CITATELJI! Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA tis{ slovenskih MavceO Ameriki. B««ltcn4 »s Sftood CUlI ftUtfter September 25th. 1940 »t Um Post OMm m New York. M. under Act mi CwpMi of March M, lS7t. ZA NEKAJ VEČ KOT " V na dan dobivate . 'C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (liTicmži sobot, nedelj In pmnikov ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA Ko. 81 — Stev. 81 '1 (Telephone: CHelsfea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, APRIL 24, 1942 — PETEK, 24. APRILA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. NEMŠKE PRIPRAVE ZA OFENZIVO VNANJI PODKOMISAR S. A. LOZOVSKI JE ČASNIKARJEM POVEDAL, DA JE NEMČIJA MOBILIZI RALA 1,900,000 VOJAKOV REZERVE. — MED TEMI JE 900,000 MLADENIČEV V STAROSTI 17 IN 18 LET. — OD OSTALIH JIH JE NEMČIJA DOBILA POL MILJONA OD PODJARMLJENIH DRŽAV, POL MILJONA PA JIH JE VZELA IZ INDUSTRIJ. Lozovski pa pravi, d!a ima Rusija dovolj veliko armado v rezervi, da 1h> mogla vreči še tako veliko sovražno nrmjado iz svoje dežele. Lozovski je rekel/da vse kaže, da se nemška armada v ozadju razkraja in da je nemški narod izčrpan. V zvezi s tem je Lozovski tudi hvalil zadnje angleške zračne napade na Augsburg in Luebeck, rekoč: "Ciin ver, tem boljše, kajti to je e-lini jezik, ki ga razumejo Nemci." Zelo pa je (bdi Lozovski previden glede lega, da bi zavezniki Rusije odprli drugo fronto in se je tudi izognil vprašaaiju, v kaki množini prihaja vojni materjal iz Z lr. držav v Rusija. "Čim manj se o tem govori, tem boljše je," je odgovoril. Poročila s fronte pravijo, da je na celi fronti grozen pogini na prostrame poijaue, koder je skopnel sneg, kajti v blatu leži na tisoče mrtvih Nemeev, ki so bili ubiti pozimi. V Juhnovu, aia osrednji froirti, jo bilo ]k>»1 enim samim velikim kupom snega več ujsoč mrtvih Nemeev, po jarkih in jamah v okolici mesta jki na dal j ni tisoč, i Ruski vojaki in civilisti pobirajo *x» poljih nemško orožje. Rusi so prebili prvo nemško obrambno črto pri Bri-ansku, 210 milj jugozapadno od Moskve in se sedaj silovito bojujejo v pasu nemških utrdb. List "K1 leča zvezda" pravi, d t imajo Rusi, kakor so imeli celo zimo. še vedno premoč v zraku, vsled česar Nemci s svojimi nedavnimi zračnimi napadi na Murmansk, Leningrad, Sebastojjol in druga mesta niso imeli ni kakega uspeha. Da!. ' pravi "Rdeča zvezda," da so toliko hvaljeni Junkerji iu Messersclnnklti mnogo slabši kot pa najnovejši ruski Migi, Jaki in Larki. ki so bili zgrajeni že pricetfku vojne. Ruska zračna sila ima tudi nove 'težke iii lahke bombnike PE-2 in PE-:l, medtem ko nemška in-uusirija ne more zgraditi novo vrstni h aeroplanov. Včeraj so se Finci prvič ix>javili na fronti pri Kali-niuii, severozapadno od Moskve ter so se vdeležili zelo hudih bojev. Kako je močna finska armada na tej fronti, ni bilo poročano. Poročilo iz Stock bol ina pravi,1 Fa na ]>olotoku Kerču dobivajo Rusi velika ojaeenja in bodo s ofenzivo prehiteli Nemce. Na južni fron\i je že poniiad in zemlja je suha okoli temne vode <'rneua mor'a. Francoskim talcem prizanešeno Nemške vojaške oblasti v Parizu so sinoči prizanesle 35 francoskim talcem in niso bili vstreljeni, ker je francoska policija aretirala dve skupini "teroristov," ki so obdolie-ni, da so napadli nemške vojake. Angleška radio postaja je naznanila, da je (bilo v strel jed nill 10 talcev, predno je prišlo potnilostilno povelje. Associated Press poroča, da so Nemci v St. Nazaire izpustili 20 talcev, jiied njimi tntii delavskega voditelja Hlancliarda. Danes zjutraj pa bo v Roue-iin vstrelj*-ni!i 80 t alee v, a!kn ne bodo prijeti sabotažniki, ki so stirili vlak bliou