TRST, torek 24. septembra 1957
Leto XIII,. Št. 227 (3762)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37.338 poštnina plačana r gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCHI it. *, II nad. — TELEFON »3-*»* IN »4-«t — pojitm predal »St — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tei.
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. PeMlco 1-1L. Tei. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 Ul od 15.-1*. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun
višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 130, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za veak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 cbn.
MALI OGLASI: 20 lir Ocaeda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ. Izv«1 'V”*"®* slovenile PoStm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Oriavna zaJoK»	'	•
Ljutoljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 7. - 575 - izdata Založništvo tržaškega tiska IJ.
Predsednik kanadske vlade o zračni inšpekciji
Vprašanje razorožitve -letošnjega zasedanja gen.
ključna točka skupščine OZN
Diefenbaker se strinja z razširitvijo razorožitvene komisije, ki se bo sestala 30. t. m. Er omiko ve zahteve bodo podprle azijsko-atriške države, del latinsko-ameriških in skandinavskih držav - Zopet eksplozija «atomske naprave» v Nevadi ■ Opozorilo avstrijskega učenjaka - Cen. Norstad potrebuje 30 divizij - Kelauver in Spaak o ravnotežju pod teror je m» - Komentar «Pravde*
NEW YOR;K, 23. — Generalna skupščina OZN je danes razpravljala o razorožitvi. Sestala se je ob 15.50 dri in prvi je govoril kanadski predsednik vlade John Diefenbaker. Dejal je, da je Kanada pripravljena dosoliti zračno inšpekcijo nad arktičnimi področji tako kot predvideva zahodni načrt za razorožitev. Izjavil J® dalje, da se delno strinja
s predlogom za razširitev razorozitvene komisije, toda * Pogojem, da bi takšna razširitev resnično prlspeva-Ia k rešitvi vprašanja razorožitve. Dejal je nato, da S€, strinja tudi z ustanovit-Jdjo stalnih oboroženih sil °ZN, ki bi nastopale, ko bi Pokazala nujna potreba. Ro njegovem mnenju bi bile tak.š-
uL,sile edino sredstvo, ki bi »nko uresničile želje izražene -O ustanovitvi OZN v San tranciscu.
Diefenbaker je dalje izrazil da bo general Burns vil- - *e nadalje vrhovni po-Pfjnik oboroženih sil OZN v j ®'Ptu. Govornik se je nato nijfv Pr°ti razvoju politič-h blokov, ker se mu zdi. da ksen razvoj blokov hromi
^fvanje raznih vprašanj. Po-cflal je je (ja je namen nje.
s vlade dati na razpolago naJ*. v°jaške enote za medli« ne oborožene sile za to-časa' kolikor bo OZN “atrala za potrebno. Kolumbijski zunanji mini-je izjavil, da razlike v li enJ'b ne morejo predstavil ovire za koeksistenco. Zu-
-ani.l minister Peruja je izra 7-eljo. naj bi vključili v «svoboano in demokra-
zil
OZN
, . „	j
ul10. Nemčijo«. Novozelandec p ^Qonald pa se je izrekel p:	brezpogojnemu	preneha-
a-tornskih poizkusov.
Na
bili
Popoldanski seji so skle-
v:	57	glaso-vi	proti	10	(so-
gJetski blok in Jugoslavija) ter j , zdriari-.mi glasovi, da se ftončno vpiše na dnevni red
sedan
sko
Vala
J ega zasedanja madžar-
Viprasa-nje. Indija je glaso--I Za- medtem ko se je pri ^ovmrju za obsodbo sovjet-intervencije vzdržala. Ma-
Grom^il deIeSat je ob podpori Pr,..- . a ponovno protestiral tra„. intervenciji OZN v no-Je zaueve Madžarske. O p- ,arski bodo ponovno razbijal; prihodnjo sredo.
ča C6raij-^nja «Pravda» posveti.,.,,,,?''0) uvodnik sovjetskim *Jrectlogom, ki
raln> skupščini
jih je v Gene-Zun “““P^im OZN sprožil Ca aajt minister Gromiko.
snik poudarja, da omogoča-<je deJanski napredek v priza-bo an^*d 7"a razorožitev in da s5 eneraiina skupščina, če bo .p ejela predloženo deklaraci-0 miroljubni koeksistenci „eed državami ali kaj podob-8®> v marsičem prispevala ru U ;i mednarodnega mi-z 'Sovjetski načrt o ukrepili n ib .no razorožitev, pravi ča
nik,
ter
)e univerzalen in stvaren rih ?sekuJe predloge, v kate-^°d uP°stevan0 stališče za-
ditev celotnega razorožitvene-ga problema. Časnik na koncu poudarja, da od Generalne skupščine pričakujejo, da bo uredila tudi ostale pereče probleme na Srednjemvzhodu.
‘ Po dosedanji splošni debati ter po govorih Dullesa in Gro-mika sodijo v Londonu, da bo razorožitveno vprašanje ključna točka letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN.
Včerajšnji londonski tisk sodi. da je Dul.les razložil zapleteno stališče zahodnih velesil, medtem ko je bil Gromikov govor gladek in veliko prepričljivejši. »Sovjetski resoluciji o brezpogojni opustitvi po. skusov z jedrskim orožjem za dve do tri leta in o tem, da bi se odrekli uporabe takšnega orožja v prihodnjih petih letih celo v primeru samoobrambe. sta napravili močan vtis in bosta dobro sprejeti med neodvisnimi deželami«, sodi »Sunday Timesa.
Tukajšnji politični opazovalci opozarjajo na časovni sovpa danje sovjetskih predlogov i nedavno Dullesovo izjavo, da bo «množično povračilo« kot nekaj zastarelega nadomeščeno s taktičnim jedrskim orožjem, ki postaja «sred.stvo najhujšega ustrahovanja«, ter izražaio mnenje, da bo Sovjetska zveza dobila mnogo glasov v Ge-
IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIHIIIIOHI
Laburisti zahtevajo sklicanje parlamenta
Pisatelj Osborne napada monarhijo
LONDON, 23. — Laburistična «vlada V senci« je danes zahtevala od predsednika vlade Mac Millana. naj predčasno skliče parlament, da bi razpravljal o strogih ekonomskih ukrepih vlade, predvsem o zvišanju obrestne mere od 5 na 7 odstotkov in o drugih prot iinf Unionističnih ukrepih, ki jih vlada pripravlja. Laburistična zahteva je prišla precej nenadoma, ker imajo tako konservativci kakor laburisti v prihodnjih tednih kongrese svojih strank. Pravijo, da se funt šterling počasi popravlja v inozemstvu, medtem ko so laburisti zaskrbljeni, da ne bi vladni ukrepi povzročili povečanje števila brezposelnih in da ne bi vlada zvišala prispevke za socialno skrbstvo.
Slavni mladi tridesetletni dramaturg John Osborne pa je napadel v reviji «Enzounter» angleško monarhijo in jo vzpo-redil z ezlatim zobom v gnilih ustih» in s »pomijami brez okusa«. »Jezi me, piše Osborne. ki je lani postal slaven s komedijo o razvadah mladih Angležev. ko vidim toliko praznih možgan, ki držijo pri življenju to idiotsko industrijo...« Sedaj piše novo dramo.
velesil.
“Pravda« sodi, da bi preki-na-ev Jedrskih poskusov kar tjJiP^uebneje vplivala na u-,tev miru in na naglo ure-
"""llllllnit,, II, uimiH,),,,,,,,,!,!,!,,,!,,, „1,1,1111,l„, ■ iitimillllltlllHIIIimilllHtlMIIIIIIH im
O brodolomu jadrnice «Pamir»
Od 86 brodolomcev so jih našli le pet
Brodolomce išče še Iretji dan okrog dvajset ladij in več letal
PAMBURG,
*?boto
23.
Preteklo
«k, Plula
ponoči je nemška šol-
Jadrnica »Pamir«, ki je iz Buenos Airesa
na ^burg s tovorom ječme-ke}. ?a^ela klicali na pomoč, Je hud ciklon potrgal vsa
iadra ln
45 vai?v nagnila kar
s0r r se je ladja zaradi vi-
jr	Valnv	rt	n	o	n	i	1	a	Ir	Ji	T’	2	U
teda P‘nJ- Jadrnica je bila od 1 °kro«» 600 km zahodno fia ^.20rskm otokov > in sicer ;	* st°pinji severne širi-
Žjn n 40. stopinji zahodne dol. krai’.» »?na^u s° °dplule proti
Sili ------.	^	•
ter, . številne ladje, med ka-prišla prva na kraj
erim
Ikuoi'.8^a . ladia
awl — inujo	»President
ba!0ir*’ ki Je iavila. da Je
si„ lla r
* ^I?alne •
uči izguijie 't'del' letal v? zaman.
*ice? i,adj‘ j° bilo 8« ljudi, m k«a_. 0 mož posadke ter 51 .	nemške	trgovinske
ha^Lari.ce. Dav
*ifni na omenjenem kraju te ia ne 'uči. Kmalu pa so v *Ulv' 'zginile. Vso noč in in |'delJ° podnevi so ladje loda	nadaljevala iskanje
■bom nemške • arv^ance. Davi ob 6.30 je p burjka 0b,-ežna radijska Jela8sP°ročila, da ni sjire-
-*kanje
d; ", ** nobene vesti o uso-ladje «Pamir» ter da se bit	nadaljuje. Predstav-
kj .namburške plovne družbe, javil*5 'astnica ladje, pa je iz-
bpani- os,aia vs£*j se mal° 'tan-i *' do'<b:r ne najdejo rije u ladjc. Nemški tisk pa °dnr?nes Pisal, da bi morali Ha - ®Y*ti. preostale jadrnice, Cikl1 je plovlia nevarna - m na
lo iskanje lažje. .Že danes okrog 13. pa so predstavniki plovne družbe izjavili, da ni skoraj več nobenega upanju, da bi rešili brodolomce, ki jih še vedno išče okrog 20 ladij. Kanadski rušilec «Crusader» pa je sporočil, da je neka druga ladja opazila rešilni čoln, ki ga je morda nevihta odtrgala od ladje «Pamir». Moštvo nekega ameriškega letala pa je po svojem povratku na Azorske otoke sporočilo, da so opazili na morju neko luč, da pa ne vedo ali' gre za kakšno ladjo.
Po zadnjih vesteh je ameriška ladja «Saxon» rešila pet brodolomcev jadrnice »Pamir« in sicer okrog tiOO milj zahodno od Azorskih otokov. V Ne w Yorku so pripadniki obalne službe prejeli brzojavno sporočilo ladje «Abse-con«, ki pravi, da so brodolomci izjavili, da so pred potopitvijo ladje «Pamir» spustili rešilni čoln. na katerega se je vkrcalo 25 ljudi Brj. dolomci so tudi povedali, da so videli ponoči luči, da pa ne vedo, kaj se je zgodilo s čolnom
Nemška radijska postaja »Nordreich« je sporočila, da so brodolomci izjavili, da se je jadnica »Pamir« potopila. Iz New Yorka »o kasneje ja-vjli,' da so brodolomce pobrali iz rešilnega čolna, v katerem so za4e.-“ na morju je medtem I našli tudi pet trupel oseb, ki Pojemati, tako da je hi- »0 bile vkrcane na jadrnici,
neralni skupščini. Sovjetska zveza lahko računa na podporo celotnega azijsko-afriškega bloka, dela latinskoameriških držav in nemara tudii skandinavskih dežel. Tu ne dvomijo o tem, kako bodo glasovale tiste dežele, katerih parlamenti zahtevajo opustitev jedrskih poskusov, kot so Indija, Japonska, Indonezija in druge.
Medtem se je zvedelo, da se bo komisija OZN za razorožitev, ki jo sestavlja 11 držav članic Varnostnega sveta OZN in Kanada, sestala v ponedeljek 30. septembra. Na sestanku bo komisija proučila poročilo o delu razo-rozitvenega pododbora petih držav od meseca marca do septembra. Po proučitvi bo komisija poročilo poslala z morebitnim komentarjem generalni skupščini OZN. Vprašam je razorožitve bo proučevala tudi politična komisija generalne skupščine v mesecu oktobru.
V Washington je prispel iz New Vorka japonski zunanji minister. Fudžijama.- Sestal se bo v prvi vrsti z Dullesom in drugimi ameriškim voditelji. Izjavil je, da bo predvsem razpravljal o vprašanju prekinitve atomskih poskusov. Kot je znamo, je zadevno zahtevo japonske vlade ameriški veleposlanik v Tokiu Douglas Mac Arthur odbil. O gospodarskih odnosih med obema državama pa je Fudžijama izjavil, da je najvažnejše vprašanje z.manj. šamja ameriških dobav Japonski. Japonski zunanji minister je vodil japonsko delegacijo na zasedanju gene-raine skupščine OZN.
Prav med razpravo o razorožitvi na generalni skupščini pa so sporočili, da je v Nevadi eksplodirala danes zjutraj ob 5.30 na poskusnem polju Yuc-ca FJat »atomska naprava« i-menovana «Wbitney» s »ilo deset tisoč ton tritola. Postavljena je bila na vrh stolpa visokega 160 metrov. Prej ko se je pokazal znameniti oblak v obliki gobe, je bilo videti dve oghejni sferi, druga je Drla rumene barve, medtem ko je Pila prva rueče-oranžna. Kot poroča komisija za atomsko energijo, so v zvezi s to eksplozijo opravili 16 raznih znanstvenih. poskusov.
Danes bi morala eksplodirati še druga atomska »naprava«, ki so ji dali ime »Chaple-ston«. Poskus so odložili «iz tehničnih razlogov«. Moč «Cha-plestoma« je večja od «Whit-neya». Napravo bodo obesili na balon v višini 450 metrov.
«Sto tisoč oseb bo v prihodnjih tridesetih letih nosilo posledice. ki se bodo pokazale v 'evcemlčnih ali pa rakastih obolenjih kostnega sistema zaradi izžarevanj in zaradi atomskih poskusov, ki so bili že o-pravljeni«. Tako je izjavil avstrijski znanstvenik Hans Hir-ring na konferenci o radioaktivnosti na kongresu univerzitetnih socialistov v Beljaku na Koroškem. Dodal je. da je številka vsekakor manjša od žrtev zaradi cestnih, vojaških in drugih nesreč ali pa smrtnih primerov zaradi pljučnih bolezni, ki jih je povzročil plin. Nato je Thirring poudaril, da se bo človeštvo samo uničilo, če bodo izžarevanja redno naraščala zaradi atomskih poskusov ali pa zaradi morebitne atomske vojne.
Iz Londona pa poročajo, da je vrhovni poveljnik NATO gen. Norstad ponovno govoril o »obrambi Evrope«. V svojem poročilu, ki ga je predlo/d stalni komisiji v Washingtonu, izraža Norstad mnenje, da potrebuje Zahodna Evropa najmanj trideset divizij, kljub u-porabi atomskega topništva za obrambo pred morebitnim »komunističnim« napadom, pri čemer pa «ni poterbno, da b-začeli z atomsko vojno«. Angleži gledajo na teh Norstado-vih 30 divizij z nezadovoljstvom ker so sklenili umakniti še nekaj svojih vojaških kontingentov iz Zahodne Nem. (•ije v prihodnjih mesecih in angleška vlada verjetno ne bo spremenila tega svojega sklepa zlasti zato. ker je gospodarski položaj slab. V političnih krogih v Londonu torej niso preveč opt.misti glede izida razgovorov, ki jih bo vodil nemški general Speidel z angleškim zu-nanjim ministrom Sa.nd.vsom, ki je danes prišel v London in ki je pivelinik kopenskih sil atlantskega pakta za sektor Srednje Evrope. Britanska vlada bi bila kvečjemu pripravljena umakniti ■>-men jene kontingente svojih vojaških enot v dveh namesto v enem letu.
Tudi znani ameriški senator Kefauver jc govoril danes v Parizu o balističnih medcelinskih izstrelkih. »Ce jih imajo tudi Rusi, je dejal, potem to pomeni, da postajajo ameriške in atlantske baze v inozemstvu še bolj važne. Lahko rečem, da ZDA nimajo nobenega namena opustiti svojo odgovornost do atlantskega pakta in glede udeležbe pri o-bvambi katere koii države NATO v primeru napada«. Ge. neralni tajnik NATO, belgij-
ski zunanji minister Spaak, k: je bil pri izjavah Kefauverja navzoč pa je izijavil, da je nevarno in nemoralno razlikovati med ((omejenimi vojnami« in «velikimi vojnami«. Dejal je, da doktrina atlantskega pakta že od leta 1903 »jasno opredeljuje« kakršen koii napad pa tudi tistega, ki bi bi! omejen na običajno orožje in da bi vsaiki tak napad povzročil odgovor Zahoda z vsemi si lami, ki jih ima na razpolago, torej vključno tudi z atomskim or-ožjem. Pri tem je Spaak poudaril, da govori sicer v svojem osebnem imenu m ne v imenu NATO. Dejal je še, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza nima stvarnega namena prispevati pri ustvarjanju pogojev politične stabilnosti in trajnega miru v svetu. Spaak misli, da je za sedanji mir vzrok stanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, ki se lahko označi kot «ravnovesje pod terorjem«. To položaj pa je brez dvoma boljši kot pa pomanjkanje slehernega ravnotežja. Rekel je dalje, da po njegovem mnenju danes za vzdrževanje miru ni tako vazno ravnotežje med vojaškimi silami v tradicionalnem smislu. kajti ne glede na vzrok nenadnega atomsKega napada, se ne bi nihče mogel izogniti represalijam in prav zaradi tega se Sovjetska zveza ne bo upala začeti z atomsko vojno, dokler se bo zavedala, da laih-
Y Pliberku in Železni Kapli
Ukinjanje dvojezičnih šol
Ostra reakcija manjšinskega tiska na Koroškem in odločne zahteve jasnega mnenja FLKJ po spoštovanju manjšinskih pravic
(Ud našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska javnost je ponovno vznemirjena zaradi vesti iz Avstrije o perečem poslabšanju položaja slovenske in hrvatske manjšine. Uradni krogi v Beogradu sodijo, da bi vsako menjanje do sedaj veljavne u-redbe o dvojezičnih šolah iz leta 1945, pomenilo v praks" odvzemanje osnovnih manjšinskih pravic. Samo spoštovanje načela dvojezičnosti v nacionalno mešanih področjih, ki so ga doslej kolikor toliko avstrijske oblasti spoštovale, lahko zagotovi enakopravnost in kulturni razvoj Slovencev in Hrvatov V Avstriji.
»Borba« in «Politika» sta včeraj objavili obširne članke o položaju jugoslovanske nacionalne manjšine v Avstriji. Oba lista izražata upanje, dz bo avstrijska vlada izpolnila svoje mednarodne obveznosti.
Na žalost je po zadnjih vesteh na Koroškem že pričelo nezakonito ukinjanje slovenskega pouka v nekaterih dvojezičnih šolah. Upravnik šole v Pliberku, Stukovnik. je zahteval od učencev, naj prinesejo potrdilo staršev, da ne smatrajo za poJrebno, da .se njihovi otroci učijo slovenščine. Na osnovi teh potrdil je
no v veljavi, ugotavlja «Slc-venski vestnik«. uNdš tednik Kronika» pa se sprašuje, po kakšnem nalogu je pričela u-kinitev pouka v slovenščini. »Posebno opozarjamo odgovorne jolske oblasti, poudarja list, da proučijo postopke na glavni šoli v Pliberku in jih pozivamo, da poskrbe, da se zakoni, ki so še v veljavi spoštujejo in izvršujejo«.
