 1984, gozdni delavec, Gradnje TOZD ŽAGA MISLINJA Pogorevc Franc, 16. 4. 1984, vezanje in pakiranje obrezlin, RLV Velenje TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Gornik Srečko, 16. 4. 1984, zlaganje II. odprema, od doma Poberžnik Stanko, 14. 3. 1984, pomočnik čelista, iz JLA TOZD ŽAGA MUŠENIK Povsod Miroslav, 2. 4. 1984, sortiranje žaganega lesa TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Petroneskovič Ilija, 2. 4. 1984, vezanje palet, iz JLA Vezjak Zdravko, 5. 4. 1984, manipul. žaganega lesa, Gorenje Keber Ljubo, 6. 4. 1984, manipul. žaganega lesa, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Božič Jožef, 1. 4. 1984, pomoč pri stroju Radivojevič Radoslav, 12. 4. 1984, pomoč pri stroju, TOZD Gradnje Vuletič Šenka, 12. 4. 1984, pomoč pri stroju Baljak Željko, 12. 4. 1984, pomoč pri stroju, TOZD Gradnje Ivankovič Marijan, 15. 4. 1984, pomoč pri stroju TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE-PODVELKA Par Peter, 2. 4. 1984, pomoč pri VKŽ., Kumer Rajko — privatnik Kaker Jože, 13. 4. 1984, kurjač, Stroj Radlje TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTISKI VRH Vaukman Silvo, 27. 4. 1984, delaver pri iver. TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Bešlič JosiD, 5. 4. 1984, gradbeni delavec Cvijetovič Duro, 6. 4. 1984, gradbeni delavec Hodžič Senad, 12. 4. 1984, gradbeni delavec Arifovič Hasib, 12. 4.1984, gradbeni delavec Vinčič Vlado, 4. 4.1984, gradbeni delavec Mevkič Ismet, 12. 4.1984, gradbeni delavec Vaukman Silvo, 23. 4.1984, gradbeni delavec TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTISKI VRH Garnuš Mirko, 15. 4. 1984, skladiščni delavec, PTT Slovenj Gradec Verhnjak Rado, 16. 4. 1984, skladiščni delavec, TSP Radlje Podgrajšek Ivan, 23. 4. 1984, skladiščni delavec, zasebnik Remic TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Berzelak Rudolf, 1. 4.1984, VI, izvaj. zaht. tap. del, MIT Dravograd Hribernik Danica, 1. 4.1984, VIII, izvaj. zaht. miz. del, MIT Dravograd Gešman Valter, 1. 4. 1984, V, pomoč pri vod. tap., MIT Dravograd Gnamuš Elizabeta, 1. 4. 1984, VIII, zahtev, šiv. tap. mat. in usnja, MIT Dravograd Gnamuš Terezija, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zaht. tap. del, MIT Dravograd Gorinšek Drago, 1. 4. 1984, III, obrač. delov, listkov, MIT Dravograd Gostenčnik Angela, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zahtev, str. miz., MIT Dravograd Kraker Ludvik, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. manj zaht. poh. del, MIT Dravograd Lužnik Avgust, 1. 4.1984, VI, izvaj. zaht. tapet, del, MIT Dravograd Kotnik Franc, 1. 4. 1984, III, vodja enote, MIT Dravograd Kašman Mirko, 1. 4. 1984, VI, izvaj. zaht. tap. del iz usnja in dela na grt. za izvoz, MIT Dravograd Kašman Jožefa, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zaht. tap. del iz usnja in dela na grt. za izvoz, MIT Dravograd Kunc Ivana, 1. 4. 1984, VIII, pomoč pri izvaj. str. miz. del, MIT Dravograd Markovič Štefka, 1. 4. 1984, IV, izvaj. nalog knjig. mat. in polizdel., MIT Dravograd Merkač Jože, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. tež. skl. del, MIT Dravograd Marinko Stanko, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zahtev, stroj. miz. del, MIT Dravograd Navotnlk Darinka, 1. 4. 1984, pritrj. kosi kape na vzmet, jedra, MIT Dravograd Pavlič Zdenka, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. roč. transp., MIT Dravograd Pečovnik Milka, 1. 4. 1984, VIII, čišč. poslov, prost., MIT Dravograd Pirnat Branko, 1. 4. 1984, VI, šofer, MIT Dravograd Plimon Marija, 1. 4. 1984, VIII, pritrj. kosi kape na vzmet, jedra, MIT Dravograd Pratnekar Angela, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zahtev, tap. del, MIT Dravograd Poberžnik Stanislav, 1. 