Rennesa. Tekom dneva je imel Laval kratek razgovor -z novim japonskim poslanPkom Alitanijcm, prejšnji japonski poslanik pa je odpotoval v Rim, kjer je (bil* imenovan za posebnega poslanika pri Vatikana. Ameriški poslanik admiral William D. Leahy 1m) 1. maja odjmtoval v Washington in maršal Pet a mi mu je ponudil privatni železniški voz, da se odpelje iz Viohvja. Danes je maršal Petain, ki je še vedno načelnik države, do-Takano'bu \polnil svoj 86. rojstni dan. HRVATJE ZAPUŠČAJO OSIŠČE .Jugoslovan.sk krogi v Jeruzalemu so prejeli poročila, ki naznanjajo, da se Hrvatje abraeajo od osišča in se nagibi je jo k združenim narodom. Poročilo pravi, da se na Hrvatskem zibira "zelena armada," v katero prihajajo večinoma dezerterji iz Pavelieeve armade v stažev. Ta armada_je slična hrvatski armadi v prvi svetovni vojni, ki je igrala važno vlogo ob rasasulu osrednjih držav. V "zeleni armadi" so med drugimi tudi trije odlični pri-/staži dr. Vladmira Mačka in t-cer: M i ho vit PavlekJkTišikkia, sloviti kmetski pesnik; Tomo Jansčikovič, ravnaltelj zagrel> ške kmetske kooperativne družbe in Ljubomir Tomažič, ki je •z dr. Mavkc-m vodno najtesnejše deloval. Zahteva po novi fronti Lord Beaverbrook, angleški lend-lease koordinator v Washiiiigtodm dn lastnik listov "The London Daily Ex-press" in 44The Evening Standardi" je na zborovanju American Newspaper Publishers Association v WalJ'orf-Astoria hotelu v New Yorku rekel, da Amgleži žele, da se odpre druga fronta v zapadmi Evropi, dokler še Rusija Jrži Nemce na vzhodu in je taiko mogoče upati, da bo Hitler poražen še pred koncem letošnjega leta* "Prišel je dan," je rekel lord" Beaverbrook, "ko se skoro v vsakem kraju Anglije sliši glas: " Napad! Napad v pomoč Rusiji" Globdko v srcih naše- ameriška zalagabna misija ste tedaj sklenili naši zaveznici poslati aeroplane, protizračne in protitančne topove. Nekate Kadar poka led na Volgi Na koledarju, ki visi v uradu ravnatelja urada za plovbo po osrednji Volgi, 37 let starega Mihajla Petuhova, je 26. aprila zaznamovan s svinčnikom. To je dan, ko je Petu-hov pričakoval, da bo pričel na Volgi pokati led, nato pa se prične čas plovbe na 1800 milj dolgi rekv na eni najdaljših rek na svetu in za plovbo najvažnejša reka v sovjetski Rusiji. Petuhov pravi, da je Volga mnogo važnejša v vojni kot v joče pa je starti.") let, pa še ve-miru, kajti samo ena ladja • dno dela in noče pustiti reke." j more peljati več petroleja in J Volga je zamrznjena po pet rib iti drugih potrebščin, kot ; mesecev na leto in led je de pa 1- vlakov. Volga je izmeti vseh ruskih rek vsakemu Rusn najlbolj pri srcu, fkajti skozi stoletja jxmie-ni zanj življenje. Ljudje so prišli pred več stoletji in živele so generacije za generacijami, ki so delale in umirale ob Vojaški opazovalci napovedujejo za letošnjo pomlaji lvke; f K^1' oletje največje fboje v celi zgodovini. ]'ov naTedf . * 1 ' Njegov praded je bil "burlak , ill pode Radio postaja v Moskvi naznanja, da je nek ameriški bombnik letel nad pomorsko sibirsko provinco Sikčo-ta Alin, severno od Mandžurije in je pristal v bližini Har kova. Rusi so bombnik in posadko internirali. Letalci so izjavili, da so zgrešili pot na poletu z Japonske, kjer so v soboto bombardirali japonska mesta. Ker sta za sedanjo vojno Rusija in Japonska razglasili svojo nevtralnost, so ruske oblasti ameriške letalce po mednarodni postavi internirale. Njegov praueu je čolnar, ki je v davnih časfch vlekel ladje po Volgi navzgor. Med temi čolnarji je tudi nastala po celem svetu znana pesem "('olnar na Volgi." In to pesem še danes pojo čolnarji, ki v-ozJjo po Volgi. "Moj stari oee je bil čolnar," je pripovedoval