Nič boljši položaj ni pri gradiščanskih Hrvatih, katerim po včerajšnji izjavi predsednika kulturnega društva Bele Svajnera na skupščini v Velikem Borištofu grozi nevarnost germanizacije. Zastopniki gradiščanskih Hrvatov »o sklenili, da ne bodo ponovno obrnili na avstrijsko vlado z zahtevo, or se čim prej prične izvajati čl. 7 avstrijske državne pogodbe, ki jamči jugoslovanski manjšini pouit v materinem jeziku, uporabo slovenskega in hrvatskega jezika kot uradnega jezika pred sodiščem in drugimi ustanovami. Poročila omenjenega člena prav tako prepovedujejo delovanje organizacij, ki ogrožajo . nacionalni obstoj jugoslovanske nacionalne manjšine.
Po vesteh Jugopressa je avstrijska vlada obvestila jugp
^Okvirni zakon» za Alžir pred parlamentom
Niti	č
komisija ni
zakona
odobrila
Hazprava v komisiji se ho za tlado neugodno zatlekla - Ali bo Alžiri em uspelo prisiliti Francoze na pogajanja v oktiru OZN?
uprava šole oprostila učence I slovansko, da je opustila načrt
' izročitve prometu Ljubeljskega cestnega predora na meji med obema državama. Dunajska vlada se opravičuje, češ da ne razpolaga in da kmaiu tudi ne bo razpolagala s finančnimi sredstvi-, za izvršitev del, ki bi zagotovila varnost uporabe predora. V Sloveniji je vest povzročila presenečenje zlasti zato, ker se je v zadnjem času avtomobilski -promet med Avstrijo in Jugoslavijo povečal, predvsem pa promet tovornih avtomobilov v smeri Reke in Trsta in p-bratno za Srednjo in Zahod-
od pouka slovenščine. Podobno je ravnala tudi uprava šole v Železni Kapli..
Slovenski tisk na Koroškem ostro obsoja te proti zakonite postopke in poudarja, da so to prve posledice zakonskega osnutka o šolstvu na Koroškem, ki ga je nedavno sprejela avstrijska vlada brez soglasja z zastopniki koroških Slovencev. Uredba o dvojezičnih šolah iz leta 1945 zahteva od šolskih oblasti, da preprečijo vsako nezakonito delovanje na škodo šolstva in da zagotovijo izvajanje zakon-
PARIZ, 23. — Rezultat prvega dneva parlamentarne bitke /.a «okvirni zakon« za Alžir, ki se je začela danes, je za vlado popolnoma negativen. Borba se vrši v komisiji za notranje zadeve, ki proučuje sporazum, katerega so dosegli v soboto glavni politični predstavniki in člani vlade. Po živahni diskusiji so zavrgli že prvi člen načrta «okvirnega zakona«, ki ponovno poudarja, da mora ostati Alžir v francoski republiki in ki deli severnoafriško pokrajino na avtonomna področja. Besedilo so odobrili med ločenim glasovanjem, toda bilo je blokirano s 16 glasovi proti 16 glasovom, medtem ko se je 10 članov komisije vzdržalo glasovanja, ko so glasovali o celotnem besedilu prvega člena.
To pomeni, da postaja kljub doseženemu sporazumu pri ukroglj m-izi zadeva vedno bolj komplicirana. Ge se bo komisija še nadalje spotikala ob okvirnem zakonu, se bo razprava o njem zavlekla tako dolgo, da bo potekel rok sedanjega izrednega zasedanja parlamenta, t. j. čez prihodnjo soboto. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da se bo vlada znašla ob otvoritvi rednega jesenskega zasedanja parlamenta prgd opozicijo, ki je predložila kar tri resolucije glede gospodarske politike. V tem primeru bo Bourges-Mau-noury pustil komisijo, naj nadaljuje z razpravo in enostavno postavil vprašanje zaupnice v zvezi z besedilom, ki je bilo doseženo na konferenci »ob okrogli mizi« in izključil kakršen koli spreminjevalni predlog.
Medtem pa se je v Alžiru ozračje do kraja segrelo. Odklonilno stališče alžirske narodnoosvobodilne fronte do
ko naleti na «atomske repre-
salje«.	I	skih	predpisov,	ki	so	še	ved-	j	no	Evropo.	B. B.
HWIHIIIII1MMIIIM1HltllinilltflHI»IIIUMIHIUIIIHlllHlt(llltlHnilllllNIIII||||||llllllllllllltllllUIIIIIIIIIIIIIIIIMItHMII>llllllM)IIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIlltlllllllll*IUtllOltlUIIUIIIII*IIIIIUMUIIIIIIIIllllll«||
Danes seji poslanske zbornice in senata
Nova nasprotja med pristaši atlantizma ter bolj samostojne
Demokristjanska agencija trdi, da velja resolucija ZEZ v podporo francoski politiki v Alžiru le kot priporočilo - Polemike med demokristjanskimi ministri
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Med pristaši stoodstotnega atlantizma in pristaši samostojnejše politike v okviru atlantskega pakta, zlasti kar se tiče odnosov z arabskimi državami v Sredozemlju, se še vedno nadaljuje polemika. Nasprotja so prišla do izraza v nedeljo tudi v govorih raznih ministrov in politikov. Tako se je minister Angelini, ki ga prištevajo k demokristjanski «levici», izrekel za bolj samostojno politiko v Sredozemlju, mi-
nister Gonella pa je v Comu ponovno poudaril, da je nujna neomajna zvestoba atlantskemu paktu ter da ni za Italijo druge poti v zunanji politiki. Voditelj liberalcev Malagodi pa je v Bellunu očital demokristjanom, «Ua popuščajo pritisku socialkipmunistov«. Seveda ga najbolj žuli čevelj zaradi napovedane odcepitve podjetij IRI od Confindustrie.
V političnih krogih tudi že vedno poudarjajo razliko med stališčem vlade, za katero se je zdelo, da Je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da bo Italija glede alžirskega vprašanja v OŽN nevtralna, ter med stališčem italijanske delegacije na skupščini ZEZ, V zvezi s tem je danes agencija, ki jo navdihuje demokristjan-sfco vodstvo, poudarila, da gre le za resolucijo politično-par-I »m en t aru* komisije ZEZ, ki velja le kot priporočilo ter zato ne obvezuje niti same ZEZ niti posameznih držav, ki so včlanjene v njej. Nota agencije nadaljuje takole; »Vprašanje mora rešiti glavna skupščina OZN, ki ga ima na dnevnem redu. Kar se tiče italijanskega stališča, je treba poudariti, da je stvar temeljito pretresel ministrski svet na svoji zadnji seji. Skoraj gotovo pa bodo o tem ponovno razpravljali na prihodnji seji v torek v zvezi z razvojem položaja in z informacijami. ki jih bo poslal zunanji minister Bella iz Nevv Yorka.»
Ta nota pa ni pomirila političnih krogov, čeprav hoče dokazati, da pomeni resolucija v ZEZ le priporočilo. Za italijanske parlamentarne delegate na zasedanju ZEZ v Parizu pač ne morejo veljati drugačne smernice kot /a delegate pri OZN. Takšno ravnanje lahk« vzbuja le vtis dvojne igre zunanjega ministrstva, kar so začeli Francozi že očitat:. Zato zahtevajo v Rimu bolj jasno in premočrtno politiko, kajti le na ta način si bo lahko vlada pridobila zaupanje Arabcev in njihovo prijateljstvo, prav tako pa tudi povečala možnosti sklenitve tistega sredozemskega sporazuma, o katerem se že toliko mesecev govori.
Glede stališča do spora med Alžirci in Francijo je tudi
zanimiv članek, ki ga je objavilo glasilo demokristjanov «11 Popolo«, ki kritizira sporazum, katerega so dosegle francoske stranke okrog «o-krogle mize« in ki je še bolj omejil tiste skope pravice, k: so jih s prvotnim vladnim načrtom ((okvirnega zakona« hoteli priznati Asircem.
V Rimu tudi preveč ne ver-jemejo bolezni Grondiijeve soproge, za katero trdijo, da je zbolela za azijsko gripo. Donna Carla bi namreč morala odpotovati na otvoritveno vožnjo z ladjo «Ausonia», ki se bo ustavila tudi v Egiptu, kjer bi bila Gronchijeva soproga uradni gost predsednika Naserja. To pa ni ugajalo raznim zagovornikom skrajnega atlantizma. Zato naj bi bila bolezen gospe Gronchu
iiiitmiiiiiiiiiiiuiiiiiMUiuiiiimiimiiiiiiiiiui'
Avstrijski socialisti in Ju/na Tirolska
INNSBRUCK. 23. — Ob letnem kongresu tiroiske organizacije Avstrijske socialdemokratske stianke je njen predsednik Pittnman v svojem go voru pozval italijanske soc n, liste in evropeiste, naj sodelujejo za prijateljsko rešitev juž-notirolskega vprašanja. Pi.» tem je dejal: »Kot eden izmed najstarejsih sodelavcev za miroljubno evropsko združitev pravim svojim italijanskim tovarišem: Dokažimo z dejanji iskrenost naših naporov. Rešimo skupaj edino nasprotje, ki loci naša dva naroda in ne pustimo se ločiti od tistih, ki so nekoč kričah: Živio duče in lieil Hitler.«
 «»________
Mednarodni kongres likovnikov v Dubrovniku
DUBROVNIK, 23.
Kon-
jeve le diplomatskega značaja.
Desničarskim . demokristjanom in Malagudiju so se pridružili v svoji atlantski gorečnosti 'tudi republikanci. Na svojem sestanku je njihovo vodstvo sklenilo, da bo poverilo komisiji juristov in izvedencev nalogo, da proučijo vprašanje predsednikove oblasti. S tem so se pač pridružili Malagodiju, ki napada predsednika Gronchija, ker je ta zahteval spoštovanje ustave ,n aktivno udeležbo delastva m delovnih ljudi sploh pri u-pravljanju države. Seveda ne gre za neposreden napad, kajti to bi bilo preveč odkrito: zato raje Malagodi napada zunanjo politiko in »atlantski revizionizem« ter pravi, da se Kvirinal neupravičeno vmešava v delo vlade.
Republikanci so sprejeli tudi resolucijo, v kateri poudarjajo nujnost evropske enotnosti in zahodne solidarnosti, čeprav ne odrekajo arabskim narodom pravice do nacionalne neodvisnosti. Republikanci p-r niso povedali, kako naj se vskladijo interesi Arabcev z dosedanjo zahodnoevropsko politiko, vsaj kakor jo vodijo Francozi in Angleži, in z Ei-senhovverjevo doktrino.
Danes se je sestala tudi senatna komisija za skupno evropsko tržišče in Evratom ter je nadaljevala diskusijo o teii dveh vprašanjih. Jutri se bo udeležil zadnje seje te komisije podtajnik za zunanje zadeve Folchi. Demokristjani seveda vidijo glede skupnega 'evropskega tržišča in Evrato-ma vse v rožnati luči.
Jutri se bo po poletnih počitnicah prvič sestal tudi senat. Na dnevnem redu je diskusija o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo.
Na jutrišnji seji poslanske zbornice bo notranji minister Tambroni odgovoril na razne interpelacije o krvavih dogodkih V San Donaciju, nakar se bo nadaljevalo razpravljanje o proračunu in glasovanje.
Kar se tiče strank, se bo jutri sestala parlamentarna skupina KRI, ki bo razpravljala o bodočem parlamentarnem delu. KPJ bo predlagala, naj se čimprej odobrijo a-grarne pogodbe, naj se prizna
gres mednargdnegu združenja * načelo upravičenega razlog
Med misini in Covellijevimi monarhisti se je še bolj poglobil razdor in zdi se, da bo do odpovedali sporazum o medsebojnem uosvetovanju. Mišini obtožujejo monarhiste, da se prilizujejo demokristjanom ter jih zato močno kritizirajo. Misini so vsekakor izjavili, da bodo glasovali proti proračunu notranjega ministrstva, medtem ko se pričakuje, da bodo monarhisti glasovali zanj, Ce pa bi se to zgodilo, utegne vlada pasti, ker ne bo imela v parlamentu dovolj glasov.
Danes so javili, da bo predsednik republike Gronchi v sredo odpotoval v Bari, kjer bo prisostvoval ceremoniji zaključka velesejma. Predsednik vlade Zoli pa je odpotoval danes ob 18.15 z vlakom iz Brescie v Rim.
A. P.
okvirnega kompromisnega na- zbolelo zelo veliko število
*	.1	  M«	II*
mornarjev. Na Škotskem je zbolelo okrog 20 odstotkov rudarjev, po vsej Angliji pa okrog Dnina šolarjev. Danes je podleglo bolezni 19 ljudi. V i Manchestru in pokrajini je pretekli teden umrlo 12 oseb. Doslej je v Angliji zbolelo okrog 250.000 ljudi, od katerih jih je nad 50 umrlo.
Bolezen se tudi hitro širi v Franciji, zanesli so jo tudi v A1'Ir, kjer j<e zbolelo nekaj vojakov.
V
Maršal Zukov obišče 8.10. FLRJ
BEOGRAD, 23. — Minister za obrambo ZS-SR maršal Georgij K. 2ukov bo 8. oktobra 1957 prispel na obisk v FLRJ. Povabil ga je v imenu jugoslovanske vlade državni sekretar za narodno obrambo armadni general Ivan Goš-njak, ko se je bil mudil na obisku v .Sovjetski zvezi.
Maršala Zukova bo med obiskom spremljalo več generalov, admiralov in višjih častnikov .sovjetske vojske in mornarice.
Furma v Beogradu
BEOGRAD. 23. — Katerina Furceva. čianica prezidija CK KP SZ. je v Beogradu na zasebnem obisku. Iz krogov sovjetskega poslaništva se je zvedelo, da je prišla v Beograd že v soboto s svojim možem, veleposlanikom Firjubi-nom, ki se bo vrnit v Sovjetsko zvezo. Furceva ostane v Jugoslaviji sedem dni in se bo baje sestala z raznimi člani zveznega izvršnega sveta FLRJ.
V Zagrebu je Vladimir Ba-karič, ki je bil več tednov bc-lan, izjavil, da se se mesec dni ne bo aktivno udejstvoval .	-	v političnem življenju, ker je
prostovoljne enote za borbo je ve()no ,la bolezenskem do-
proti alžirskim vojakom. Al-	___________
lirska vojska pa seveda še vedno napada francoske kolonialiste. Danes je prišlo do spopada jugovzhodno od Se-dukh. Francosko poveljstvo poroča, da so Alžirci izgubili 10 vojakov.
črta in novi predlogi tunizijskega predsednika Burgibe so vzrok najnovejše napetosti. Alžirska fronta vztraja seveda na načelu, da se pogajanja s pariško vlado začnejo lahko samo na podlagi priznanja pravice do alžirske neodv‘s-nosti Burgiba pa je predložil, naj se takoj začnejo pod vodstvom Hammarskjoelda francosko - tunizijsko - maroški razgovori. Bujfgiba je dal to pobudo sporazumno z maroškim sultanom. V Parizu pa je naletela na hladen sprejem, saj se tam še vedno niso premaknili s stališča, da je alžirsko vprašanje notranje francosko vprašanje. Kljub temu pa Burgibova pobuda ni obsojena na neuspeh v primeru, da alžirska fronta pristane na začetek pogajanj o premirju in se trenutno odreče zahtevi po neodvisnosti. Zdi se, da se nova orientacija Alžircev nagiba prav v to smer, kljub njihovemu odporu proti okvirnemu zakonu. Prednost takšne preorientacijc bi bila v tem, da se ikancoska vlada prisili, da začne pogajanja v okviru OZN,
Zunanji minister Pineau pa je v Demansu izjavil, da je Francija med dvema nevarno-stima:	prva je v izvajanju
((politike odrekanja«, kar naj bi po njegovem ustvarilo v Alžiru siromaštvo in anarhijo, druga pa v tem, da bi se vlada zadovoljila s politiko sile in ne bi upoštevala razvoja v svetu in alžirskih zahtev, da sodelujejo pri upravi svoje dežele
Iz Alžira poročajo, da so francoski vojaki naselili 117 tisoč Alžircev iz vojaških področij v 300 vasi, ki so- jih zanje zgradili. Francosko poveljstvo trdi. da gre za hribovce, ki da pristajajo na sodelovanje s francoskimi četami pri gradnji šol, cest itd. v novih vaseh. Baje so begunci pripravljeni ustanoviti
Azijska gripa
RIM, 23. — V Rimu se azijska gripa naglo širi. V vsej rimski pokrajini so v . štirih dneh, od 19. do 23. septembra, prijavili okrog 6.000 novih o-bolienj. V samem mestu so prijavili 2140 primerov, v ostali pokrajini pa 4090. Zdravstvene cblasti poudarjajo, da so številke za podeželje točne, ker občinski zdravniki prijavljajo vse primere. To pa ne velja za Rim; kjer niso prijavili vseh primerov obolenj. V neki rimski bolnišnici je umrla za pljučnico 26-letna bolničarka Olga paradisi. Doslej še niso ugotovili, ali gre za posledice azijske gripe, to je virusa A Singapur 57.
Bolezen st sni tuni v vseh pokrajinah Abrucov. V pokrajini Chieti so prijavili 8.C00 primerov, mnogo primerov pa je tudi v Aquili. Zelo naglo se širi bolezen tudi v pokrajini Vercfclli. V pokrajini Agri-gento je umrl za posledicami azijske gripe 18-letni kmetovalec Francesco Jacono.
V Veliki Britaniji se je moralo zaradi influence umakniti iz pomorskih vaj NATO šest vojnih ladij, ker je na njih
Adenauer o meji s Poljsko
BONN, 23. —- Kancler Adenauer je izjavil, da njegova republika ne bo nikoli z vojno poskušala ponovno priboriti bivšega nemškega področja vzhodno od meje Odra-Nisa, temveč da bo čakala, da se vprašanje reši v združeni Evropi. Dejal je, da po njegovem sedaj ne bi bilo umestno sklicati štiristransko konferenco za rešitev nemškega vprašanja. Glede svojega naslednika je dejal; «Nikdar se ne sme povedati imeti prestolonaslednika. Jaz se pa trudim, da si zagotovim sodelovanje mladih ljudi.
