FRANJO ŽGEC: ,,Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda."* Težko ie pisati kritike o razpravah, ki so samo^še problemi in načrti. često tudi satr.o ideali. dvakrat težko zato. ker ie potek niiliove realizaciie navadno zelo različen od ooti ki ie bi a prvotno. četudi še tako skrbno in temeliito zamišljena. In vendar bi dostavil naslovni temi nekai besed. ker čutim nuino potrebo, da se naide čimpreje ujrodna rešitev tega vprašania. da povedemo vsai nove eeneraci.ie v zarie bo'jše bodočnosti. Toda že tukaj povein. da bodo moie misli skoro izključno !e top'.o nritrievamie pisateljevim izvaian.iem. Ze'o mi ujraja prost in bister ,pog!ed, s katerim raziskuje in uirotavlia materiialno duševno in moralno stanie našejja naroda prost vsakeea pretiranecra črnodedstva. pa tudi optimizma. Gotovo je * »Probleimi vzgoje najširših plasti našejra naroda. lzda'o U.IU — Pov. Ljubl.iana. II. zvezek »Stan. strok. knjižnice«. Cena 12 Din, za člane (le skupno naroči'o) potom okr. učit dr. S Din. edini pravi način, da vzamomo stvan, kakršne so v istini. kaiti le tako se izognemo nevarnosti. da zidamo na pesek, ali pa da puščamo v zifradbi vrzeli ki ob orvem rahlem potresu zrušijo vso stavbo v prah Z vso tehtnostio povdarja najvažnejša činitelia vzjroje, to ie osebnost in značaj vzjfojitelia. Zadel ie s tem res v črno, zakai. »verba morent. exempla traliunt« ve ja tukai kakor nikier drugod. Dan na dau imatno priliko opazovati Sisifovo delo premnoeih naših vzsroiiteljev. učiteiev in duliovnikov. ki se drže načela: Posiušai me a ne irlei me! Le doslednost, skraitna dosliedndst napravi vzffojitelja trdnim stebrom. na katereea se narod. ki nirna v sebi moralnesra ravnotežja in stabMnosti. lahko vsikdar opre da ne omaline s orave poti. Posjlavie o učiteljski izobrazbi moram podpisati z obema rokama, čeprav ima za marsikaterera izined nas trnke očitke. Resnica ie, da davna krivda ni naša ampak se nahaia v orKanizaciji vziroieva'nic našeea narašča.ia. dosti pa se da popraviti in iz,oopolniti s privativm študiiem. To ie edini izhod vse dotlei. dokler naši naslcdniki ne bodo prinesli že z učiteliišč zadostno sposobnost za zahteve v danasniih razmerah. Zato oa ie treba teimeljite reformaciie na učiteliiščih treba ie nofflobitve splošne in strokovne izobrazbe. Ako se s tem otežiio poeoii za vstop v zavod in se raztetrne čas študiia. ie to l.e koristno. Potem ne bo med namf rokodelcev. ki iim ie učiteliski poklic le nadlcžcn pos:oi eksistence. Odpade pa tudi velika poereška, da nrrdeio novinci piemladi v službo in celo na vodilna mesta. (Čudno se mi zdi. da se zoper ta nedostatek nihoe ne otrlasi. dasiravno se zadn!}e čase tollko piše in razpravlja). Človek. ki hoče vzgaiati mora biti kolikor toliko ustalien značai. da ne kvari in ruši z neoremišl.ienimi deianii lastni ugled in prestiž vsega stanu. Postati učiteli z devetnaistimi ali dvaisetimi leti ie na vsak način prerano V tei dobi. ko v čioveku še vse »vre in kipi«, kakor pravi i>;sateli razprave ko se še'e začenia krista'.izovati značai in svetovni nazor. ie mladeniču težko rnoeoče oblikovati druire ker je še sam potreben vodstva. Naloge današnteira viharnega čiasa zahtevaio zreleiših mož kakor pred leti. ko živlienie še ni bilo tako razburkano Izmed zunanjih kvarnih vplivov na vzgoio naiširših olasti našega naroda, ki iih navaja avtor bi se dotaknil le enega, kateri se mi zdi poleg alkohola najbolj uscden zastrupjevalec narcnlove dušeTo ie namreč naš tisk. zlasti pa naši politični časopisi. V tem žalostnern pojavu predniačhno menda mi Jusrosloveni. posebno pa še Slovenci, pred vsemi narodl. Ža osten, a značilen rekord! Ogabno razpaljene strankarske strasti ne prizanašaio s svoiim natolcevaniem in blatenjem nobenemu. še tako značainemu človeku, dokler mu niso izpodkopale ugleda. samo žato. ker ie slučaino drueega nazirania in hoče po nekoliko drutračni ooti do obr čekoristnih ciljev. Z ostudno slastjo razea'jaio resnične in izmišljene slabostl svoiega nasprotnika — brata — tudi pred tuicein. ^femo da ga ponižajo. čeprav biieio s tem tudi sebi v obraz. Zato ni čudno, da ie naš človek danes spriča takega kaosa in nemorale poioolnoma zmešan da drči navzdol in