4. 1984, vm, izvaj. zahtev, miz. del, MIT Dravograd Smolar Cilka, 1. 4.1984, IV, izvaj. nalog knjig. mat. in polizd., MIT Dravograd Štumberger Leopold, 1. 4. 1984, V, pomoč pri vod. v miz., MIT Dravograd Staher Marija, 1. 4. 1984, vm, izvaj. manj zaht. poh. del, MIT Dravograd Verovnik Stanislav, 1. 4. 1984, III, pomoč pri skl. mat, MIT Dravograd Žganec Zdenka, 1. 4. 1984, m, izvaj. nalog evid. DUR, MIT Dravograd Zemljak Branko, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. tež. skl. del in roč. transp. v tapet., MIT Dravograd Vogrinec Jožica, 1. 4. 1984, VI, izvaj. zaht. del tap., MIT Dravograd Caks Marija, 1. 4. 1984, VIII, izvaj. zaht. tapet, del, MIT Dravograd Grobelnik Franc, 1. 4. 1984, V, izdelava vzmeti, privat Herman Dragica, 1. 4. 1984, VI, izvaj. zaht. tapet, del in delo na izvozu, Roškar Jožica, 1. 4.1984, VI, izvaj. manj zaht. tap. del, H. Košenjak Radusinovič Spomenka, 1. 4. 1984, VI, šiv. gumb., na vzmet, in embalir., Merx Celje Hanžekovič Simona, 9. 4. 1984, VIII, zapiranje vzmetnic, Bolnišnica Bari Stanko, 16. 4. 1984, VIII, izvaj. zahtev, tap. del in delo na izvozu, Slovenj Gradec, Železarna Ravne na Koroškem Svetina Franc, 1. 4. 1984, VI, vodenje šiv., TOZD BP Založnik Danica, 25. 4.1984, VIII, izvaj. tapet, del, Gorenje Velenje TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Vaša Andrej. 1. 4. 1984, prod. notr. opr., MIT Dravograd Krivec Ivan, 1. 4. 1984, serviser notr. opreme, Nova oprema Slov. Gradec DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE SLOVENJ GRADEC Gostenčnik Danilo, 3. 4. 1984, direktor interne banke, Avtoprevoz DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Miheljak Marija, 3. 4. 1984, član KPO za informatiko in poslovne finance, interna banka ODŠLI SO — APRIL 1984 TOZD GOZDARSTVO ČRNA Priimek in ime — Datum odhoda — Dela, ki jih je opravljal — Organizacija, v katero odhaja_______________________________ Germadnik Jakob, 11. 4. 1984, cestar, invalidska upokojitev Lesnik Metka, 30. 4. 1984, pomožna delavka, sprejeta za dol. čas TOZD GOZDARSTVO RADLJE Stražišnik Jaka, 6. 3. 1984, pri predelavi lesa, invalid, upokojitev Vajs Mirko, 16. 3. 1984, gradbena mehanizacija TOK GOZDARSTVO RADLJE Mori Branko, 31. 4. 1984, miner, — doma TOK GOZDARSTVO RAVNE Kočnik Bojan, 5. 4. 1934, gozdarski tehnik-pripravnik, JLA Štern Franjo, 5. 4. 1984, gozdarski tehnik-pripravnik, JLA TOZD ŽAGA MISLINJA Tisnikar Justin, 31. 3. 1984, žaganje hlodov, redna upokojitev TOZD ŽAGA O TISKI VRH Brumec Franc, 31. 3. 1984, skladiščnik žaganega lesa, invalid, upok. TOZD ŽAGA MUSENIK Lapoši Marjan, 22. 3. 1984, dovoz hlodov, — Fartek Karel, 10. 4. 1984, dovoz hlodov, — TOZD ŽAGA VUHRED Peruš Bojan, 14. 4. 1984, skladiščni delavec, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Oderlap Ksenija, 16. 4. 1984, pomožna strojna dela, — TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Ruter Ernest, 4. 4. 1984, sklad. del. II, JLA Jeromel Alojz, 5. 4.1984, vodja stroja, JLA Zupanc Franc, 5. 4. 1984, vodja stroja, JLA Rogeljšek Rudolf, 5. 4. 1984, vodja stroja V, JLA Korošak Mira, 5. 4. 1984, vodja stroja, JLA Germavc Ema, 6. 4. 1984, ročno čiščenje, — Poberžnik Dušan, 15. 4. 1984, pomoč pri stroju, — Arnuš Iztok, 9. 4.1984, pomoč pri stroju, — TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE-PODVELKA Podrzavnik Frančišek, 7. 4. 1984, čelist, JLA Ladinek Stane, 7. 4. 1984, pom. pri stroju, JLA Jelen Marija, 7. 4. 1984, sestavljanje INTRO kril, inv. upokojitev Verhnjak Rado, 15. 4. 1934, kurjač, CLS Otiški vrh Ternik Jože, 30. 4. 1984, vodja sklad, lesa, inv. upokojitev TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTIŠKI VRH Šmon Anton, 5. 4.1984, str. vzdrž. meh., umrl Zvikart Dušan, 5. 4. 1984, lepilničar, JLA Perše Franc, 16. 