Grška vlada odklanja balkansko konferenco
ATENE. 23, — Grški podtajnik za zunanje zadeve 'Csatsos je sporočil davi romunskemu poslaniku Jonu Dninceanuju, da Grčija ne sprejme vabila na balkansko konferenco, ki jo je predlagala romunska vlada. V odgovoru pravi predsednik grške vlade Karamanlis, da ho-le Grčija prej rešiti s svojimi sosedi sporna vprašanja ter odstraniti vzroke napetosti na Balkanu.
iiiiiuiiiuiummuimimiliimiiiuiiiiiiitiiiiiiKiiiuiHiiiiMiMiimmmiHiuuiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiMiiuHimiimuiimuimiiiiuiimimMmiiiiiMl
V Little Rocku še niso prenehali s pretepanjem črnskih dijakov
Najbolj so hujskale zenske bele dijake: «Ne hodite v šolo s črnci!»
likovnih umetnikov, ki se je začel danes v Dubrovniku pod
pokroviteljstvom pred sed ni k a republike, prisostvuje nad 70 delegatov iz 31 držav. Na kongresu razpravljajo o pravni zaščit i pravic umetnikov in njihovih del. o carinskih olajšavah za dela živih umetnikov n dodeljevanju štipendij umetnikom ter o izmenjavi umetnikov posameznih driuv.
tudi pri odpustih v industriji, naj se dodeli pokojnina gospodinjam itd; Glede Giolitti-ja in njegove nedavne izjave. naj se komunistični disidenti pridružijo PSI. je danes poslanec Pajetta izjavil, da je skušal Giolitti razbiti avantgardo delavskega razreda ter da zato ne bi smelo biti mesta zanj v socialističnih vrstah. '
LITTLE ROCK, 23. — Po u* šoli sami, pri čemer so bili
trije črnski dijaki ranjeni. Zaradi tega so pozvali črnske dijake, naj - gredo domov. Spremljalo jih je pri tem nekaj policijskih agentov, medtem ko jih je množica zmerjala in ponovno skušala pretrgati policijske kordone. Dijaki so se odpeljali domov z avtomobili.
Guverner Arkansasa Faubus je v Sea Islandu v Georgiji, kjer se udeležuje konference guvernerjev južnih držav ZDA, izjavil, da gre prav za tiste incidente, ki jih je skušal preprečiti z uporabo narodne garde. Pri tem se je celo pohvalil, da današnji dogodki potrjujejo njegova predvidevanja.
V zvezi z nemiri v Little Rocku je predsednik Eisenbo-tver izjavil, da ni dopustno, da katerakoli skupina ali posameznik nekaznovano krši zvezne zakone in odredbe sodišč ter da bo uporabil, če bo treba, tudi silo, da doseže spoštovanje zakonov. Razen tega je pozval prebivalce Little Rocka in Arkansasa, naj spoštujejo zakone in naj ne dovolijo, da bi ekstremisti motili javni red. Eisenhoiver je tudi podpisal proglas, v katerem ukazuje, da mora prenehati sleherna dejavnost, ki zavira uveljavljenje zakona o plemenski integraciji,
miku narodne garde izpred srednje šole v Little Rocku je prišlo davi 9 črnskih dijakov k pouku. Doslej je namreč narodna garda po ukazu guvernerja Arkansasa Faubusa preprečevala dijakom vstop v šolo. Kot je bilo po tolikšnem hujskanju pričakovati, je prišlo ob tej priliki do neredov Da bi omogočilo črnskim dijakom vstop v šolo, se je pet črncev nekako «žrtvovalo». Pomešali so se namreč med množico, ki se je zbrala pred šolo, ter pritegnili nase pozornost demonstrantov. Nastala je zmešnjava, pri čemer so te črnce pretepli; vendar pa so črnci, medtem smuknili v licej.‘Pri tem je bil en črnec ranjen, Fretep je trajal le malo časa, tocfa napetost se_ je nadaljevala. Ko je neka ženska v množici začela kričati, da so črnski dijaki stopili v šolo, so skušali nekateri demonstranti pretrgati policijske kordone in množica je postala še bolj razburjena, ženske so kričale na bele dijake, ki so šli v licej: »Ne hodite v šoto s črnci!« Nekaj dijakov se je tedaj vrnilo. Kmalu so prišli pred šolo novi oddelki narodne garde. Ker So se nemiri nadaljevali, je policija aretirala dva belca.
Kasneje se je izvedelo, da je prišlo do pretepov tudi v
Srednji vzhod
BEIRUT. 23.	—	Srednji
vzhod je -še vedno v središču pozornosti javnega mnenja, kajti zdi se. da tam ne bo tako kmalu miru. Najnovejše vesti govorijo o sirskih reakcijskih lovcih, ki da so prisilili libanonska trgovska letala, da so pristala v Damasku in da je le eno letalo dospelo do Libanona.
Iz Tel Aviva pa poročajo, da so bili trije izraelski policaji ranjeni, ker je njihov avtomobil naletel na mino blizu jordanske meje.
Predsednik sirske republike El Kuatli je danes izjavil v Homsu gojencem vojne akademije, da Sirija ne bo nikdar dovolila, da bi njeno ozemlje postalo vojaška baza za Vzhod ali za Zahod.
O odnosih s Sovjetsko zvezo je govoril v intervjuju za londonski »Evening Standard* predsednik Egipta Naser. Dejal je, da Egipt vzdržuje gospodarske odnose z /.SSK ter da se sedaj rešujejo nekatere neposredne težave, vendar pa da v prihodnosti 1i odnosi ne bodo mogli rešiti neodvisnosti Egipta, če ne bo prišlo do obnovitve irgovinske izmenjave z zahodnimi državami.
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 22,4, najnižja 16,4, zračni tlaik 1012,1,- vlaga 68 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 21,3.
Vreme danes: Pretežno oblačno z deta im i razjasn-uvami.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 24. septembra
Gerard, Nenad Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 13.00. Dolžina dneva 12.07. Luna vzide ob 6.39 in zatone ob 18.08. Jutri, SREDA, 25. septembra Kleofa, Uroš
Pred začetkom pouka na slovenskih srednjih šolah
Čim več učinkovitega priznanja plemenitemu delu Dijaške Matice
Tudi letos bo Dijaški dom polno zaseden - Sedaj rešujejo prošnje za sprejem zunanjih goje n zev in prošnje za druge podpore
2ivahna predsezona Slovenskega narodnega gledališča, pričetek pouka na šoli Glasbene matice in nekatere uspele prireditve prosvetnih društev, nam kažejo, da je doba letnih počitnic m dopustov pri kraju in prehajamo v novo delovno dobo. O vsem tem smo že nekaj pisali v našem časopisu, pa smo se ob vpisovanju naših dijakov v srednje šole, ki se vrši te dni, spomnili tudi Dijaške Matice. «Le kaj počnejo pri Dijaški Matici«, smo se vprašali in da potešimo svojo radovednost in povemo kaj tudi našim čitate-ljem, smo poiskali predstavnika te naše podporne organizacije.
«Značaj našega dela, dela podpornega društva, je pač silno preprost in enostaven, da vam nimamo kaj prida povedati in nismo posebno primeren objekt za intervju«, so nam rekli. »Seme, ki ga sejemo mi, je kot deteljno, ki zelo, zelo počasi skali, in sadovi našega dela so pokažejo šele po daljšj dobi. Sicer je že več stotin naših nekdanjih podpirancev, ki so s pomočjo Dijaške Matice dokončali svoje šolanje in so danes že v najrazličnejših poklicih. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da večino te mladine srečujemo na slovenskih kulturnih prireditvah in mnogi med njimi so aktivno vključeni v naše prosvetno in kulturno snovanje. To pomeni, da je bilo delo Dijaške Matice uspešno v obe smeri: pomagati mladi generaciji, da se izobrazi in zavzame v človeški družbi dostojno mesto ter podpirati vzgojo zavedne slovenske mladine, ki naj prevzame našo kulturno dediščino in jo še naprej razvija in bogati«.
Trenutno pa se Dijaški Matici ukvarjajo z reševanjem prošenj za sprejem v Dijaški dom in za podpore v drugih oblikah. Delo komisije, ki rešuje prošnje,, gotovo ni lahko. Potrebe mnogih revnih prosilcev so velike, a sredstva, s katerimi daneS razpolaga Dijaška Matica, so skromna. To obratno razmerje povzroča odboru Dijaške Matice nemajhne
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHI
Zakaj zavlačujejo imenovanje komisarja?
Javnost še vedno pričakuje, da bodo pristojni organi imenovali komisarja na tržaški občini. To zavlačevanje je zbudilo sum, da hočejo na vsak način čimbolj podaljšati sedanje stanje in s tem tudi razpis novih volitev Znano je, c!a so demokristjanski svetovalci utemeljili svojo o-stavko z izgovorom, da je v tržaški občini nastal takšen položaj, s katerim ni bilo mo. goče nadaljevati in da je zato najbolje, da se občinsk' svet razpusti, ter da se nato prepusti beseda volivcem. Se-uaj pa, K.i je b.i obcinsai j svet razpuščen, se jim nič ne mudi, da bi imenovali | komisarja in da bi omogočili razpis novih volitev v najkrajšem času, po možnosti še pred Koncem leta.
Tržaški demokristjani se trudijo, da bi preprečili čimprejšnje občinske volitve, ker se bojijo njenih izidov pred prihodnjimi političnimi volitvami. Obenem pa si obetajo, da bodo s časom volivci pozabili na njihovo dosedanjo politiko v občinskem svetu, na njihovo povezavo s fašisti in monarhisti, na vse zlo, ki so ga povzročili mestu v povojnih letih.
Zato so tudi začeli v Rimu novo akcijo, da bi dosegli nekaj gospodarskih ukrepov za Trst, ki jih rimski krogi že tri leta obljubljajo. Fdtem ko so se polastili argumentov in 'gradiva, ki so ga zbrale in sestavile občinske komisije za Vanoni-jev načrt, prosto cono, pomorstvo in deželno avtonomijo, hočejo sedaj del teh argumentov izkoristiti za prihodnjo volilno propagando za politične in občinske volitve. V ta namen so po nedavnem Bartolijevem romanju v Rimu, kjer je poleg drugega zahteval za Trst takšno prosto cono, kot jo ima Gorica, sta bila v preteklih dneh v Rimu tudi tajnik tržaškega pokrajinskega odbora KD Belci in njegov namestnik Stop-per. Sestala sta se z najrazličnejšimi	demokrist jamskimi
prvaki, s katerimi sta obravnavala vprašanje tržaškega zastopstva v senatu (glede tega moramo omeniti, kar poročajo nekateri nedeljski listi, da je vlada sklenila vključiti vse občine tržaške pokrajine v volilno okrožje ((Furlanija — Julijska krajina«, čeprav je bilo svoj čas rečeno, da bodo občine tržaške pokrajine sestavljale svoje neodvisno volilno okrožje z izvolitvijo treh senatorjev), Poleg tega pa poročajo da sta oba tržaška demokristjanska prvaka razpravljala tudi o raznih gospodarskih vprašanjih mesta. Kot torej vidimo, vse za ((boljšo bodočnost Trsta«.
skrbi. Šolske takse so se letos zvišale, a povišalo se je tudj število prosilcev za nje. Za sprejem v Dijaški dom je bilo doslej rešenih že toliko prošenj, da bo Dijaški \dom tudi letos polno zaseden. To dokazuje, da si je Dijaški dom s svojo vzgojo gojencev po sodobnih pedagoških načelih pridobil zaupanje staršev. Na Dijaško Matico se obračajo s prošnjami za sprejem v Dijaški dom tudi nekateri starši osnovnošolskih učencev, ki jih pa žal Dijaški dom ne more sprejeti, ker ni dovolj prostora in končno, ker to tudi ni v programu Dijaške Matice. Mislimo, da bi mladinski dom imel možnost obstoja.
Sedaj so v reševanju prošnje dijakov,, ki prosijo za sprejem v Dijaški dom kot zunanji gojenci. Prav tako se rešujejo prošnje za podpore za vožnje, za izposojo šolskih knjig in druge. Povedati pa moramo, da rešuje komisija prošnje nekako na — medvedjo kožo. Računa namreč ž neznanim faktorjem — to je z zavednostjo in darežljivostjo članstva Dijaške Matice in vsega slovenskega ljudstva. Rubrika «Darovi in prispevki« v ((Primorskem dnevniku« je do neke mere barometer. Četudi Dijaška Matica ne more več prirediti nekoč običajnega «Tedna za našega dijaka«, pričakuje, da se je bodo dobrotniki sedaj ob začetku šolskega leta spomnili v obilnejši meri in ji poslali svoj pii-spevek. Ne bi smelo biti med nami nikogar, ki bi ne na najbolj učinkovit način izrazil svoje priznanje plemenitemu in prepotrebnemu delu «Dijaske Matice«!
— «» —
Odhod sindikalistov na pogajanja v Rimu
Danes odpotuje v Rim sindikalna delegacija, ki bo predstavljala delavce CRDA in Tržaškega arzenala pri pogajanjih za ureditev spora, ki traja že toliko časa in zaradi katerega so delavci v obratih CRDA že dolgo v stavkovnem gibanju. Na ministrstvu za delo bo prvi sestanek med predstavniki delavcev in delodajalcev jutri ob 10. uri.
Tržaški delavci upajo, da se pogajanja ne bodo vlekla v nedogled ter da bo ministrstvo za delo upoštevalo pri posredovanju njihove upravičene zahteve. Vsekakor pa še vedno poudarjajo, da bi bilo bolj pametno, če bi se pogajanja vodila na uradu za delo v Trstu, kamor bi lahko ministrstvo za delo poslalo za posredovalca kakšnega svojega funkcionarja.
Nova
neofašistična stranka ?
Poročajo, da bo bivši namestnik tajnika MSI prof. Ernesto Massi, ki so ga pred nedavnim iz ideoloških razlogov izključili iz stranke, u-stanovil s sodelovanjem posebnega odbora novo politično skupino,
To nalogo so prof. Massiju poverili udeleženci šestega letnega zborovanja študijskega centra «Nazione sociale«, ki se je predvčerajšnjim zaključilo v Trstu.
V nedeljo y ladjedelnici Felszegy
Svečana splavitev ladje «San Scbastiano»
V nedeljo dopoldne so splavili v ladjedelnici «Felszegy» v Miljah motorno ladjo za prevoz suhega tovora «San Se-bastiano«. Botrca nove ladje je bila Serena Tuillie.r, soproga upravitelja družbe «Navi-gazione Triestina«, ki je naročila to ladjo. Pri svečanosti so bili prisotni najvišji tržaški predstavniki oblasti in gospodarskega ter političnega življenja.
Nova ladja bo opremljena z motorjem vrste FIAT s šestimi cilindri, ki bo razvijal 2..200 konjskih sil in ji bo o-mogočal brzino 13 milj na uro. Predvideva se, da jo bodo dokončali do konca leta in da bo že z začetkom prihodnjega leta vozila na redni progi med Trstom in Mehiškim zalivom.
V ladjedelnici CRDA v Tržiču bodo 32.000 tonsko ladjo za prevoz surovega mineralnega olja, ki je že skoro dograjena, predelali v ladjo za prevoz utekočinjenih plinov. To bo največja tovrstna ladja na svetu.
Za avtonomno deželo Furlanija-Julijska krajina
Osnutek posebnega statuta ignorira	obstoj
V osnutku, ki ga je pripravila pokrajinska uprava, se le v enem členu posredno omenjajo manjšinske pravice
Pokrajinska uprava nam je poslala osnutek jjosebnega statuta bodoče avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ki so. ga sestavili pokrajinski uradi in ki naj bi služil kot napotilo za obravnavo vprašanja v okviru pokrajinske komisije za proučevanje deželne avtonomije.
Osnutek je zelo obširen in vsebuje 144 členov. Ta osnutek se precej razlikuje od osnutka, ki so ga predložili furlanski demokristjani poslanski zbornici, saj zahteva, da mora biti Trst glavno mesto dežele, da je treba dati pokrajinskim upravam široko zakonodajno avtonomijo, posredno predlaga ustanovitev nove pordenonske pokrajine in načenja 'vprašanja, ki jih furlanski demokristjani dru-
llllllltlMUllIllllUllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllHIlIftMllltllllMIlllllllllllllllllltlHIIIIItllMIinUllIllllllllllllllltnilllllllllltltlllllllllllMHIMIIKI
Statistični podatki trgovinske zbornice za julij
Neugodne perspeKtive za ladjedelniško industrijo
se
Čeprav so ladjedelnice v glavnem dobro zaposlene,
sedaj občuti pomanjkanje naročil za prihodnja leta
ze
Izšlo je redno mesečno poročilo tržaške trgovinske zbornice za mesec julij, ki podrobno opisuje stanje v vseh gospodarskih panogah. Delno smo nekatere podatke tega poročila ze objavili, vendar smo se ustavili samo pri nekaterih najbolj značilnih podatkih, ki imajo bolj splošni značaj.
Zanimivi pa so tudi podatki o stanju najvažnejše tržaške industrije. Poročilo tako ugotavlja, da je bil položaj tržaških ladjedelnic, in to tako velikih kot malih, zelo zadovoljiv, saj jmajo. vse ladjedelnice dovolj naročil, čeprav gre v večini primerov le za petrolejske ladje tako da so določene kategorije ladjedel-niških delavcev še vedno slabo zaposlene.
Kljub temu pa se je v največjih ladjedelniških obratih proizvodnja v juliju znižala, in to tako v primerjavi z junijem, kot tudi z julijem preteklega leta. Vzrok za tako stanje ni gospodarskega temveč sindikalnega značaja, ker se je v drugi polovici obravnavanega meseca pričelo stavkovno gibanje delavcev ladjedelnic CRDA in spor še vedno ni rešen.
V ladjedelnici Sv. Marka so tako v juliju izkoriščali 79,0 odst. naprav (v juniju 83,9 odst. in v juliju 1956 98 odst.), v tovarni strojev Sv. Andreja 77,1 (78,8 in 83,0), v tovarni mostov in žerjavov 103,7 (96,3
in 101,7), ter v ladjedelnici, odbor sindikata srednje šole
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHumiiiiiMMiiitiiiitimiuiiiiitiiiiimimiiiiiiMiiHiiiimiiiiiiiiiiiimiiiii
Nesreča nikoli ne počiva
Motorist podrl starko ki je podlegla poškodbam
Ni dočakala svidenja s sinom, ki bo v teh dneh prišel iz Avstralije - Ostale nesreče brez hujših posledic
L
Te dni izide mladinska revija
«JADRO*
Usoda ni bila mila s 77 let staro Ano Krašovec por. Ber-tocchi iz Ul. Baiamonti 6, ker jo je smrt doletela le nekaj dni pred toliko pričakovanim povratkom sina iz daljne Avstralije. Svidenje je ženska, ki je stanovala pri omoženi hčeri, težko čakala, a žal zaman: nedaleč od doma je pri prekoračenju ceste postala žitev prometne nesreče in nekaj ur kasneje je v bolnišnici podlegla hudinji poškodbam.
Krašovceva se je hotela v ne,deljo popoldne sprehoditi in je odšla kmalu po 14. uri z doma. Nekaj časa je hodila po pločniku na desni strani ceste. Ko pa je hotela na nasprotno. stran, je stopila na cesto m prav tedaj je privozil s svojim matornim vozilom 19-letni Alilo Picchieri iz iste ulice št. 9, ki je vozil svojo znanko Anomarijo Pa-scjuaion. Mladenič, vsaj tako trde očividci, je zavrl, a ni mogel preprečiti trčenja v žensko, ki je odletela na tla, kjer je negibno obležala.
Takoj po nesreči so prišli na mesto bolničarji Rdečega križa in agenti prometne policije, Ker je bilo jasno, da je stanje ženske zelo resno, so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki seveda pridržali prognozo. Točno dve uri po prevozu v bolnišnico pa je Krašovčeva izdihnila.