da ostane vztrojno delo med najširšimi plastmi našega naroda skoro iluzorno. dokler ne poneha ta strahovita negativna sila Rabimo e n e r g i č n e oi d p o m o č i v o b 1 i k i s t r o ž ij e g a tiskovnega z a k o n a. . Zanesti se mora morala in poštenje tudi v po'itiko in novinarii. zlasti uredn'ki bi morali biti nekaki cedilniiki, ki ne oropuščaio nesnage in "štrupa v javnosi. Dalje srovori o usodenolnem razkroiu družinskega življenia pri industriiskem proletariiatu in zleh posledicah za vzgojo v predšolski in šolski dobi. Odveč bi bilo spuščati se v podrobnosti. zakaj povsod iinamo priliko. da se prcnričanio o resnici pisatelieve trditve. Pripomnil bi samo. da se nahaia tukai alfa našega problema tu ie izhodišče telesnesra in duševneLra razvoia. Kar se pa tiče šole kot take in n.ienili metod. se mi vidi. da za naše razmere še doleo ne bo orišel čas, ki bi prinesel brez škode tako radikalen prevrat. kakor si fa ie zamislila nova šola. Prenričan sem. da vsak učiteli brez izjeme priznava načela oroduktivnosti. samoprldobitnosti in samovlade in jih skuša po možnosti uveliaviti ali do končne izvedbe sedai še ne moremo in ne smemo. Cetudi smatramo učno snov le kot sredstvo za oblikovanie človeka. vendar ne smemo nozabiti. da zahteva današnje življenic mnosro več eksaktneea znania nego kdai poprei Tukai ie pač naiboljša zlata sredina. ki ne trati skopo odmerienega časa in daie. kier le more. .prednost produktivnosti. Tudi samovlade vsled šoii sovražne doimače vzsroie še ne bo mouroče povsod in docela izvesti. Zelo ie še pctrebna. rekel bi, vsai skrita sugestivna avtoriteta učitelieva. ki ie na gojenec direktno seveda ne bi sme' čutiti. Pri deci ki io ie dom ookvaril in ii izruval spoštovanie do učitclia ter veselie do šole. ne dosežemo z nače'om samovlade ničesar. Tukai ie treba češfo' odlbčiie opera-' ciie in drevescu. ki se divie razrašča. moramo nrirezati pravilno obliko. Ne mislim na tiranstvo in drakonske kazni. a dobrohotna in konsekventna stroeost ni niko'i škodova'a. Da pa bodemo ,oopuščali vajeti kicr bo le moeoče. ie- samoumevno. Tok postopne evoluciie mora nrivestijktfo do višine da bo !ahko korakala z duhom časa. Najboli mi uiraia zahteva po vzbuianiu in vziroii vesti. Najvišii ideal etične vzffoie bi morala biti ravno rahločutna. a neizorosna in dosledna vest. edini merodaini tribunal vsemu deianiu in nehanlu. krona vse etike. ki bi ii morale biti nodreiene vse verske in posvetne morale. Ce bi se posrečiio doseči to nri vsakem no^dincu notem odioade večina problemov. ki danes nedaeo-sroTti beliio crlave. Potrrcšam pa besede o vzgoii čuta dolžnosti ki bi moral iti roko v roki z vzgoio vesti Naš s'ab srospodarski p*oložai ie nedvomno v nrvi vrsti posledica nedostaiania tetra čuta. Nima ea deloda- ialec napram deloiemalcu. nima ga pa tudi delavec napram svoiemu mojstru, gospodarju. Nočem delati nikomur krivice, <iotovo so častne izieme na obeh straneh, a večina se ne more otresti tega očitka. K'ier so delavci plačani od dneva in ure. se žalibog lahko vsak hip opaža. da delaio samo toliko da iim mine čas. postooaio se poeovariaio. a ne pride iim na um, da vrednost niihovesra dela ne doseza mosroče niti nolovico zaslužka. S teim strašno podražiio svoie delo, kar čuti seveda le konsument. Delavec nevede tudi sam povzroča naraščanie dragnje, škoduie s tem skupnosti in posredno še sebi. Le vestno delo. oboiestransko prlznavanie eksistenčnih pravic bo sčasoma omililo gospodarsko krizo. Končno še nekai besed o principih individualizma in kolektivizma. Po dobi pretiraneea kulta individualizma ki ic rodila brezobzirne sebičneže in izkor;ščevalce. poedince kakor tudi zajednice. se vračamo torei zopet k vzaiemnemu sodelovaniu v človeški družbi. Vsiliuje se mi misel, da bi bila i v tem poeledu srednia pot najboljša. Vzgoji intelekta prevladui načelo individualnosti, pri čustveni vzeoji pa načelo kolektivnosti. Toda dovoli bodi razrnišljanja in besedovanja. ki se kot docela subjektivno ne mara vsUievati nikomur. Iz vsega naj zveni le odkrito veselie. da se ie pisatelj lotil tako energično in temeliito za nas zelo nujnesra in perečega vprašanja. in želja. da bi beseda postala kmalu meso. f. n.