4. 1984, voznik vilič. — Markavovič Marinko, 28. 4. 1984, del. pri iver. — TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Radivojevič Radoslav, 11. 4. 1984, gradbeni delavec, TP Pameče Baljak Željko, 11. 4. 1984, gradbeni delavec, TP Pameče Vaukman Silvo, 26. 4. 1984, gradbeni delavec, TP Pameče TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Peruš Renata, 23 . 4. 1984, administrator, Kograd Dravograd TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTIŠKI VRH Perše Jože, 26. 3. 1984, sklad, delavec, umrl TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Krivec Ivan, 31. 3. 1984, tapetniška opravila, TOZD BP Sl. Gradec Zupančič Vlado, 31. 3. 1984, izdelava vzmeti, — Mlinšek Jože, 31. 3. 1984, odpir. modelov, JLA Rošer Bojan, 5. 4. 1984, izdel. vzmeti, JLA Kotnik Bogdan, 24. 4. 1984, nakl. in razkl. — TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Kresnik Silva, 23. 4. 1984, administrativna dela, — INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Miheljak Marija, 3. 4. 1984, direktor Interne banke, na DSSP DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Baškovič Marjan, 15. 4. 1984, vodja investicij, umrl Borovnik Drago, 30. 4. 1984, projektant in nad. organ za nizke gradnje, TOZD gozdarstvo Mislinja KULTURNI VEČER LESNE TUDI V ČRNI Pred nabito polno dvorano so člani kulturnega društva Gozdar Črna in oktet Lesna brezhibno izvedli program. Kulturni večer so organizirale osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij Lesne v občini Ravne v počastitev dneva zmage. Ob tej priložnosti so podelili priznanja domicilnega odbora O F partizanskim domačijam z območja Črne na Koroškem. I Robnik VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ NA VTS MARIBOR CENTER za Študij ob delu V TITOVEM VELENJU Visoka tehniška šola Maribor je v šolskem letu 1984/85 razpisala vpis za študij ob delu na centru v Titovem Velenju in sicer na oddelku za elektrotehniko in strojništvo, za prvi letnik pa tudi za gradbeništvo in kemijo. Študij bo šola organizirala le, če bo prijavljenih za vsako skupino vsaj 25 kandidatov. Podatke o študiju, vpisne pogoje ter podatke o finančnih obveznostih najdete v BILTENU ZA NOVICE REDNEGA ŠTUDIJA IN ŠTUDIJA OB DELU v izobraževalnem centru Lesne. Skrajni rok za oddajo prijav je 9. julij 1984. Prijave pa lahko študentje pošljejo na VTŠ Maribor ali na center srednjih šol TOZD EKŠ Titovo Velenje. Izobraževalni center OBVESTILO Društva invalidov občin koroške krajine organizira-j o pod pokroviteljstvom medobčinskih svetov SZDL in sindikatov v soboto, 9. junija 1984, na letališču v Turniški vasi pri Slovenj Gradcu kulturno rekreacijsko srečanje s pričetkom ob 10. uri. Na prireditev vabimo tudi člane drugih socialno humanitarnih organizacij in zainteresirane občane. Organizacijski odlor SLOVO OD ALOJZA POROČNIKA Prišla bo pomlad, učakal bi jo rad ... Tako je razmišljal marsikdo v letošnji dolgi in hudi zimi, ki je ni hotelo biti konec. A prav na pragu te pomladi se je 5. 4. 1984 tragično končalo življenje Alojza Poročnika p. d. Lapana iz Kozjega vrha pri Ojstrici za posledicami traktorske nesreče, kateri je pred desetimi leti le za loč Rodil se je 18. 6. 1936. Eden brat je starejši kot Loj z, dva brata in sestra pa so mlajši. Že zelo zgodaj so izgubili, naj- prej mater, nato pa še očeta. Bratje in sestre so odšli v dolino, Loj z pa se je oprijel kmetovanja na skopi in težavni La-panovi freti. Kljub trdemu delu je bil vedno vesele narave, zato je bil camer na številnih oh-cetih, dokler se ni 13. 6. 