Po končani policijski preiskavi je moral tudi motociklist v bolnišnico, a njega so po izpranju prask odslovili. Njegova sopotnica, ki je tudi padla na tla, pa se je na srečo rešila brez vsakršnih poškodb.
Včeraj pa je postal žrtev prometne nezgode 53-letni Fe-lice Zugna iz Milj. Okoli 6.43 se je vračal iz livarne ILVA, kjer je zaposlen, s svojim mikromotorjem in ko je privozil do Zavelj, je trčil v pol-tovornik, s katerim je 21-letni Pietro Ottaviani iz Ul. Orlan-dini zavil na levo, da bi zavozil na dvorišče bližnje garaže. Zaradi številnih poškodb na obrazu, rokah in nogah in omotičnega stanja kot posledice padca, so jjugno odpe-
se je namreč v preteklih dneh sestal v Rimu in je ugotovil, da vlada še ni uresničila zakonskega načrta, ki vsebuje ukrepe v prid profesorjem. Razen tega pa tudi ni upoštevala spreminjevalnih predlogov in zahtev sindikatov. Zato je odbor sklenil, da bo napovedal še v oktobru stavko, če vlada ne predloži zakonskega načrta v odobritev parlamentu in če ne bo sprejela zahtev sindikatov.
V prihodnjih dneh se bodo sestali v Rimu vsi tajniki pokrajinskih sindikatov, po raznih mestih pa bodo skupščine, na katerih bodo razpravljali c bodoči akciji. 13. in 14. oktobra pa bo v Rimu sedmi kongres sindikata srednje šole, na katerem bodo ponovno proučili položaj in ukrepali o potrebni akciji.
ljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh pridržali na II. kirurškem oddelku.
Skoraj istočasno se je pripetila prometna nezgoda tudi na Trgu Dalmacija, kjer je prišlo do trčenja med openskim tramvajem in skuterjem, ki ga je vozil 43-letni Mario Olenik iz Sesljana. Za Oleni-kom pa je na vozilu sedela njegova 18-letna hči Graziella in dekle je edino okusilo posledice nezgode. Tri ure po trčenju se je namreč prestrašena zaradi podplutbe na čelu zatekla v bolnišnico, kjer pa so jo potolažili in jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 8 do 10 dni počitka.
Včeraj v večernih urah pa je prišlo do precej komplicirane nezgode na križišču Ul. Ghega z Ul. Roma, zaradi katere so morale v bolnišnico kar 4 osebe, Na srečo niso zdravniki ugotovili nobenemu poškodb, zaradi česar so jih po izpranju prask odslovili s prognozo okrevanja, ki gre od 1 ali 2 pa do 5 ali 6 dni.
Okoli 19. ure je 24-letni Mario Ranieri iz Ul. Machlig vozil svojo lambreto, na kateri je sedel tudi 54-letni Fer-dinando Buzzi iz Ul. dei Porta, po Ul. Ghega v smeri Ul. Cellini. Na križišču z Ul. Roma se je iznenada znašel pred »Alfo Romeo«, s katero je hotel Riccardo Macorini-Tomasi iz Ul. D Aosta spremeniti smer vožnje, kar je lambretista tako presenetilo, da ni utegnil preprečiti trčenja. Njegovo vozilo se je prevrnilo in zvrnilo na tla tudi potnika, prevrnjena lambreta je zašla še nekaj metrov na levo in podrla na tla 50-letnega Cipriana Cap-pellettija iz Ul. Manzoni ter oplazila Nerino Bevilacqua vd. Antoniani iz Ul. Ghiberti, ki sta prav tedaj stopila s pločnika in hotela prekoračiti cesto.
Pešca so odpeljali v bolnišnico z avtom prometne policije, medtem ko sta se Ranieri in Buzzi sama odpravila v bolnišnico, kjer sta z zadovoljstvom ugotovila, da sta se srečno rešila hujših po sledic,
«Sv. Roka« 52,9 ( 63,7 in 11,7). I
V ladjedelnici Sv. Marka so gradili tri velike petrolejske ladje: dve na turbinski pogon, ki bosta imeli po 36.000 ton in eno 32.200-tonsko na motorni pogon. V delavnici mostov in dvigal so delali številna dvigala ter drugo opremo za ladje. V tovarni strojev Sv. Andreja je bilo zaposlenih 836 delavcev in so gradili 44 pogonskih strojev različnih tipov, med katerimi so jih 28 naročili tuji naročniki. V ladjedelnici Sv. Roka so predelovali parnik «A1 Ri-yadth», motorno ladjo «E1 Nil«, parnik ((Gaatom« in parnik «Duchess».. Poleg tega so popravljšli številne druge ladje. V tej ladjedelnici grade tudi dva motorna čolna za tržaški korpus finančnih straž.
Prav tako zadovoljiv je bil položaj v ladjedelnici Felsze-gy, ki je naprave izkoriščala 100 odstotno in v ladjedelnici «San Giusto«, kjer so izkoriščali 94,4 odst. naprav. V prvi ladjedelnici so gradili dve 5.500 tonski ladji, v drugi pa sedem ladij s tonažo od 800 do 935 ton.
V ladjedelnici Felszegy bodo znatno1 razširili proizvodnjo, saj grade dve novi splo-višči: prvo bo dolgo 130 metrov, drugo pa 160 metrov, tako da bodo lahko gradili ladje z več kot 10.000 ton, za kar ladjedelnica že razpolaga z naročili.
Podoben položaj kot v ladjedelnicah CRDA je bil tudi v Tržaškem arzenalu, ki je imel sicer mnogo dela, vendar se je proizvodnja znižala zaradi sindikalnih sporov in so izkoristili 94 odst. teoretičnih kapacitet, medtem ko so jih v maju 121,6 odst.
Kot je razvidno iz poročila tržaške trgovinske zbornice, je položaj tržaških ladjedelnic sedaj zadovoljiv in tudi za prihodnje leto ne povzroča' prevelikih skrbi. Vendar pa se že sedaj opaža nekak zastoj | pri naročilih, kar upravičeno vodi do zaskrbljenosti za bodočnost. Zlasti, ker je treba upoštevati krizo ladijskih brodnin, ki so padle po vsem svetu, kar je privedlo do splošnega zastoja naročil in do izredno ostre konkurenčne borbe med ladjedelnicami po svetu.
Za ladjedelnice CRDA pa je še posebno pereče vprašanje kvalitete naročenih ladij, saj se skoro vsa naročila sestoje skoro izključno iz velikih petrolejskih ladij.
Poročali smo že, da so v soboto splavili v ladjedelnici Sv. Marka 36.050 tonsko petrolejsko ladjo «Mariarosa Au-gusta« in istega dne izročili pomorski družbi ((Adriatica« iz Benetk 11.987 tonsko potni-ko-tovorno ladjo na turbinski pogon ((Ausonio«. V nedeljo 29. septembra pa bodo splavili v ladjedelnici CRDA v Tržiču 19.200 tonsko tovorno ladjo na turbinski pogon «Maria Costa«, ki ima enake značilnosti kot ladja «Pia Costa«, katero so splavili 16. junija. Obe ti izredno veliki tovorni ladji grade za pomorsko družbo ((Giacomo Costa« iz Genove.
Končno se predvideva, da bodo 12. oktobra splavili v Trži-ču 36.616 tonsko turbocisterno «Esso Windsor», katero grade za pomorsko družbo «Esso Transportation Company» iz Londona.
Z Izročitvijo teh ladij bodo v vseh ladjedelnicah CRDA gradili številne velike petrolejske ladje in samo eno manjšo mešano 4.350 tonsko ladjo za družbo ((Adriatica«.
Ti podatki torej pričajo, da postaja položaj ladjedelnic počasi manj zadovoljiv in tudi jasno govore, da izza obzorja,	,	.	I)()datia
v nekaj letih, ponovno grozi ' kriza ladjedelniške industrije.
gače tolmačijo. Ugotavljamo pa, da tudi pokrajinski osnutek dejansko ignorira obstoj slovenske i.i. .ijšine v bodočih deželnih mejah in niti ne o-menja, šol s slovenskim učnim jezikom.
Vprašanje manjšinskih pravic je le posredno omenjeno v členu 4, ki pravi: «V deželi se priznavajo enakopravne pravice prebivalcem, ki pripadajo kateri koli jezikovni skupini. Takoj nato pa člen 5 pravi: »Uradni jezik v deželi je italijanski«. V nadaljnjih členih pa nismo nikjer našli niti vrstice, ki bi govorila o slovenski manjšini, o njenih pravicah, o njenem šolstvu itd. Razvidno je, da se hoče pokrajinska uprava s svojim osnutkom izogniti vsemu, kar zadeva Slovence v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Obširneje o omenjenem osnutku bomo pisali v prihodnjih dneh.
«»----
Proglas ZKM
Federacija tržaške komunistične mladine je sinoči izdala proglas v zvezi z vladnim odlokom, da bodo znižali prispevke za vzdrževanje univerz. Federacija v proglasu podpira stališče nacionalnega sveta organizacije univerzitetnih študentov (UNURI) in poziva vse mladince, da podpro akcijo za rešitev univerzitetnih vprašanj.
Pogreb V. Giottija
Včeraj so na občinske stroške svečano pokopali tržaškega pesnika Virgilia Giottija, ki je po dolgi bolezni preminul preteklo soboto. Pogreba so se udeležili predstavniki oblasti in kulturnega življenja. Pogrebni sprevod so otvorili občinski stražniki v svečanih u-niformah, medtem ko s.o občinski uslužbenci nesli v sprevodu častni venec.
^ IM LUNKA PKOSVKTA J
PD Barkovlje bo imelo danes 24. t. m. ob 21. uri v društvenih prostorih v Franklovem sejo, na kateri se bodo obravnavala izredno važna vprašanja. Zaradi tega so naprošeni vsi odborniki, da se seje gotovo udeležijo.
lliiMimintmnliitiiiitiiMiiHiliiiiiuimiiiiHiininillHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiniinlnimfhliiimiii
Izpred kazenskega sodišča
Zarodi neprevidnega nakupa obsojen	na	2	m
Tat, ki je ukradel bakren lonec in ga prodal starinarju, pa je bil oproščen
Profesorji grozijo s stavkovnim panjem
Po lanskih stavkah profesorjev grozi ob pričetku novega šolskega leta zopet njihovo stavkovno gibanje. Osrednji
Giovanni Svetina in njegova žena Cecilia, ki sta imela v najemu starinarnico na Stari istrski cesti, sta februarja lani kupila od nekega mladeniča več bakrenih kosov in projadalcu izplačala domenjeno vsoto. Kmalu pa je bilo zakoncema žal nakupa, kajti policijski agenti so se ^zglasili pri njiju in ju obtožili nakupa ukradenega blaga. Policija je bila namreč obveščena, da je neznanec ukradel Ireni Cesar por. Reiter bivajoči v begunskem taborišču pri Sv. Soboti bakren kotel, ki ga je imela spravljenega v prazni sobi taborišča. Na podlagi prijave tatvine kotla so policijski organi uvedli preiskavo, ki se je uspešno zaključila z identifikacijo tatu in tudi kupcev.
Tat, mladoletni Kristo S., ravno tako iz begunskega taborišča, je tatvino kotla priznal in obenem tudi povedal, da ga je po tatvini razbil na številne kose, ki jih je spravil v aktovko in jih nato prodal Svetinovim.
Med preiskavo pa je prišlo tudi na dan. da je starinarnica pravzaprav last Benedikta Srebrnika iz Skednja in da jo je dal v najem Svetinovim, pri čemer pa ni predhodno zahteval od policijskih organov predpisanega dovoljenja. Tako je prišel tudi Srebrnik pred sodišče, ki Sa je za ta prekršek obsodilo na 10,000 lir denarne kazni.
Najbolje se je rešil tat, ker ga je sodišče prav. zaradi njegove mladoletnosti oprostilo. Oprostitev, pa čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov, je dosegla tudi Svetinova žena, medtem ko je njenega moža sodišče spoznalo za krivega obtožbe in ga obsodilo na 2 meseca zapora in na 10.000 lir globe.
Preds. Corsi, tož. Scarpa, za-pisn. Rachetli, obramba odv. Fast in Padovani.
* * *
V trenutku ko je Arrigo Ra-
valico iz Ul. D. Chiesa decembra 1954. leta prijavil policijskim organom tatvino plašča, rokavic in ovratne rute, je mimogrede omenil, da je v gostilni v Ul. Gambini, kjer je bila izvršena tatvina, opazil dve sumljivi osebi. Ti ne-pa so zadostovali preiskovalcem, da so sum osredotočili na 37-letne-ga že 12-krat obsojenega Gina Comparinija in na G5-let-nega Gina Rossija, ki sta imela stalno bivališče v ljudskem prenočišču v Ul. Gozzi.
Plašč in drugo je izginilo v trenutku, ko je Ravalico stopil za nekaj trenutkov v stranišče. Njegov plašč je visel na obešalniku, a ko je okradenec stopil zopet v go-
stilniško sobo, je videl, da je vse skupaj brez sledti izginilo. Edino upanje je imel, da policija odkrije zlikovce, kar se je res zgodilo, vendar mož l.i videl več ne plašča ne drugih ukradenih reči.
Tako Comparini kot Rossi sta priznala, da sta bila v gostilni, vendar sta tatvino odločno zanikala. Jasno je, da na tak način niso mogli priti do ukradenih reči, zaradi česar se je moral Ravalico zadovoljiti s prijavo Rossija in Comparinija sodišču pod obtežbo tatvine.
Sodišče je oba možakarja spoznalo za kriva in je vsakega obsodilo na 1 mesec in 10 dni zapora ter na 5.000 lir globe, ki jo bosta morala moža plačati skupno s sodnimi stroški. To seveda le, če ne bosta dosegla na prizivnem sodišču ugodnejše razsodbe.
Preds, Fabrio, tož. Maltese, zapisn. Urbani, obramba odv. Fischer Tamaro.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Pismo (Sindikatov Acetata Bartoliju
Oba sindikata uslužbencev Acegata sta poslala bivšemu županu Bartoliju pismo v zvezi s sklenitvijo sporazuma pri Acegatu i'z dne 28. maja 1957. V . pismu najprej poudarjata, da ni prišlo z bivšim 'županom do predlaganega razgovora, da pa se je kasneje položaj spremenil. Nadalje pravijo, da so se za časa spora večkrat sestali z županom ki je bil žaradi svoje odgovornosti prisiljen, posredovati za rešitev spora, da bi preprečil prebivalstvu nevšečnosti. Po drugi strani pa so imeli sindikalisti vedno vtis, da mu niso pri srcu zahteve uslužbencev Acegata. Bartoli je to pokazal tudi s svojim ravnanjem. Ob začetku občinske krize je imel še dva meseca časa, da bi predložil doseženi sporazum pri podjetju občinskemu svetu. Toda tega ni storil, čeprav je bil omenjeni sporazum sklenjen 28. maja v njegovi prisotnosti in prisotnosti odbornikov.
Zaradi tega predočujejo biv. šemu županu nezadovoljstvo uslužbencev Acegata, ki so ugotovili stalno odlašanje glede potrditve sporazuma, katerega so oosegli po tolikih borbah in žrtvah V pismu končno izrazajo upanje, da bodo organi začasne uprave končno poskrbeli za potrditev omenjenega sporazuma.
 «»------
Pred odpusti
starih uslužbencev
komisariata?
Med usluzoenci bivše ZVU se širi glas, da no vladni generalni komisar dr. Palamara podpisal dekret, po katerem Dodo takoj odpustili iz službe vse tiste uslužiDence vlau-nega generalnega komisariata, ki so stari nad 65 let, in tiste, ki dobivajo državno pokojnino, pa če je še tako majhna. Po teh vesteh bi biii predvsem prizadeti člani finančne straže, med katerimi je precej državnih upokojencev, ki so jih ponovno vzeli v službo za časa ZVU. Prav tako naj bi odpustili večino čistilk, ki so skoraj vse vdove z zelo nizko pokojnino.
S tem ukrepom hočejo pač zmanjkali število uslužbencev bivše ZVU. Na ta način bo oštaio cim manj uslužbencev, ki jih bo treba uvrstiti v državne staleže. Uslužbence so seveda te vesti zelo razburile. Znano je, da v Rimu še vedno čaka na odobritev zakonski načrt za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVU ter da so sindikati predlagali k temu načrtu večje število sprememb, ker niso bili z njim zadovoljni. Vsekakor ot bilo zelo krivično odpuščati uslužbence, preden bo zakonski načrt sprejet v parlamentu, s čimer bi postal zakon.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Dne 22. in 23. septembra se je v Trstu roado 12 otrok, porok ni bilo, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO:	72-ietna Maria
Skiiian por. Rodigniero, 80-letni franc Koželj, 61-letni Augusto Maro-oco, 87-ietna Teresa Caide-ran vd. Gazzin, 83-iecna Amalia Loebb vd. Schuczbier, b'2-letni Giuseppe Mervim, 74-letni Angelo Buuigna, 69-letna Tereza taie-Kuiš vu. liiias, 72-letni. Virgilio Belli, 59-leina Irene Felear por. Karo, 81-letni Anton Germek, oo-letna Amalija Cicigoj vd. Rebula, 81-letni Alfreoo Benedetti, 79-leimi Carlo Macorig, 74-letni Giuseppe Cedin, 77-letna An-na Cras-sovez vd. Bertocchi, 77-letni Gu-glielmo Amedeo Mussafia.
—. ik ---
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pte-ro 2; De Colle, Ul. P. Revolteiia 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju.
priziv
Priziv, katerega je vložil 50-letni Domenico Memoli jz Ul. Aldriaga proti razsodbi kazenskega sodišča, ki ga je decembra lani obsodilo zaradi povzročitve resnih telesnih poškodb Brunu Folinu iz Ul. del Trionfo, zaradi nedovoljene nošnje noža izven doma in zaradi pijanosti na 4 mesece in 20 dni zapora ter na 8.000 lir denarne kazni, se je zaključil za obsojenca proti vsakemu pričakovanju.
Prizivno sodišče je namreč sedaj spremenilo prvotno obtožbo povzročitve hudih telesnih poškodb v laže in ker je manjkala predpisana pismena prijava ranjenca, je ukinilo postopek. Obsojenca je nadalje oprostilo tudi obtožbe nedovoljene posesti noža izven doma, ker dejanje ni kaznivo, potrdilo pa je obsodbo zaradi pijanosti, zaradi česar se je Memoli rešil le s 4.000 lirami denarne kazni.
Usoden padec stare Kontovelke
Zaradi zloma desne ključnice so morali včeraj popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 70-letno Marijo Stoka vd. Matjašič s Kontovela št. 187. Stokova, ki je prišla v bolnišnico v spremstvu svoje hčere, ki je poročena na Proseku, je izjavila, da je v soboto okoli 21, ure nerodno padla nedaleč od stanovanja. Zdravniki so mnenja, da bo okrevala v 40 ali najkasneje v 60 dneh.
SNG
v TRSTU
PREDSTAVA NA DVORIŠČU STAVBE ŠT. 90 V TREBČAH DANES 24. t. m. ob 20.30 Branislav Nušič
ŽALUJOČI OSTALI»
Kulturne prireditve
Matetič-Ronjigov: Otroci v naši zgodovini; J. Gotovac:	Koleda;
20.30 Radijska igra — William Shakespeare: Othello; 21.38 Ig** orkester Hermann Hagestedt; 22.15 Povabilo na ples.
^TTl.E V IZ I.l A
17.30 «Tolpa izobčencev)),
18.20 Športne vesti; 20.30 Vesti; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 «Pie-digrottissima 1957», glasbeni variete.
K I N
V PETEK ob 21. uri bo v Avditoriju četrti koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Eugenia Bagno-lia s sodelovanjem pianista Isac-ca Rinaldija. Na sporedu so We-ber, Stravinski, Čajkovski im Brahms.
DAHOV! I\ PRISPEVKI)
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Ivanke Nedoh daruje Inči Pečar 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Ivanke Nedoh daruje družina Morel 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Ivanke Može v d. Nedoh daruje Jakob Renko 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto	cvetja	na	grob	pok.
Ivanke Nedoh darujeta Amalija in Alojz Suša 1000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje Jože Cesar 1000 lir.
K A. D 1 O
TOREK, 24. septembra 1957 1’KSI BOSTA J A A
12.00 Pisani svet: ((Romantični Balmoral«; 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Santiago Rusiginol: »Učenjaki iz vile Žalost«, veseloigra v 3 dejanjih; igrajo člani Radijskega odra.
, UST I.
14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Kontrasti v jazzu; 17.15 Koncert flavtista Attilia Poluzzi-ja; 17.30 Orkester Bergamini;
18.00 Simfonični koncert; 21.00 Carlo Go:doni: »Povratek z letovanja«, komedija v 3 dejanjih;
23.00 Glasba iz baletov; 23.30 Plesna glasba.
K O P E I«
Poročila v itaujauič'111:	6.3U
12.30.	16.30,	17.30,	19.15,	23.00.
Poročna v slovenščini; /.30.
13.30. 15.00,
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.15 Melodije iz filma »Sneguljčica«; 11.35 Narodne pestni in plese igra ansambel »Beriozka« iz Moskve; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarska oddaja:	Pri-
morska podj. na zagr. velesejmu;
14.40 Pisan spored lahke glasbe;
15.10 Zabavna glasba; 15.25 Makedonske narodne pesmi in plesi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Popoldanski koncert; 18.10 Od melodije do melodije; 19.00 Los tres de Santa Cruz; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
•SLOVENIJA 327.1 m. 282.1 m. 212,4 m Poročila; 5.U0, 6.U0, 7.00, 8.00, 10.00,	,3.00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
7.30 Cicibanom — dober dan! (Pesmi in zgodbice Gustava Strniše); 8.05 Poje zbor Tehniške srednje šole in Gradbene srednje šole; 8.35 Igrata vam trio Errola Garnerja in kvartet Stana Getza;
9.00 Utrinki iz literature — Linus Kefer: Sodnikovi otroci; 9.20 An-tonin Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu »Iz novega sveta«; 10,10 Zabavne melodije in popevke; 11,15 Virtuozi na raznih instrumentih vam igrajo; 12.00 »Po domače« (narodne pesmi in napevi); 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Šušteršič: Gozd v jeseni; 12.40 Alfredo CaseUa: Italija — rapsodija; 13.15 Od arije do arije; 14.00 Skladbe Aleksandra Lajovica in Heriberta Svete-la; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-, 15.15 Zabavna glasba;
15.40 Radijski roman; 16.00 Popoldanski simfonični koncert;
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih;
19.00 Zabavna glasba; 20.00 I,
Excelsior. 16.00:	«Okraj
(«Quartiere dei Lilla»). čen film režiserja R, Claira., F« Brasseur, G. Brassens, H. Viaal.
Fenice. 15.00; «Osamljeni orel*« James Stevvart. Filmska zgodba je narejena po resničnem poletu Linciberga iz Amerike v Evropo.
Nazionale. 14.00: «Vojna in mir»> Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir.
Filodrammatico. 16.00:	«Susanna
tutta pan,na», M. Allasio.
Grattacielo. 16.00; «Babica Sabei-la», S. Koščina, R. Salvatori, Rascel.	.
Supercinema. 16.00:	«Obtozt>a.
umor žene», C. Jurgens in b* Palmer.
Arcobaleno. 15.30: «Sončni otoK», J. Mason, J. Fontaine. Cinema-scope.
Astra Rojan. 16.30; »Eksplozij*
Zemlje«, K. Moore in L. Max-vvel.1. Technicolor.
Capitol. 16.30: ((Zver New Vozka«, J. Brunner.
Cristallo. 16.30:	((Prekleto moč-
virje«, M. Thompson, W. f>ar" ker.
Alabarda. 15.30: «Zenske... kocke-denar«, Cyd Charisse, Dan Dai-ley, Frankie Laine.
Ariston. 16.00: »Zadnji Apaš«, B-Lancaster in J. Peters.
Aurora. 16.30:	((Dekleta brez
imen«. Strogo prepovedano mladimi.
Garibaldi. 16.30: «Maruzzella», M-
Allasio.
Armonia 15.00: »Ponarejevalci * Kube«,' E. Flynn, P. Armen-
dariz.
Ideale. 16.30; «Stej do tri in moli«, V. Heflin. Cinemascope, technicolor.
Im pero. 16.30: «Moj sin — fenomen«, J. Lewis, D. Martin.
Italia. 16.30:	»Čudovito je bm
mlad«, J. Mills, C. Parker. C1* nemascope.
Moderno. 16.00: ((Petrolejska mrzlica«, C. Gable, S. Tracy, c-Colbert in H. Lamar.
San Marco. 16.00: »Streha«,
De Sica, G. Pallotti in G. U-stuzzi.
Savona. 16.00:	«Jutri bo sijalo
sonce«, D. Dors in J. Robinson-
Viale. 16.00: »Primula gialla«, Z-
Scott.
Vitt. Veneto. 16.00: »Trapez«, G-
Beivedcre. 16.00: «Dvoboj na soncu«, J. Jones, G. Pečk, Prepovedano mladoletnim.
Massimo. 16.30:	((Oborožen na-
pad«. Preipov. m-la-doletnim.
Novo cine. 16.00; «Greh nedolžnosti«, G. Ralli in A. CifarieH0-
Odeon, 16.00: »Berlin-Tokio«: hunska akcija«, C. Soederbaum-
Radio. 16.00: «Izgubljena celin311’ Cinemascope, technicolor.
Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Beli *n' gel«, A. Nazzari, Y. Šanson.
KINO NA PROSTEM
Arena dei flori. 20.00: «Jetnik' slabosti«, M. Britt, F Rabal.
Marconi. 16.30 in 20.15: »Zofi)3 in zločin«, M. Vlady.
Paradiso. 20.00: »Mambo«, S. M3(1" gatio.
Pcnziana. 19.30: «Pot v večnost«« L Caron, L. Armstrong.
Stadio. 19.45:	»Ali Baba« ,Fef-
nandel.	.
Valmaura. 19.45: »Rumena vrtnica iz Texasa», J. Ericson.
Rojan. 20.00 in 22.00: «Lady G°" diva«, M. 0’Hara.
Skedenj. 20.00: «skržat». Film barvah.
Arena »Diana«. 20.00: ((Mednarodno vohunstvo«, R. Mitchum.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
obvešča člane in simpatizerje, da bo v društvenih prostorih
BALETNA ŠOLA
ki )o bo vodil Adrijan Villes član SNG ter vabi starše, da vpišejo svoje otroke od 5. leta starosti dalje vsak dan na sedežu društva v Ulici Montecchi 6 od 17. do 1®-ure. Vpisovanje se zaključi 27. t. m.
Začetek pouka bo prve dni oktobra ter bo javljen vsem udeležencem pismeno na dom.
PRVE JESEflSRE POŠILJKE
ZA MOŠKE IN DEČKE:
Jopiči, hlače, obleke, površniki, dežni plašči, mont-gomery, pletenine, srajce in blago na meter
ZA ŽENSKE IN DEKLICE:
Tailleur, 7/8, obleke, krila, jesenski plašči, montgo-mery, dežni plašči, halje, pletenine in perilo
VEDNO PO NAJNIŽJIH CENAH
Konfekcija Tkanine Dežni plašči
MOŠKI ODDELEK: Korzo Garibaldi 5 ODDELEK ZA ZENSKE IN OTROKE: Largo Barriera vecchia 1
B!aqo nnjSoljie t»tbte oo najniiiih cenah o Diitu l
Triumf v družini
Pravijo, da so v Italiji vedno pripravljeni poveličevati uspeh in navduševati se za zmagovalca. Način, kako so sprejeli izid nemških volitev, potrjuje, na žalost, točnost gornje trditve. »Veliki zgled«. ((Čudežni krmar«, «Triumf velikega starca«, «Varen vodič«. »Obrambni zid Zapada«; vsaj za štiri petine tiska in strank naše dežele je bila Adenauer-jeva zmaga družinski triumf. Fanfani je takoj dal vedeti, da bo šel čez nekaj dni v Bonn kot kanclerjev gost. Pretežni del drugih političnih voditeljev mu ta obisk zavida in bi ga radi posnemali.
Težko je razumeti razloge za toliko navdušenje, ali vsaj težko ga je razumeti, sodeč le po zdravi pameti. Adenauer-jevo zmago moremo oceniti kot več ali manj pozitivno dejstvo za politični razvoj Zapadne Nemčije in za napredek v mednarodnih odnosih; toda vsaj glede neke točke bi si morali biti na jasnem; če zadovoljuje demokristjane, ne more zadovoljiti laikov, in obratno; če dokazuje dobroto neke določene metode gospodarsko-social-ne politike, ne more dokazovati dobrote nasprotne metode. Ni mogoče — ne bi smelo biti mogoče — da bi to zmago pozdravljali z enakim zadovoljstvom levi in desni demokristjani, centristi in Proticentristi, liberalci, monarhisti, neofašisti in celo nekateri socialni demokrati. Dejstvo je. da nihče — preden je začel s slavospevi — n' skušal ugotoviti, kaj je nemška krščanska demokracija. s kakšno bilanco se je Predstavila deželi, s kakšnimi nasprotniki se je pomirila ln v kakšnih zgodovinskih pogojih je morala delati. Ade-nauerjevo zmago 'in njegov Pošožaj so izkoristili na najbolj enostranski in svojevoljen način in ju prikrojili lastnim potrebam notranje Politike, pri tem pa povsem Pozabili na stvarne pogoje, v katerih sta se ustvarila ta zmaga in ta položaj.
In ni moglo biti drugače. Ce bi šli z analizo do dna, bi * lahkoto ugotovili, da so zasluge nemške krščanske demokracije, zgodovinski pogoji. ki so ji olajšali zmago, bile prav tiste, ki so manjkale. ali ki jih niso znali izkoristiti vprav italijanski častil-ci.
Res je, da je z Adenauerje-vo zmago triumfirala, na primer, politika tesne zvestobe Atlantskemu paktu; toda hkrati je tudi res. da v Nemčiji. ((kljub strahotnemu uničenju vojne invazije in kljub strašnemu uničenju in-trplje-nju prebivalstva, nimajo o-Pfavka niti s komunizmom, biti z desničarji«. To smo polzeli iz »Tempa« V Italiji pa imamo, in to v precejšnji me-r', in komunizem in desničarje. Čudno je, da glasilo vseh nostalgično-kvaiunkvi-stičnih gibanj naše dežele, Pobornik ((Velike desnice« in »Nacionalnih front« postavlja za pogoj nemškega uspeha | vprav pomanjkanje nekega Političnega gibanja, ki ga je skušal v Italiji vedno podpi-zati in krepiti.
»Popolo«, «Quotidiano» in druga katoliška glasila so videla seveda v Adenauerjevi zmagi uspeh neke nemške krščanske demokracije, ki naj bi bila povsem podobna na-^emu nacionalnemu proizv > du. Čudno je, da so po/.abilt opozoriti na okoliščino, da se
v Krščansko-demokratični u-biji zbirajo v popolni enakopravnosti katoličani in protestanti, in da se niso vsaj majo poglobili v razlike, ki izha-iajo iz te okoliščine Nemška demokrščanska stranka razvi-1® svojo dejavnost v deželi, k' ni sedež papeštva, kjer politika katoličanov ni nujno Pod vplivom časopisa «Osser-vatore romano« in jezuitov.
Cerkev mora sprejeti pogoje, ki bi morali navesti kardinale, da bi tulili od ogorčenja.
Nadalje je tu gospodarska politika, Zmaga «liberizma», ki je navdušila Malagodija in vse ostale glasnike confindu-strijskega protekcionizma, — «Kdor je zasledoval po vojni nemško gospodarsko politiko — je pravilno poudaril La Malfa — ne, da ni šlo nikoli za liberizem, ampak za politik'', ki jo je striktno vodila in usmerila država, njeno izvrševanje pa je bilo zaupano zasebnikom, to je za politiko, ki je neomajno sledila načelom modernega gospodarskega. vodenja. Imamo eno samo deželo, v kateri prevladuje absolutni liberizem, namreč v kateri more vsakdo delati, kar se mu zljubi: ta dežela je Italija.» In prav zato imamo po dvanajstih letih «obnove». še vedno 2 milijona brezposelnih.
Vsekakor tu ne gre za primerjavo med obema deželama, še manj pa, da bi vzeli modele in rezultate prve za
model in bodočo politično akcijo druge dežele. Stvar je le v tem, da ne smemo pozabiti, da Nemčija ni Italija, da Adenauer ni Fanfani in da Erhard ni nfti Pella niti Ga-va niti Zoli.
Rezultati nemških volitev ne odpirajo poti niti novemu demokrščanskemu 18. aprilu niti triumfu liberizma Con-findustrie in Confagricolture. Ob tej priliki je treba ponoviti to, kar je bilo rečeno po poročilu Hruščeva na Madžarskem in na Poljskem o možnih notranjih odmevih komunistične krize. U-spehi in krize drugih ne služijo ničemur, če ne delamo za to, da se pri nas ustvarijo ustrezni pogoji. Nihče še ni za nič dobil nekaj. Od časa do časa se na mednarodnem področju dogodi nek«j, od česar naši politiki pričakujejo splošno zdravilo za rešitev naših problemov; konča pa se tako, da postane le alibi za njihove napake in njihove neumnosti.
(Iz «11 Mondo«)
BALKONI V NIKOZIJI NISO VEČ PUSTI
ENA NOČ IN EN DAN V PRESTOLNICI CIPRA
Vsi soglašajo, da se je vzdušje izboljšalo, toda...
Zdi se, da Sofia Loren in filmski producent Ponti nista preveč zadovoljna z novicami, ki
jih je Sofia pravkar prejela.
«AMERIKA NAM JE VSILILA «TEMPO». KI GA NE ZDRŽIMO»
Poslovni	Milan	p
milijon «pomirjevalnih» tablet
Nova bolezen - nedeljska nervoza - ki jo je vsilila poslovnim ljudem sedanja doba «izredne prosperitete» in motorizacije
Pred časom sem v razgovoru z nekim zdravnikom slišal sledečo sodbo:	Američani so
nam vs"il; tak tempo življenja, -da ga ne bomo vzdržali. Glej primer: včeraj sem zvedel o smr*i svojega znanca direktorja nekega podjetja. Srčna kap ali kaj. Zaradi te ga, ker je njegov organizem «zgorel». In to je v mesecu dni že druga taka vest... Ne bomo v tem tempu vzdrzalt.
To je sicer mnenje zdravnika. kar pa nujno še ne pomeni, da stoodstotno velja. Vsekakor pa je res, da nam ta brzina, v kateri živimo, zadaja hude skrbi. Poglejmo v ZDA. ZDA je dežela z najbolj raovitim gospodarstvom na
svatu, z izrednim «tempom življenja«. Zato pa tudi z najvišjim odstotkom živčno ali duševno bolnih ljudi. In Američani — kot »praktični« ljudje — so našli za to tudi rešitev. So to tako imenovane »tablete sreče« — pač tablete, ki naj človeka, predvsem nje govo duševnost, poživijo ali pomirijo. Kot se komu zdi. U-porabne so prav za vse: Jemlje jih človek, ko gre v pisarno, študent, ko gre na izpit, pevec, ko gre na oder, direk-
na je ta manija «tablet sreče«, nam povejo sledeče številke. V letu 1955 so Američani porabili »tablet sreče« za 125 milijonov dolarjev, ali v naši valuti za 75 milijard lir. To je toliko, kolikor porabi Švica za vsa zdravila v enem letu. V lanskem letu pa se je uporaba teh tablet povečala za 40 odstotkov, to se pravi, da so Američani použili za 110 milijard lir ((table* sreče«.
Kaj pa rezultati? V ZDA je trenutno 740 tisoč duševno bol-
tor, ko ima konferenco, mor-' nih ljudi po raznih klinikah da celo mladenič, ko gre na I in bolnicah. Čeprav gre za 160-prvi ljubavni sestanek, ali tu-' milijonski narod, je *a števil-di — tako vsaj pravijo — fri j ka zelo velika. Se huje pa je gidma ženska ali seksualno | to, da ameriški strokovnjaki perverzen moški. In kako moč- zatrjujejo, da je v ZDA nad
Pogled na slovito avstrijsko zdravilišče Bad Gastein, kjer v termalnih vodah zdravijo revmo, motnje živčnega sistema ter bolezni, ki so posledica telesne izčrpanosti.
  m Dimu   milnim milili   mini   n mi mirnimi im
DA BI PROUČILI NOTRANJOST ZEMLJE IN NJENO SKORJO
Prof. Bullen predlaga umetne potrese
Na: nedavnem kongresu geo-itrolo, zaradi česar je moč *ia fizikov, ki se je vrsu v To-1 tak umetni potres predhodn
rontu (Kanada), je prof. Keith Edvard Bullen postavil zahte-v°» da bi povzročali umetne Potrese s pomočjo atomskih k°mb, ki naj bi tako vsaj slutile nečemu koristnemu. Pro/. Eullen je izjavil, da se je že Posluzil valov, ki so jih v n j-,r®njosti Zemlje, pod njeno ®korjo, povzročile eksplozije Jedrskih bomb, da bi natančno Proučil svoje teorijo o kovin-'|»em sestavu notranjosti Zetn-in njene skorje. Večino ve-*** 0 notranjosti Zemlje so u c®njaki do tedaj zbrali s tem. ^® so merili in zabeiezili raz-ne vrste valov, ki so nasta-za časa močnejših ali sib-*®jših potresov.
Naravni potresi, pravi prof u'len, niso najprimernejše
sredstvo »a proučevanje zemeljske notranjosti. To je moč doseči z jedrskimi eksplozijami' ki sicer ne povzročajo tako močnih potresov, vendarle P® tako močne valove, aa gre-skozi vso zemeljsko kroglo. Poleg tega izhajajo ti valovi 1 majhnega področja, katerega Položaj je zemljepisno točno
pruvocasno opozoriti vse seizmološke postaje sveta.