1964 tudi sam oženil z Branj elovo Ivanko. Žena mu je rodila dva fanta in dve deklici. Težko je v nekaj besedah predstaviti njegove uspehe, ki jih je dosegel v skromnih razmerah skupaj z družino in svojci. Postavil je novo hišo in skedenj in nabavil razne pripomočke, od katerih mu je eden vzel življenje. Prišla je pomlad in za njo poletje, polje pa bo zaman čakalo njegove pridne roke. Delo bodo nadaljevali žena in potomci, ki jim je vcepil ljubezen do kmečkega dela. Kako priljubljen je bil Loj z med sosedi, svojci, prijatelji in znanci, je dokazal njegov pogreb. Dragi Lojz, naj ti bo lahka zemlja. ! Prijatelji V SLOVO SODELAVCU ANTONU SMONU Vsaka smrt se upira misli in besedi, toliko bolj, če je prezgodnja. Vendar ob tej neiz-merljivosti gorja v srcu in mislih, sleherna beseda postane odveč, vsaj tista, ki je po merilih živih običajno v slovo mrtvim. Njim vsem in z njimi Toniju, je vsaka naša beseda neznani večni molk, za katerega se ni odločil sam. Morda smo dolžni besedo sebi, njegovim prijateljem, sodelavcem in vsem tistim, ki so ga imeli radi zaradi njegove marljivosti in prija- teljstva. Za Tonijem je ostala prehojena pot, ostala je njegova misel in življenjski cilj, ki ga je zastavil. Sredi dela se je čas zanj ustavil, globoko je zakopal vse svoje načrte in želje. Težko je, kadar izgubi kolektiv delavca, še težje pa je, če izgubi dobrega delavca, kot je bil Toni. Rodil se je 13. 1. 1939 v Šentjanžu. Industrijsko poklicno šolo je končal leta 1956 na Ravnah. Z ženo Marijo si je ustvaril srečno družino. Nikdar ni pozabil svojih obveznosti do dela, opravljal ga je vestno in z željo, da bi ga opravil še bolje, kot je bilo marsikdaj potrebno. Zaradi izgube marljivega delavca je nastala prevelika praznina v kolektivu, težko pa bo zakrpati to izgubo tudi v srcih prijateljev, sorodnikov in znancev, ki bodo v svojem spominu nosili njegov lik in prijateljstvo. Za vse, kar je storil za naš kolektiv, se mu zahvaljujemo. V srcih bo ostal med nami. KOLEKTIV TIP ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta otona Štruca p. d. rihCena se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam nudili pomoč, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala godbenikom iz Mute. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede ter obratu za kooperacijo Radlje za izkazano pozornost. Vsi njegovi POPRAVEK V prejšnji številki VIHARNIKA je v tekstu KOPE SE BODO RAZVIJALE NAPREJ na strani 10 napaka. Napisano je, da bo počitniške hišice na Pohorju gradil Gradis. Počitniške hišice bo gradil KOGRAD Dravograd. Obema delovnima organizacijama se opravičujemo. uredniški odbor ZAHVALA Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, dedka Ferdinanda Kavnika iz Razbora, po domače Kavnika, se iskre- USODNO SREČANJE no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in Ko sem ga srečala prvič, prijateljem, ki ste ga v tako mi je bil všeč. velikem številu pospremili na Ko sem ga srečala drugič, zadnjo pot, mu darovali vence sem ga imela rada. in cvetje. Ko sem ga srečala tretjič, Hvala govorniku Ivanu Pač- sem se zaljubila niku za hišno slovo ter lovske- in ga zaželela. mu pevskemu zboru iz Podgorja za zapete žalostinke ter Ko me je prvič pogledal, vsem sosedskim lovskim dru- sem bila srečna, žinam za častni lovski obred Ko me je prvič objel, in lovski pozdrav ob odprtem sem bila blažena. grobu. Ko me je prvič poljubil, Hvala krajevni skupnosti sem splavala v oblake Podgorje in Avgustu Holcu za in želela tam ostati. govor ob odprtem grobu, župnikoma iz Podgorja in Pameč Ko sva se prvič sprla, za opravljen pogrebni obred, sem bila izgubljena. tovarišu Francu Vahterju, ki Ko sva se drugič sprla, je v tako slabem vremenu pri- sem bila nesrečna. nesel prapor koroških borcev Ko sva se tretjič sprla, za severno mejo. sva se razšla Se enkrat iskrena hvala in bila sem zopet srečna. vsem skupaj. Žalujoča žena Marija, sino- Marijana LESICNIK va Franc in Jožef, ter hčerka Marija z družinami. Štefka MELANSEK