Leta 1955 je prof. Bullen skupno z neko skupino znan st"enikov skušal prepričat ZDA, Veliko Britanijo in SZ. da bi vsaka dežela pristala na .o, da bi vnaprej obvestiia znanstvenike o času m o kra ju. kjer se bo izvršila poskusna eksplozija. Takra* ni tega predloga sprejela nobena dežela; lansko leto pa sla angleška ui avslralska vlada kon® no pristali in vnaprej obvestili -eizmologe mnogih dežel o času in kraju štirih atomskih poskusnih eksplozij v avstralski puščavi. Pri tem so seizmologi uspeli zbrati vazne informacije o ustroju Zemlje, ker so se pri tem posluzili tudi posebnih, izredno občutij1-vih naprav.
Pri tem je zanimiva še neka okoliščina. Bullen sicei protestira proti atomskim in vodi kovim eKsplozijam v sedanji obliki, ne glede na to, ali ima znanost od tega kakšno korist ali ne; hkrati po smatra, da bi seizmologiji zadoščale eksplo
določen jn p0tj človeško kon i zije pod vodo ali pod zemelj
sko površino. S tem bi se ne ognili le nevarnemu radioaktivnemu prahu, ampak bi glavni del energije bil tako spremenjen v valove, s pomočjo katerih bi znanstveniki poja>-mli mnoge tajnosti zemeljske notranjosti. To bo verjetno *-stal le predlog, ker je težko verjeti, da bi atomske velesile napravile tako uslugo v korist seizmologije.
V Torontu je Bullen ponov no zaprosil ameriške oblasti, da bi ga predhodno obvestile o morebitnih poskusnih eksplozijah. To pot so Američani pristali in obvestili Bullen -t da bodo 14. septembra izstrelili manjši atomski naboj pod nekim hribom v Nevadi. Ni bilo sicer časa, da bi na dole čenih krajih, najprimernejših za beleženje, postavili posebni naprave, vendarle so utegnili obvestiti kakih 600 znanstvenih postaj v svetu o tem »umet nem potresu«.
300 milijonov brez strehe
Neka komisija organizacije Združenih narodov je nedav
no objavila zanimivo stati.vi ko o tem, kako stanujejo prebivalci naše Zemlje. Iz omenjene statistike izhaja, da vsak osmi prebivalec našega planeta, to je z drugimi besedami 300 milijonov ljudi, stanuje pod vedrim nebom. Nadaljnjih 710 milijonov ljudi zi votari	v kočah	iz	zemlje in
kolibah, ‘n le	1,41	milijarde
ljudi (od skupnih 2.400,000.000 ljudi)	živi v	trdno	grajenih
hišah. Na azijskem kontinentu imamo cele narode, ki žive v zemljenih bajtah, prebivala Pacifiškega otočja pa se dohe-sedno	zatekajo	na	palmovo
drevje.
Vojna uničenja in povoju1 nagel porast nrebivaistva v mestih je v vseh industrijskih deželah povzročil občutno pomanjkanje stanovanj, kar predstavlja resno družbeno vprašanje sedanj iga časa. Po drugi Strahi pa statistki opo zarjajo, da .bo treba v letu 2000 najti na Zemlji prostora za 5 milijard ljudi, in bi spričo tega velika mesta pri načrt h za izgradnjo stanovanjskih četrti morala ze sedaj upošte vati to dejstvo.
12 milijonov ljudi, ki «ni«o povsem normalni«. To se pravi, ■da je skoraj 8 ods*o*kov državljanov, za katere bi mogli reči, da so potrebni ustrezne zdravniške nege. Toda komisija zdravnikov je na račun «tablet sreče« rekla, da je lansko leto zapustilo duševne bolnice nad 7000 Američanov, ki so se vmli v normalno življenje samo zaradi 'ega, kei so jim ((tablete sreče« pomagale.
To je ena plat. Druga plat pa ni tako svetla. Dva znana ameriška zdravnika Dixon in Diokel opozarjata v ameriškem zdravniškem strokovnem časo pisju na škodljive posledice tega ((poživljajočega« zdravila in navajata celo smrtne primere in visoke odstotke poslabšanja zdravstvenega stanja.
V začetku pa smo navedli tudi mnenje nekega tržaškega zdravnika, ki je reke', da so nam Američani vsilili njihov »tempo življenja«. ki ga ne bomo zmogli. In s tem so nan vsilili tudi uživanje «tablei. sreče«, ali kot jih pri nas i-menojejo. »pomirjevalne tablete«. Za Trst bi ne mogli reči, da smo v tem daleč, ko* se tudi Italija kot taka z ZDA — na srečo — ne more meriti. Kljub temu zaužijejo v italiji na mesec že okoli 6 milijonov takih tablet.
Za začetek ni kaj reči, toda že naslednji podatki nam bodo pokazali, kje je vzrok tej novi «mamiji». Od 6 milijonov »mesečnega obroka« jih gr-samo na Mi'an 1 milijon. Rim na primer, ki je po prebivalstvu nekaj večji od Milana jih zaužije komaj pol milijona. To se pravi, da Milan, na katerega odpade 36. del vseg,-prebivalstva Italije, zauzijc šestino «tablet sreče«, medtem ko jih Rim, ki je večji od Milana, porabi komaj polovico. Vzrok? Kljub velikemu pro metu, kljub razsežnosti mesta, kljub živahnosti, ki ga ka že rimski promet ln »tempe« nasploh, ie Rim v primeri z Milanom bolj mrtvo mesto. Nič čudnega, kajti čeprav so severnjaki znani kot ustaljeni in zares mirni ljudje, jim Milan vsiljuje tempo, ki potrebuje poživitvenih ali pomirjevalnih sredstev. (Čeprav gre za dva med seboj nasprotujoča si pojma, gre v bistvu za isto stvar, ker nam že prej omenjene sestavine teh tablet povedo, da gre dejansko za po-življanje energije, ali z drug*' strani za ublažitev nervoze, negotovosti in malodušja.) Rim je dejansko mesto birokratov, Milan italijanska gospodarska prestolnica, kjer vse bra. hiti, vse tež: za uspehom, Milan je mesto, kjer ni časa za počitek. kajti sicer vas bo konkurent prehitel- In to je lisio, kri diktira brzinc življenja.
Potem pa še nekaj drugega. Mestni promet, mestni živžav, mestna gneča. V Milanu je registriranih nad 125.000 ostb.-iih avtomobilov in 28.000 tovornih avtomobilov. K tein pa je 'te-ba prišteti še 46.000 mo oriev in motoskuterjev. To se pravi, da je v Milanu — poleg javnih prometnih sreds*ev — se
200t000 motornih vozi', 200.000 izvorov ropota, ki nep.eslanc drve po ulicah in hite in silijo k drvenju tudi tistega, ki 01 se mu sicer ne mudilo.
Milančani, kot tudi vsi Dre bivalei Lombardije in severne Italije na sploh, sc ponosni na ekonomske uspehe, ki so
jih dosegli v zadnjih letih. Toda vse to terja svoj davek, kajti ta «tem,po» je tudi utrudljiv in zdravju škodljiv. Splošna napetost, prezaposlenost, preobremenjenost, preutrujenost so pojavi, ki so zelo razširjeni. Skupina zdravnikov iz laboratorija za industrijsko psihologijo na kliniki v Milanu je glede tega dokaj zgovorna: Predvsem med poslovnimi ljudmi se opaža vrsta depresij: zaskrbljenost 'ti čudna vrsta umskih zapietljajev. nespečnost, prevelika utrujenost in — nova bole^a-n — nedeljska nervoza. Kaj je to? To je bolestno stanje duševnega nemira, ki zajame ob nedeljah predvsem poslovne ljudi, direktorje, načelnike oddelkov ljudi pač, ki nosijo določeno odgovornost in ki čeprav daleč od dela. ne morejo svojih misii preusmeriti urugam, pač pa se stalno boje. da se ne bi v njihovi odsotnosti moglo zgoditi nekaj v podjetju, kar bi bilo za podjetje ali zanje odločilno al; j usodno. Zato tudi v nedeljo, na dan praznika, oni počitka ne poznajo. Nasprotno, ta zaskrbljenost, ti napeti živci i-majo še to posledico, da pride direidor ali nameščenec v ponedeljek v službo bo’j utrujen kot je bil v soboto, ko je podjetje zapustil. V nekaterih podjetjih so zato že uvedli za take ljudi — ponedeljski po čitek.
Na Ciper smo vstopili s-kozi bodečo žico Ko smo pristali ra letališču v Nikoziji, je bila noč soparna, ciprska septembrska noč. Radovedne oči skuša jo uieti vse, -kar se da videti.
Prvo. kar opazijo, so bodeče žice, ki so gosto razpletene vse okoli letališča.
Kontrola je zelo stroga. N' kjer civilne osebe, povsod le britanski vojaki in policija.
Vljudni so, hkrati pa tudi skrajno natančni. Vse je v redu. Smemo dalje — pravijo.
Čakamo na drugo etapo — na carino — toda tukaj je dru gače. Namesto carine — pregled prtljage. Majhna dvorana, vse okrog klopi z našimi kovčki. Na sredini pa velik siv aparat, za katerega smo šele pozneje zvedeli, čemu služi in kaj je ...
Kovček pred rentgenskim aparatom
Veliki kovček je izzval dvom častnika, ki pregleduje z rentgenskim aparatom. Zah teva, da se kovček odpre. Napeto pričakujemo, kaj bo s kovčkom libanonskega trgovskega zakonskega para. ICaj ima v njem? Bile so — kozice, dve kozici im lonec. In tako smemo dalje, na carino, na civilno carino, ki je v Niko ziji.
Preden vstopimo v avtobus, stoipi k meni sicer ljubezniv policaj. Pravi: po predpisih sicer zares ni obvezno prijavljati se oblastem, če ne ostanete dlje kakor 48 ur, kljub temu pa vam v vašem interesu svetujem, da to storite.
Za vsak primer. Saj veste kako je tu. Posebno ker sta
— novinar.
Avtobus drvi po asfaltni cesti. Tu in tam srečamo kak žaromet. Sicer pa nikjer žive duše. Na dveh krajih čez cesto zapornice in vojaki. Us*a vijo nas in nato puste dalje
In končno prvo srečanje s civilisti. Carina. Toda nič razburljivega. Vprašam nekoga
— kako je? Odgovarja mi. da je sedaj že dobro, najhujše da je baje že mimo. Streljanja ni več, praivi, in zaključi z vprašanjem, kaj menim, ali je to že konec, ali bo mir. alt
iiililiiliiiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiilillllliiilllliiiiiiiHimiiiilliiiiiiliiliiiiiillllliiiliiiliiiiiiiliiiliiiiiiitiii
jim bodo dali pravico, da sa mi odločajo o sebi. Vtem ko me to sprašuje, se ozira o-krog. Se pravi, da je Grk.
Toda kaj naj bi mu odgovo-r 1 ■ •.
Za Nikozijo nismo pričakovali take živahnosti ponoči Svetlobni napisi — «bar» — na vsakem koraku. Kjer je vojska, tam so bari — meni mo. Vstopim v enega.
Rcy si ždi domov
Rey. tako se kliče mladi pilot. že sedi za točilnico. Govo riva. Ne vpraša me niti. kdo sem, niti kaj počnem. — Sedaj je že dobro. Borb skorajda ni. — pravi. Patrulje tu in tam kaka aretacija, toda sicer se že živi. Samo do kdaj bo tako, se sprašuje. EOKA namreč spet grozi z akcijami, do premirja pa je prišlo samo zato, ker ga je proglasila EOKA. Spomladi je to bilo, v marcu. In od tedaj premirje traja, ljudje se ga drze.
Dobro je organizirana EOKA nadaljuje Rey in srka svoj whisky. Ta njihov Digenis-Gri-vas je vražje spreten. Nihče mu ne more do živega. Ljudstvo ga podpira. Prenehali so z akcijami in zahtevali, da c* Makarios 'izpusti na svobodo. Mi smo mu -dali svobodo in sedaj je mir. Toda EOKA je izjavila, da mora premirje 0-mogočiti pogajanja. Ce bo to trajalo dolgo in ker rešitve ni, je možno, da se iz tega še kaj skuha. Oni so to premirje prav gotovo izkoristili za svojo reorganizacijo. Prav gotovo so okrepili svoje vrste — modruje Rey.
Kaj menite, me tudi vpraša, do kdaj bo vse to trajalo? Ve ste. rad bi šel domov. Končno, kaj me Ciper sploh briga... Toda če EOKA spet začne, ho vražje. Streljajo na nas, smatrajo nas za okups*orje, za kolonizatorje, in tedaj moramo tudi mi streljati na nje. Saj veste, to pomeni smrt. Tega bi ne bilo treba. Kako lepo je. živeti v miru in ne biti v stalnem strahu za glavo. Štiriindvajset let imam . ..
Ostal je za točilnico in tožil po domovini, po domu . .. * * *
Taksi brzi po ulicah mesta.
Tržaški slikar prof. Černigoj je danes odpri svojo razstavo v Mali galeriji v Ljubljani.
      .......................
MED POLNOČJO IN SVIT0M>
v dvorani na stadionu <1. maj
V soboto zvečer smo prisostvovali v dvorani na stadionu ((Prvi maju prijetni komediji, ki nam jo je predvajala diletantska igraiska skupina Društva slovenskih srednješolcev v sodelovanju z visokošalci. Na sporedu je bila namreč veseloigra pisateljice Olge Scheinpflugove «Med polnočjo in svitoma.
Kot nam naslov dela sam pove, se je dogajanje razpletalo prav med polnočjo in svitom, kajti docent etike, ki se gu je pošteno napil, ni vedel zjutraj za svoja dejanja, ki jih je napravil v nočnih urah med polnočjo in svitom. Vtem pa mu sporoči bivši sošolec in zvest prijatelj-pravnik, da je podedoval po stricu »zaklad«. Ko pa je o tem slišala tudi njegova hišna gospodinja, ji je takoj šinila v glavo ne preveč poštena misel, da bi naprtila profesorju krivdo, da je ponoči spal z njeno hčerko, zaradi česar naj bi se moral z njo poročiti- To ji je bilo lahko izmisliti si, ker itak profesor ni vedel, kje sa je potepal in kaj je pravzaprav delal ponoči,
To pa ri vse; tudi z neke druge strani so izkoristili priliko in mu naprtili krivdo, da je zažgal trgovino ter so tako hoteli iz njega izsiliti, da bi poravnal škodo, Prijatelj-advokat pa ga hoče na vse načine rešiti iz tega neprijetnega položaja, kajti poleg vsega je še profesor sam že verjel v to, da je vse napravil in je imel sani sebe za kriminalca.
Vsi ti zapletljaji pa se prijetno končajo, ko mu neki slušatelj telefonira ter mu pravi, da je bil ponoči pri njem ter mu v pijanosti nepretrgoma predaval. Sedaj je profesorju vse jasno, da so ga hoteli ogoljufati in mn naprtiti nekaj, česar ni storil. Na koncu pa vseeno vzame hčerko svoje gospodinje, Rožico, in se celotna zgodba prijetno konča.
O režiji, za katero je. poskrbel Adrijan Rustja, ki je obenem tudi igra! zahtevno vlogo profesorja, je treba omeniti, Ja je bila v glav-nen, dobra in dovršena. Delo kot tako je lahka veseloigra, ki ne zahteva od nastopajočih veliko, vseeno pa se morajo ti dobro vživeti v svoje vloge, da pride igra do svojega popolnega izraza in seveda uspeha.
Ker so nastopajoči igralci že prej igrali na diletantskih odrih, se to tudi pozna pri njihovem igranju. Lik docenta etike je bi! dobro zaigran. Pravnik Pavle Tnnon pa je tu pa tam le nekoliko preveč prešel v pretiravanje, ker bi njegova igra morala biti nekoliko bolj umirjena.
Dobro je zaigrala Darija Ukmar, ki se je verjetno še najbolj približala pravemu liku gospodinje, ki gleda le, da bi se hčerka omožila in pri tem imela še sama dobiček. Nje.io hčerko Rožico je igrala Gracijela Stoka; vloga je bila precej zuhtevna in tako lahko tudi razumemo, če ni bila povsod popolnoma pristna
in naivna, kot bi to zahtevala vloga.
V splošnem je igra ugajala; ob smešnih prizorih smo se pogosto nasmejali od srca.
Na koncu pa naj mi bo dovoljeno Je nekaj kritičnih pripomb na račun našega občinstva, ne tistega, ki je bilo prisotno, ampak, tistega, ki smo ga pogrešali. V dvorani je bilo namreč vse premalo gledalcev. Upati je, da bo v bodoče podobna pripomba odpadla — zlasti ko gre za mladinske prireditve, kajti zaman je tarnati nad brezbrižnostjo današnje mladine, če pa ne pokažemo potrebne topline niti takrat, ko bi njeno požrtvovalno prizadevanje vsaj tako podporo od nas vsekakor zaslužilo.
MARIO BAN
ki je že več lit predmet svetovnega zanimanja. Trgovsko 'središče je pač ,,-govsko središče. Neonske luči in bencin. Polne izložbe. Arhitektura kot v vsakem mestu- Stare trdnjave obdajajo stari del mesta, v katerem žive v glavnem Turki. Mesto je sicer zgrajeno kot evropsko mesto. Prevladujejo majhne hise in vile.
Sedaj je mirno...
Polnoč je. Ljudje pa kljub temu še sede na balkonih. Na to me opozarja šofer taksija. Pred petimi, šestimi meseci, pred premirjem, bi kaj takega bilo nemogoče. Brž ko se je zmračilo, se je mesto spremenilo v temno jazbino. Nikjer žive duše ra ulici, bilo je preveč nevarno. Pa tudi čez dan se je streljalo. In ubijalo. Kaj šele ponoči. Kaj bi govorili o balkonih. Bili so prazni. Na vsakem koraku patrulja. Telesne preiskave. Da ne govorimo sploh o obsednem stanju, ko smo smeli le po dve ur, na dan na ulico, da smo si mogli nakupiti nekaj hrane. Sedaj je bolje.
Mesto spet živi svoje normalno življenje, toda pod nenormalnimi pogoji. Problemi so se nekoliko umaknili, niso
pa bili rešeni.
* # #
Jutro. Ogledamo s. uredništva in ustanove. Da bi se spoznali. dobili kako pojasnilo. Na vhodu V stavbo britanske informativne službe stojita dva vojaka s puško. Opravičujeta se. ker mi morata napraviti telesno preiskavo. Dvignil sem roke in vojak me je pretipal. če nimam orožja.
Vsi soglašajo v eni stvari, vsi — Grki ali Britanci —, s katerimi smo prišli v stik: vzdušje se je zboljšalo: tudi zadnji ukrepi guvernerja Har-dinga so k temu pripomogli. Tako je bila smrtna kazen proti mlademu novinarju Ni-kosu Sampsonu. ki so ga zajeli z orožjem v roki in ki ga smatrajo za enega izmed voditeljev EOKA, s Hardingovim sklepom spremenjena v dosmrtno ječo. Časopisi so polnili stolpce o radosti, ki jo je ta sklep povzročil na njego vem domu in v njegovi celici, kjer je zaprt. Britanski guvet ner je hkrati izdal se drugi dve odločbi, ki bosta verjetno rešili življenje še dvema Grkoma in s tem pripomogli k nadaljnjemu pomirjenju na o-*oku. Doslej so sodisča morala izreči smrtno kazen, če je bil nekdo zajet z 01 ožjem v roki. Sedaj ne bo *ako. Sodišča sicer «morejo», toda ne »morajo« •‘ega storiti.
Milimetrski »krepi
Neki novinar s Cipra je pravil. da so ti ukrepi povzročili olajšanje, vendar ie om°-jeno olajšanje, ka ji i se vedno so veljavni izredni ukrepi, k; so sicer pomenili in še pomenijo, da na Cipru vlad« politika ter~rja in sile. ki označujeta željo Britancev, da bi z orožjem strli gibanje Ciprčanov, j Zaradi tega je na primer še vedno na tisoče ljudi v koncentracijskih taboriščih, kamor so jih poslali brez sodi šča, ker je o tem odločala le policija.
Za‘o velja splošna zahteva: Harding, prekličite vse izredne ukrepe. Saj na otoku velja premirje. Zakaj ne pripomorete k uveljavljenju tega, zakaj ste polovičen, zakaj so vaši ukrepi le milimetrski!
Zares nemiren je *a ciprski mir. Streljanja sicer ni. toda niti dejanskega miru. Nihče ne ve. kaj bo jutri. Turki, ki jih podžiga ekstremistična struja, se oborožujejo. EOKA miruje, toda svoji borbi se ni odpovedali. Britanci žive za bodečo žico, dejansko pa ne marajo opustiti svoje sta-c politike — sile. Miru na Cipru ne bo vse dotlej, dokler ne bodo našli rešitve ciprskega vprašanja in to reši*ve, ki jo bodo Ciprčani sprejeli. In na ciprskem obzorju še take rešitve ni videti.
Zato so noči v Nikoziji na videz tihe, dejansko po nemir ne. ln živi se tam nekje med streljanjem in mirnim nedeljskim sprehodom po Korzu. Ljudje živijo in čakajo. Upajo na boljše .. . JIH IUS D.
"okiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim im, umu iimnnii,i„„ mn,MII,,lll,l)mlHIII,llllllll)llll|l|l
— No, le pokaži mu, kakšna sem bila, ko sem plesala v Moulin Rougeu,
Goriško-beneški dnevnik
S seje občinskega sveta v Sovodnjah
Zaprosili so posojilo za otroški vrtec v Kupi
Napravili so ukrepe za asfaltiranje glavne poti in napeljavo vodovoda
Športni dnevnik
V petek zvečer je bila seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o številnih točkah dnevnega reda.
Najprej so odobrili sklep občinskega odbora za nabavo kurjave, potem pa sklep odbora za nabavo šolskih po-potrošiti 50.000 lir. Po priznanju povečanja števila službenih let občinskima uslužbencema so odobrili sklep občinskega odbora, s katerim se konzorcij CAFO pooblašča, da v smislu zakona štev. 635 od 29. julija 1957 naredi vse potrebno za izvršitev del v zvezi z napeljavo vodovoda.
Glede otroškega vrtca v Ru. pi je zadeva že na zelo dobri poti. Občinski svet je sklenil zaprositi posojilo v znesku 5.600.5100 lir, kolikor potrebujejo za izvedbo načrta.
Glede pošte v Sovodnjah so sklenili napraviti prošnjo na pristojni urad, da bi se vpra-
šanje rešilo čimprej. S tem bi tudi sovodenjska občina prišla do svojega poštnega u-rada, ker bi v veliki meri pospešil poštno službo po vsem področju občine. K sklepu občinskega sveta lahko samo dodamo še našo željo, da bi pristojne poštne oblasti prošnjo pretresle čimprej :n jo tudi ugodno rešile.
Ce podjetje Caprara Romano v desetih dneh ne popravi škodo, ki jo je napravilo na mostu čez Vipavo, bodo proti njemu vložili tožbo. Prodali so dalje nekaj občinskega zemljišča Oskarju Maliču iz Peči po 30 lir kvadratni meter in odobrili prošnjo Katerine Gotič za plačevanje bolniških stroškov na obroke. Glede prošnje Davorina Koncuta za plačevanje bolniških stroškov za njegovi hčeri Bruno in Emo so sklenili, da bo občinska uprava plačala bolnico, sam pa bo mo-
ral plačati prehrano.
Obsežnejša diskusija se ie razvila tudi glede sporazuma z vzajemno bolniško blagajno za neposredne obdelovalce za primer kužnih bolezni. Sporazumeli so se, da bo vzajemna blagajna v primeri pojava kužnih bolezni plačala polovico, ostalo polovico stroškov pa občina.
Asfaltiranje sovodenjske ce. ste je bil predmet diskusije tudi na tej občinski seji. Vprašanje je namreč preveč pereče, da ne bi prišlo na
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiniiiiiiiiniiiiiiiffiiiiitiin
Občinski svetovalci Tržiča odločili
Družinski davek ne bodo povišali
S tem so zavrnili predlog odbora prefekture
V soboto je bila v Tržiču važna občinska seja, katere se je udeležila tudi velika množica občanov, ki jih je zanimal potek seje. Na dnevnem redu je bila namreč razprava o zavrnitvi občinskega sklepa odbora prefekture z dne 30. julija
Na omenjeni seji so tržiški občinski odborniki vnovič sklenili, da bodo znižali družinski davek osebam, ki nimajo nepremičnin, odnosno žive od delovnih mezd in plač. Odbor prefekture je namreč zavrnil prvi sklep občinskega sveta, ker naj bi bil prenagljen.
Na sobotni seji je najprej govoril zastopnik demokrist-janske skupine, za njim pa še ostali zastopniki političnih skupin, ki so se vsi izrekli v prid že sprejeta sklepa v juliju 1.1.. Končno je prišlo do glasovanja, pri katerem je vseh 27 prisotnih občinskih svetovalcev z županom na čelu glasovalo za znižanje družinskega davka občanom, ki živijo od zaslužka.
z «»------•
Danes pogreb Karoline Miklus
V nedeljo popoldan je v krogu svojih domačih nenadoma umrla Karolina Miklus iz Pevme, ki je meseca avgusta praznovala 90-letnico svojega rojstva. Pogreb bo danes popoldne ob 17. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Vaščani izrekajo užaloščeni družini iskrene sožalje, katerim se pridružuje tudi u-redništvo našega lista.
Praznik grozdja v Krniimi
Lepo vreme je v nedeljo privabilo veliko število ljudi na praznik grozdja v Krmin. Po glavni cesti se je valila ogromna množica ljudi in se ustavljala pred okusno okrašenimi izložbami, ki so bile «uglašene» vse na isti motiv; pgsem grozdju. Bili so lepi furlanski kamineti s polento, »carosselo« z grozdjem
itd. V sprevodu alegoričnih vozov je bilo pet konkurentov. Sodelovali so tudi Goričani, toda brez večje sreče. Nejveč smeha je povzročil zadnji voz, na katerem so bili napisi, da prodajajo 20 litrov vina za 18 lir. Ker je voda špricala iz vseh krajev, si lahko mislimo, kakšne narave je bila pijača
Prvo nagrado so prisodili vozu #la civilta«, ki so ga opremili krminski neposredni obdelovalci.
Dopoldne je bil tudi 32. kongres furlanske filologije, ki je po 25 letih ponovno izbral Krmin za svoj sedež.
 <t»-------
Lovec ustrelil planinskega orla
Antonio Malghin je v soboto popoldne odšel na lov v okolico Spetra. Naenkrat je zaslišal nad seboj nenavaden šum; nad njega je priletel neverjetno velik ptič. Najprej se je skoraj prestrašil, ko pa se je zavedel, da ima puško v roki, se mu je vrnil pogum. Ko je ptič ponovno priletel nadenj, je ustrelil vanj dva strela Ranjena ptica se ,ie hotela dvigniti, toda ni imela več moči. Priletela je mrtva na tla. Sele tedaj je lovec i-gotovil, da je ubil mladega orla, ki je meril čez peruti 1.76 m. Res velika redkost za te kraje.
 «»--------
Ustanovni občni zbor
V soboto so v Ronkah ustanovili konzorcij ronskega letališča, kateremu bo dosedanji lastnik letališča družba Meteor prodala tudi zemljišče. Za predsednika konzorcija je bil izvoljen senator Riz-zatti, člani pa so še župan Gradeža, župan Ronk in še drugi člani ustanov, ki so včlanjene v novi konzorcij.
Skui%ii stroški za ureditev velikega letališča bodo zna-žali milijardo lir, vendar pa bo 60 odst. krila država.
dnevni red, kadar se ponudi prilika, da se napravijo koraki za njegovo rešitev. Tokrat so svetovalci izkoristili zakon štev. 635 od 29 julija 1957, da b> asfaltirali cesto med goriško in zagrajsko občino. S tem namenom bodo navezali stike s predstavniki obeh mejnih občin. Podjetje SAICI se je ponudilo, da bi zasadilo v občini večje število topolov. Svetovalci so ponudbo zavrnili in sklenili, da bo delo opravila občina sama. Prav tako ne bodo- p?odali topolov nekemu podjetju, ki je že napravilo prošnjo za nakup. Na prihodnjo sejo pa so prenesli diskusijo o prošnji Rudolfa Pelicona, naj se zniža za 25 odstotkov dodatni davek na
NEDELJSKE NEZGODE
Avtobus ATA v avtomobil «600»
Ze med soboto in nedeljo je prišlo na znanem nevarnem križišču pri «Madonnini» do prometne nezgode, ki se je kljub temu, da se je avtomobil celo obrnil narobe, za mlada potnika dokaj dobro končala.
Iz Farre sta se proti križišču privozila v avtomobilu «600» 21-letni Fulvio Stringher ter 22-letni Salvatore Consa-le. Mladeniča sta bila iz Trsta in sta se nameravala skozi Gorico vrniti domov. Ko sta privozila do usodnega križišča, je avtomobil nenadoma iz di-slej neznanih vzrokov zaneslo na levo stran in preden sta se mladeniča zavedla se je vozilo obrnilo narobe. Prestrašena sta se komaj izvlekla iz dokaj poškodovanega avtomobila, medtem pa so bližnji že poklicali Zeleni križ, ki je poskrbel za prevoz ponesrečencev v vilo sv. Justa. To so Consaleju in Stringherju obvezali rane n manjše poškodbe, ki ju bodo priklenila na posteljo največ osem dni.
# # #
V nedeljo ob 19.30 je avtobus podjetja «ATA», ki vzdržuje progo štev. 6 v Ul. Brigata Casale iz doslej neugotovljenih vzrokov zavozil v avtomobil znamke «600» GO 11771, ki je stal ob strani ceste. Sunek je bil precej močan, zato je tudi vozilo prejelo 'precejšnje poškodbe. Na srečo ni bilo žrtev, ker je lastnica avtomobila Edda Bis-saldi stala na pločniku.
• » «
Ko se je v nedeljo opoldne 55-letni Ditalmo Degano iz Ul. Formica 5 vračal na kolesu proti domu, je na Trgu De Amicis nenadoma izgubil oblast nad vozilom in se prevrnil, Bližnji so poklicali Zeleni križ, ki je poskrbel za prevoz ponesrečenca v bolnišnico Brigata Pavia. Tu e službujoči zdravnik Degana pregledal in ugotovil verjeten pretres možganov, zaradi česar ga bodo obdržali na zdravljenju.
Po prvih treh kolih italijanskega nogometnega prvenstva
Samo še Juventus s polnim količnikom Triestina bi lahko Catanio tudi premagala
Kaj je Bologni? - Padova poražena v Bimu, potem ko je morala igrati h rez vratarja - Zelo veliko število golov
Kar nekoliko preseneča v tekmah pretekle nedelje, je prdvsem precej veliko število golov na vseh tekmah razen v Alesrandriji, kjer je gostoval Milan. In vendar je bila prav ta tekma ena izmed najlepših, na kateri so dobro igrali gostje a se tudi domačim niso skrivali za zapahe. Pri Milanu pa še vedno manjka režiser igre, ki bi moral biti Schiaff -no. tega pa še ni. Največ golov pa je padlo na tekmi In-ter - Lazio. Interju je bilo že silno potrebno, da se dokoplje do kakega gola, saj sta šli že dve tekmi mimo, ne da bi dosegel niti enega. Oddolžil se je torej v nedeljo kar s petimi zagoditki, pri katerih nosi glavni delež letošnja pridobitev tega moštva Angelillo. Ta je dal tri gole. V moštvu pa je zopet nastopil tudi muhast’ Lorenzi, k.i je poleg Skoglun-da tudi dal svoj gol. Lazio je pa imel precej smole: najprej Tozzi in potem se Lucentim sta bila poškodovana, tako da so morali gostje igrati od 10. minute z desetimi in pozneje le z devetimi igralci.
Nemalo presenečenje je prišlo iz Bologne. Domači so imeii v gosteh Fiorentino, ki je zaigrala v stilu predzadnje sezone — ko si je osvojila državno prvenstvo. Pri Bologni pa očitno marsikaj ni v redu. V napadu n. pr. je Maschio od-
povedal, Vukas je pa bil skoraj neopazen. Verjetno je še čutil bolečine v nogi, tako da sploh ni mogel razviti svoje igre. Pri Fiorentini je pa to pot šlo vse kot po vrvici. Ce bo Fiorentina tako igrala v nadaljnih tekmah, bo gotovo imela v tej sezoni še mnogo besede, zlasti ko se povrne
BOKS NEW YORK, 23. — Začel se je dvoboj med Basiliom in Ro binsonom za svetovno prvenstvo srednje kategorije. Basi-lio je favorit v razmerju 6:4.
Julinho in ko bo spet nastopa' še Virgili. Letos je doslej zelo dobro igral tudi Napoli. V nedeljo je odpravil Torino s treT mi goli. Torino ne igra tako slabo, ima pa smolo, da ima na nekaterih mestih zelo slabe igralce. Najboljši rezultat so pa v nedeljo dosegli Furlani, ki pa niso niti igrali tako dobro, kot kaže rezultat. Bili so daleč od tega, kar so pokazali nedeljo prej z Juventus. Prav tako pa t«ri: Spal ni bilo moštvo kot še je od njega pričakovalo spričo dobrih prvih dveh tekem proti Romi in Inter. Padova, ki je do nedelje ponosno stala skupaj z Juventus na vrhu lestvice, se je vrnila poražena iz Rima. Kot nedeljo prej v tekmi med Laziom in Bologno, je tud;
zadnjo nedeljo prišlo v Rimu do dogodkov na igrišču, ki so prisilili sodnika, da je izključil vratarja Padove Pina in obenem dosodil enajsterec. V vrata je sel Rosa, ki pa je spustil enajstmetrovko in potem še en gol.
Napeta je bila tekma v Turinu, kjer je Genoa zaključila prvi polčas v svojo korist z 2:1, toda po prvem, Boniperti-jevim golu, je prišel Sivorijev gol izenačenja in končno zmagoviti gol Charlesa. Kot prejšnjo nedeljo je zopet Charles odločil! Sampdoria je odigrala tretjo neodločeno tekmo, kot njena nasprotnica Verona, medtem ko je Vicenza na domačem igrišču dosegia prvo zmago in sicer proti Atalanti.
B liga
Ugodna poročila prihajajo iz Catanie. Tam je nastopila Triestina in rešila je v igri.točko, tako da se njeno potovanie na daljnji jug ni končalo povsem negativno. Vendar pa so nekateri poročevalci mnenja, da bi mogla Triestina obrniti tudi rezultat v svojo korist, če ne bi igrala celo preveč previdno. Gotovo pa je, da je bila na igrišču boljše moštvo. V o-brambi so bili zelo dobri tako Varglien in Castano. oba še zelo mlada, kot starejša Belloni in Petagna. V napadu žal .u mogel nastopiti Milani, ki je
poškodovan, toda Olivieri je pokazal vendar nekaj dobrih stvari in Mazzero in Petris sta se odlikovala z močnim strelom, tako da je imel domači vratar dovolj opravka. Mogoče bo Triestina dosegla svoj prvi celotni uspeh prihodnjo nedeljo v San Benedettu. (Po prvotni razporeditvi bi morala i-grati Triestina prihodnjo nedeljo doma. Ker pa bo stadion zaseden zaradi mednarodnega lahkoatletskega dvoboja Italija - Švedska, sta Triestina in Sambenedettese spremenila koledar: najprej gostuje Triestina in v drugi polovici prvenstva pa Sambenedettese.
Marzotto je zmagal proti Palermu z edinim golom, ki je padel že v tretji minuti, toda glavno težo igre so vzdržali branilci. Zenit Modena, ki je po prvih dveh tekmah na vrhu lestvice, je zmagal, ne da bi posebno navdušil svoje privržence. Velik uspeh pa je dosegel Taranto z zmago v Nova-ri; pri tem pa mu niti ni kaj očitati, da ne bi zmage zaslužil. Prav posebno pa so se postavili Benečani, ki so se vrnili z zmago iz Barija, kjer so igrali pred 35000 gledalci. Mes-sina se je iz Prata vrnila s točko in prav tako Simmen-thal iz San Benedetta. Bresca in Cagliari pa sta premagala svoja nasprotnika Parmo in Lecco.
		
Gine ni bilo...
Včeraj popoldan so na letališču v Gorici številni novinarji zaman čakali Gino Lo-lobrigido, kot se je to pripetilo tudi njihovim tovarišem v Benetkah. Lepe Gine ni bilo na letalu. Vendar «ni dima brez ognja«. Vest o potovanju Gine v Gorico je nastala v Rimu, ker so iz hiše Škofič poslali obsežno pritlja-go na letališče. Iz Rima se je namreč vrnil v Jugoslavijo brat Gininega moža — Marij Škofič.
 «»-------
Starček v bolnišnico s možganskim pretresom
Na opazovalnem oddelku so ob 12, uri pridržali 87-letnega Antona Kružica iz Korza Ita-lia 55 v Gorici. Bolničarji Zelenega križa so ga našlj v nezavestnem stanju na pločniku v Ulici Manzoni. Vse kaže, da je Kružič padel po tleh, ker se ga je polotila slabost. Pretresel si je možgane in si ranil čelo.
Z rešilnim avto so pripeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši 20-letno Rito Amanti iz Ul. Pitteri, zaradi nenadne slabosti,
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 22-68.
KINO
CORSO. 16.00:	«Sissi, mlada
cesarica«, R. Shneider in K. Bon, v barvah.
VERDI. 16.30: »Grof Maks«, A.
Sordi, V. De Sica. VITTOR1A. 17.00: «Upor na po molu št. 6», Arthur Franc. H. Stanton.
CENTRALE. 17.00: «Na meji Dakapersou«, B. Williams m C. Grey.
MODERNO. 17.00:	»Dogodiv-
ščina Casanove«, Gabrielle Ferzetti.
V Gorici trije z enakim številom točk
Zmagala je Ginnastica Goriziana
Gostje zadovoljni z organizacijo in sprejemom - Se vedno na delu neki rovarji proti pomirjenju
V nedeljo zvečer se je zaključil mednarodni turnir v košarki med goriskima ekipama Dopolavoro SAFOG in Ginnastico Goriziano ter med zahodnonemškim univerzitetnim prvakom USC Heiderlber-gom in Svobodo iz Ljubljane.
V prvi precej napeti tekmi so igralci Ginnastice Goiizia-ne odpravili Dopolavoro SAFOG s 60:56 (25:27), v drugi tekmi pa je Svoboda porazila Nemce s tesnim rezultatom 53:48 (18:20). Zadnja tekma je bila prav gotovo ena najbolj, če ne morda kar najbolj zanimiva turnirja, saj je potekala med dvema enakovrednima nasprotnikoma. Čeprav so gostje iz Zahodne Nemčije vodili v prvem polčasu s precejšnjim naskokom, so Ljubljančani po pavzi zaigrali res lepo; prikazali so igro, ki jo je bilo vredno gledati. Z opor-tumimi rošadami igralcev so postavili na igrišče ekipo, ki je bila povsem kos USC. Zadnje minute so igralci nape'1 vse sile. da bi si priborili zmago. Sledili so hitri napadi, od katerih so imeli veliko več Ljubljančani. Njihova igra se je odlikovala zlasti po preciznih metih na kos iz vsakega položaja. Občinstvo je s plo skanjem nagradilo številne uspele prodore, napede in protinapade. Prisostvovalo je res lepemu finalu.
Čeprav je bil USC Heidelberg od prvega dne favorit turnirja, so mu Ljubljančan preprečili, da bi se povzpel na najvišjo stopnico. Z dvem: zmagama in enim porazom so bile ob koncu tri ekipe z enakim številom točk: odločila je diferenca v koših, ki je bila
v prid Ginnastice Gcriziane zaradi visoke zmage nad SAFOG. Drugi je USC Heidelberg, tretja Svoboda m četrti SAFOG.
Izjavi
Obiskali smo ljubljanske goste v hotelu pri Treh kronah in jih povprašali za vtise. Vodja ekipe Peter Breznik nam je izjavil:
«S plasmanjem smo zadovoljni. Naša ekipa ni vsega pokazala, kar bi lahko, predvsem zaradi tega, ker so fantje mladi in neizkušeni. Prvič so igrali po novih pravilih, ki bodo stopila v Jugoslaviji v veljavo 1. januarja 1958. Na izid je vplival tudi prehod iz odprtega prostora v zaprtega. Prvič v tej sezoni smo igrali v dvorani. Delen vpliv je imela tudi igra s stekleno tabio, ki je na svojem igrišču nimajo. Pravo znanje so pokazali v drugem polčasu tekme s USC Heidelberg.«
Na vprašanje, ali bo temu turnirju siedilo še kakšno srečanje med goriškimi košarkar, ji in Svobodo, je tehnični vodja povedal, da bo SAFOG prispel na povratno gostovanje v Ljubljano kot kaze apr -la ali maja 1958.
«S turnirja odnašamo najboljše vtise. Potekel je v res pravem športnem vzdušju. Goriška publika je objektivna.«
Za mneje smo povprašali tudi zveznega sodnika FLRJ Mi lorada Pečiniča, predsednika zbora sodnikov Slovenije in predsednika upravnega odbora zbora sodnikov košarkaisse zveze FLRJ.
«Vsi vtisi, ki sem jih dobil na turnirju, so najboljši. Organizacija samega turnirja je bi. la brezhibna. Publika popolnoma objektivna. Vse nastopaj"). , če ekipe so bile prežete z izrednim športnim in fair duhom. To so najbolje pokazale
same tekme, saj ni bilo nikoli nobenega športnega protesta. O tvojih kolegih — sodnikih pa menim, da so kvalitetni sodniki. Najbolj mi je ugajat Lugi: ni iz Tržiča.
Organizatorji so se izredno potrudili, da bi nam nudili kar največ udobnosti in prijetnega bivanja v Gorici. Zato se celotna ekipa poslavlja z najboljšimi vtisi. Obenem pa žeii, da bi se na taki zdravi športni podlagi čimprej zopet sre čali.»
Ob robu turnirja
Zaradi prisotnosti jugoslo. nanske košarkarske ekipe na mednarodnem košarkarskem turnirju v Gorici je nekaterim prenapetim nacionalistom zavrela kri v žilah. Med javnost so razdelili letake, v katerih so napadli organizatorje turnirja. uMessaggero Venetov pa je objavil daljši članek, v katerem je govoril o apolitičnem športuv. Funkcionarju Ginnastice Goriziane Niebran-tu pa so aneznanciv vrgli v fasado njegove hiše tri steklenice rdečila Posledica te. gonje je bila relativno majhna udeležba občinstva na tur. nirju, kar je imelo za posledico, da je organizator Dopolavoro SAFOG baje imel okoli en milijon lir izgube.
Dogodek kaže, da se neka dobro znana skupina nikakor noče sprijazniti s pomirje-njem ob tukajšnji meji in z mirnim sožitjem med prebivalstvom in sosednjima državama.
Ze samo dejstvo, da je bil turnir organiziran, pa kuž*, da dobronamerni in trezni ljudje ne jemljejo več resno osamljenih poklicnih razpiho-valcev sovraštva ob tukajšnji meji, ki se skrivajo pod plaščem lažne ljubezni do domovine.
A LIGA
•Alessandria-Milan Fiorentina-* Bologna •Inter-Lazio ’ Juvenlus-Genoa •Lanerossi-Atalanta •Napoli-Torino •Roma-Padova •Sampdoria-Verona •Udinese-Spal
LESTVICA
0:0
3:0
5:2
3:2
2:0
3:0
3:1
1:1
5:0
Juventus
Napoli
Alessandria
Roma
Padova
Udinese
Fiorentina
Lanerossi
Inter
Milan
Sampdoria
Verona
Spal
Lazio
Atalanta
Torino
Bologna
Genoa
0 0 7
1 0 9
2 0 1 2 0 4 0 1 8
1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0 3 0
0 3 9
1 1 1 1 1 1
0
2
2
1
•
7
4 3
5 3
3
4 3
2 7 1 1
B LIGA
Venezia-‘Bari •Brescia-Parma •Cagliari-Lecco •Catania-Triestina •Marzotto-Palermo •Zenit Modena-Como Taranto-*Novara •Prato-Messina Sambenedett-Simmenthal
2:1
0:0
1:0
2:0
1:0
0:0
1:1
LESTVICA
Marzotto
Zenit Modena
Taranto
Cagliari
Simmenthal
Venezia
Bari
Brescia
Sambenedett.
Palermo
Como
Triestina
Lecco
Novara
Catania
Prato
Messina
Parma
2 0 2 0 2 0
1 1 1 1
0 0 0 2 0 0 1 1 1 1 0 1 0 1 o o
4 4 4
3 3 2 2 2
1 1 2 3 3 2 2 2 3 1 2 1 2 1 1 1
3	1
4	1
5	0
TOTOCALCIO: X 2 1, 1 1 1, 1 X 1, 2 1 1 1
Kvote: 13 točk — 917.900 lir; 12 točk — 43.800 lir.
TOTIP: X 1 X 2, 1 1, X 1, 2 X, 2, 1, 2 1
Kvote: 12 točk: 1.200.062; 11 točk: 58.539; 10 točk: 4472.
Lahkoatletski dvoboj v Parizu
Italijanke so zmagale
Nekaj odličnih rezultatov na troboju med Francozi, Finci in Norvežani
V nedeljo se je v Parizu nadaljeval lahkoatletski dvoboj med ženskima reprezentanca, ma Francije in Italije. Italijanke ki so ze v soboto pridobile nekaj točk prednosti, so dosegle tudi končno zmago. Najprej je Giardi, nova italijanska prvakinja v skoku v višino, zmagala z rezultatom, s katerim se je močno odmaknila od svojih nasprotnic. Potem je priborila še eno prvo mesto za Italijo Leone na 200 m. V teku na 800 m sta šli prvi dve mesti Francozinjam, toda Italijanke so se odolžile v metu diska. Končno pa so Francozinje zmagale v s‘.afct; 4x100 ter tako zmanjšale razliko v točkah, ki se je že zelo povečala. Vendar so Italijanke še vedno ohranile šest točk pre 1 n osti.
Rezultati:
200 m: 1. Leone (I.) 24”6: 2. Henry (F.) 25”4; 3. Fluchot (F.) 24”5; 4. Costa (I.) 26”2.
800 m: 1. Desport (F.) 2’16”3, 2. Goullieux (F.) 2’16”4; 3. Jan-naccone (I.) 2’17”5; 4. Virgili.') (I.) 2’18”5.
Disk:	1. Paternoster (I.)
44.59; 2. Ricoi (I.) 43,24 ; 3. Bre-telle (F.) 42,10; 4. Boutin (F.) 39.33.
Višina: 1. Giardi (I.) 1.58; 2. Thetu (F.) 1,52; 3. Masoero (I.) 1,48; 4. Hournarette (F.) 1,48.
4x100: 1. Francija (Picado, Fluchot, Henry, Pierrot) 47”: 2. Italija (Berton, Greppi, Leone, Musso) 47”.
Rezultati: Italija 56. Francija 50.
Istočasno je bil tudi mošk. lahkoatletski troboj med Francijo, Norveško in Finsko. Tako Finci kot Norvežani 'o Francoze premagali, med seboj pa Finci in Norvežani niso tekmovali. Prvi so zmagali nad Francozi s 126:86. drugi pa s 111.5:97,5. Nekaj boljših rezultatov:
Troskok: Battista (Fr.) 15.70; palica:	Sutinden (Fm.)	4.20:
krogla:	Lassau 16,07. 400 m
ovire: Mildh (Fin.) 52”1;	200
m: Bunaes (N.), Rekola (Fin.) in Delecourt (Fr.) 21”7; 800 m. Vuorisalo (Fin.) 1’50”: kopje! Danielsen (N.) 80,71; daljine: Valzana (Fin.) 7,69, Brakchi (Fr.) 7,68; višina:	Salminen
(Fin.) 2.01.
LAHKA ATLETIKA
Nemška zlata medalja za Emila Zatopka
BERLIN. 23. — Emil Zato-pek. večkratni svetovni rekor* der in olimpijski zmagovalec je včeraj zvečer prejel kot pr* vi tuji atlet častno zlato kolajno atletske zveze Zahodne Nemčije. Slovesnost je bila na banketu po lahkoatletskem dvoboju Zahodna Nemičja ■ ČSR. na katerem so zmagali Nemci s 114:98. Kljub svojim 35 letom je Zatopek zmagal na 1000 m s časom 29.28.8 pred Schadejem, čeprav je ta * 29.29,2 postavil letošnji najbolt-ši čas med Nemci.
TENIS
LOS ANGELES. 23. — Na prvenstvenem turnirju južno-zahodnega Pacifika je par Coo-per-Fraser (Avstral.) premagal dvojico Seixas-Patty (ZDA) 3:6, 5:7, 13:11, 13:11, 6:3.
Odgovorni ureastv STANISLAV HENKO rtska Tlskarsk' zavod ZTT - Trs*
KINO SKEDENJ
predvaja danes 24. t. ni. ruski barvni film nagrajen s prvo nagrado v Benetkah
Škržat»
SktejtaCjičŽtmh
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 19. uri film:
«Pekel ljudi na nebu»
KRAIGHER KONTROLOR
Roman
SKR0BAR
Vse sta opravili med seboj. Filipina jo je bila že v prvem pismu barala, koliko da zahteva odpravnine. In zdaj sta sklenili račun — kakor da bi jaz pri stvari sploh ne imel besede ...
Zgrozim se nad velikostjo vsote in pogledam Filipino v čudu: — Od kod ima pravico, toliko založiti zame? In kdo me more siliti k taki žrtvi?— Filipina pa me zgrabi za roko in me potegne v svojo sobo:
«Bodi priden, ljubček! Boga zahvali, da si rešen teh skrbi!« Stiska me k sebi in poljublja ter gladi in boža z roko «Nikdar te ne more več nadlegovati. Podpisala je izjavo, jaz sem priča. Denar dobi pri moji banki, tako da imava tudi tamkaj potrdilo.«
Ko se le ne dam kar hitro pomiriti, stopi k miznici in vzame menico iz nje:
«Da boš tudi proti meni zavarovan, podpiši mi menico! Imel boš čisto mirno vest, čeprav je le formalnost.«
Podpišem... Le kako boš plačal, Arnošt? — Incidit in Seyllam...
Ko se poslavljam, me potreplje Filipina:
«Zjutraj prideš k pošti po slovo, kaj ne?«
Fanika pa mi poda samo roko in gleda mimo mene.
Pri vežnih vratih me ustavi Filipina in dvigne svečo k meni; pokaže na dvojna vrata svoje sobe:
«Ali hočeš počakati? Ona spi v zajtrkovalnici; jaz jo kar odpravim...«
Moj pogled je moral biti dokaj zaničljiv...
Filipina prebledi in skoči v sobo;
«Hitro pridem!«
Vrne se z menico v roki in jo raztrga pred menoj. Koščke mi stlači v žep.
«Lahko noč, ljubček! Nič ne bodi hud!«
Poljubi me na usta. Za sekundo mi obleži na prsih... Ali mi omedli? Ali mi zajoka?... A že je mirna... Bridek je njen nasmeh, vendar ljubezniv:
«Lahko noč!«
XIII.
Nekaj me je bilo sram pred Filipino, nekaj me je jezila vsa komedija — prvi teden sem se je ogibal. Saj se je zgodilo vse brez moje volje, brez moje pomoči; a zavedal sem se vendar, da se ni zgodilo — proti moji volji; kajti moja neodločnost je bila bolj podobna vzpodbudi kakor oporekanju.
Ali se ne prostituiraš v svojem fatalizmu, Arnošt?.., Da se zmotim in da uidem svoji vesti, mi je bilo zopet treba družbe in pohajkovanja. Tu me je izrezal dr. Ivan Rupnik, koncipient pri dr. črnku, živahen veseljak, ki je bil šele kratek čas med nami, a si je bil po svojem temperamentu že priboril besedo v slovenski družbi. Bil je Štajerec s kranjske meje, a jako rad je napravil dovtip, da je zatajil svoje štajerstvo in se izdal za Kranjca.
«Kaj pa ste vi Štajerci? Mevže ste! Narodni pesimisti ste, ker vam pesimizem konvenira. Dr. Njivar ima lepšo prakso, če je v trgu samo nemški konkurent; slovenski bi mu bolj odjedal kruhek. Naš Seljak — če pride še deset nemškutarskih krčmarjev v trg, mu ne obelijo glave; pa naj se ojunači Slovenec in naj odpre gostilnico — s celo črno vojsko bo navalil nanj. In vaš trgovec prav tako, vaš obrtnik...«
«Ah, kaj pa Kranjci?« zamahne dr. Žižek zaničljivo. *Ad vocem: črna vojska!...«
«Pardon!» ga prekine dr. Rupnik zelo predrzno. «Jaz imam besedo. Zakaj pa vam, gospodine doktore, leži moj šef v želodcu?«
«Ah...» zastoka dr. Žižek in se obrne na stolu, na pol srdit, na pol v zadregi.
Rupnik pa stisne glavo med ramena in poškili hudomušno
po navzočih, ko da bi se bal: zdaj jih dobim po grbi! Njegovo levo oko je vedno solzno in malce škili, če se zagledaš vanje, se začudiš: Kam to bulji, zlomek? Občutek te prevzame, da si zrak pred tem očesom, da te ima za norca. A razjeziti se ne moreš; veselo te ščegeče v prsih, ko da gledaš dovtipno ilustracijo v šaljivem listu.
Nihče v trgu bi se ne drznil, na tak način zafrkniti prvaka. Dr. Rupnik je imel pogum. On je bil uradnik konkurentov, politično pa brezpogojno Žižkov pristaš. Temu je to neizmerno laskalo; in dr. Rupnik si je mogel kaj privoščiti na ta račun.
Tu priskoči poštar Žižku na pomoč:
»Kranjci se le skrijte! Mežnarji! Slišal sem, da je letos celo koruznica tam doli zrasla črna. To bo lepo ličkanje!«
Poštar je pristen Kranjec; ampak oportunist, ki se zna včsti na štajerskem.
Sodni adjunkt dr. Hojnik, ki so mu prepiri neprijetni, zapoje s svojim liričnim tenorjem:
»Tam so črni dimi, tam se nič ne vidi...«
A družbi ni do petja. In dr. Rupnik tolče s trdim kazalcem po namiznem robu:
«Kaj pa na štajerskem, gospod poštar? Tu so še otrobi črni. Tudi tu so črni dimi, da se komaj vidi, kje kak naprednjak tiči. Zadnjič sem govoril z mohorškim kaplanom. On nas kratko malo utaji. Liberalcev ni. Jih ni! Vse zastonj! Kaj hočete še več?«
»Paperlapap!» napravi dr. Žižek jezno.
»Kaplan Jozin je vendar črni general. On bi moral vedeti, kje je sovražnik! Najbrž ga ne najde — ga ne najde...«
»Neslanost!« hlastne zopet dr. Žižek, pa se ugrizne v ustnico in požre svoj srd.
«No, poglejmo: vi ste, gospod doktor; jaz sem — morda! A vsi drugi...« S poredno nesramnostjo nas premeri; k sreči gledajo skoraj vsi pod mizo ali v čaše... «Za skrajno silo so liberalci. Ampak če ni ravno treba... Zakaj bi sejali razdor in svajo? Sloga nam je bolj potrebna — proti skupnemu sovragu...«
«Gospodje vam ne zamerijo, ker razumejo šalo.«
»Jaz mu ne zamerim,« se oglasi važno poštar, «ker nekaj resnice v tem, kar pravi. Stranke ni!«
« Vojske ni!« plane dr. Rupnik. «Kaplan Jozin je vsaj i vidi. Njegovo vojsko, črno vojsko pa vidimo in čutimo mi vsi
«In kaj sledi iz vsega tega?« vpraša dr. žizek prezirljiv a ze pomirjen.
«Kranjci si lahko špogamo klerikalizem. Mi smo pomeli nemskutarstvom že pred četrt stoletjem. Zdaj imamo le prave Nemce v delu.«
«Hohoho... V ljubljanskem občinskem svetu!« se zare poštar razigrano.
«Da nam ne opešajo moči, da si mišic ne pomehkužim smo si morali vzgojiti klerikalce.«
«Hohoho...» se smeje poštar porogljivo.
«Kaj pa vi Štajerci, ko leži na vas nemškutarstvo k svinja, ki se je zvalila na svoje puhce? V blato vas je stlačil da gleda le še tu in tam izpod njenih tolstih gub rilček f tačica, en repek ali dva in kvečjemu še izpod repka kakši malenkost...«
»Pijmo rajši, puhci!« se zasmeje dr. Žižek in družbi hipon odleže. Veselje zaigra krog mize, živahni vzkliki zasume vs križem.
Dr. Rupnik pa kriči neugnan:
«Aha, gospodje, zdaj ste razumeli! Za Štajerca je klei kalstvo luksus, grešen luksus, peklenski luksus — dokler ko trapeze manjka.«
»Pereat luksus!«
A glavni svoj efekt doseže Rupnik, ko prasne onim, ki ; niso vedeli, z izpovedjo na dan:
«Saj sem tudi jaz, gospodje, Štajerec! Puhec! živeli puhci
Solze mu udarijo iz obeh oči, da jih komaj brzda z robcer veke mu zaripnejo, obrita lica se napenjajo, usta puhajo i prskajo, trebuh koncipientovskim razmeram že preveč o-rasel trebuh se stresa v krčevitem smehu. Sosedje ga začri natepati po plečih, da se ne zadavi.
(Nadaljevanje sledi)