Petuhov*, "moj VOZNIKI BUSOV NA STAVKI V MICH. V Muskegon, Mich., ki ima 45,0U0 prebivalcev, je samo ena prevozna družba People's Transport Corporation, ki zaposluje 50 voznikov 'busov in še ti so zastavkali. Vsknl tega so morali delavci,"iff so večinoma zaposleni v vojni industriji, iti peš na delo, če niso imeli sreče, da jili je kdo povabil, da prisede jo. Predsednik prevozno druvioe 3L J. Britzen je rekel, da so šli vozniki na stavko vsled zahteve, da družba prizna Teamster's Union, ki spada k AFL., nikakor pa niso hoteli privoliti na zahtevo družbe, da vozniki glasujejo, katera unija naj jih zastopa pri pogajanjih z družbo. "Mi ne Ibomo skušali obrato- vati," je rekel Britzen, "kajti tudi lal&o stavkamo. Ker hočejo stavkati, pa bomo stavkali tudi mi. Britzen pravi, da je to prva ha us en u v Akaciji obsojena na i stavka pri družbi v 25 letih bel od enega do (poldrugega jarda. Led prične pokati med :2<5. in 28. aprilom in predno izgine, vzame od 7 do 10 dni. Ob dolenjem loku Volge se prične tajati kakih 10 dni prej, na severnem koncu pa kakih 10 dni pozneje. ga naroda je vroča želja, da se ri kratkovidneži pa so se pri-odpre zapadna fronta in se s j toževali, da nismo napravili tem pomaga Rusiji. prav, da damo orožje v roke h\t j • , j .komunistov. Vemo, da Rusi vsak dani 4tfr. .> v,, •• • - Xt f , . 44Te pritožbe ne morem ra- pobtjejo vev Nemcev, kot vsi: 1 . , ' • , . r 1 , zameti. Komumzein pod Stali- zavezniki skupaj. Vemo, da u-i • , .1 . „— ..---iii nom le vstvaril najbolj juna-nrieijo vec sovražnih tankov, i, „ . * J . , ,.. v , 1 sko armado v Evropi. Komuni- izstrelijo vee sovražnih aero- , r , , , , , . 7 , T. . . !zem pod Stalinom nam je dal pianov, kot kdorkoli izmed nasi , , . . .. „ . J zgleTovC(k;l v Potlrti >ia >biJi ie ;n nik,lo ni bil množica, ti se je *>rata o^ na<]uIi<,ni želo2ni^ nad in 9. Osiški aeroplani pa nadaljn-kritju imenika, kaze, oa so Avo -n tmli že dol 2 Av,„ vče- jejo svoje napade na Malto, se zadnje mesece ^o izboljsa- ^ ^ jp ^ na ^ v city y ^ ^ ]q ^ ^- h odnosa ji ».en i Angitrjo Hall sklenjeno, da i>o podrt Se (Malto izstreljenih 8 osiških sovjetsko Jtusijo. .ostali del 2. Ave. od 59. ulice aeroplanov, ]>ravi neko poroči- "Narodi «0 se združili V eni pa do Chatham Square, kjer |]o Kaire. ^Neuradno poročilo stvari," je rekel, "da razbije- preide na tir 3. Ave. •rrJ Vallette, glavnega mesta jo in uničijo Hitlerjevo Nem-1 Železo -podrte nadulične že- ACalte pa pravi, da je bilo v čijo. To morajo storiti in tudi jleziHce bo porabljeno v vojne dveh dneh nad Malto izstre-bodo." 1 -namene. 1 jenih 37 osiških aeroplanov. j-W>aiije za zibližanje s Cehi jtakoimenovanem Češkem jmoravskeni protektoratu. Razne skupine slovaških bo- Povodnji v Colorado V Trinidad, Colo., je voda Jjevnikov skušajo priti v >tik z odnesla dva mostova ter pre- ! narodnjaki v protektoratu. — plavila 50 trgovskih in stano- j Vzrok temu se velike izgube, ki vanjskih blokov. Pravijo, da jih trpe slovaški vojaki na je to v Trinidadu v 38 letih vzhodni fronti. Slovaki pa šele največja povoden j. Reka Purgatoire je prestopila svoje 'bregove in voda se je razlila čez sredino mesta. 50 družin se je moralo izseliti iz sedaj pričenjajo naprevidevati, da trpe za trtvar, ki je jx>polno-111a tut j a slovaški stvari. Vojna uničuje race kraje. Do sedaj še nikdo ni u- t^ , ,, .__- __. ... -^d0 bi mislil, da vojna tudi -r-, j. . . , , pokonča mnogo rac, galebov in Reka je na ras tla vsled naglo dr rih monsk!tl Pa ven. kopnec-ega snega^zadnje dneve (lar je taSko. c(b auieriški obali pa je še hudo deževalo. Mesta rz bombardirana Italjansko voja.^ko povelj-s,t\To nazna'nja, da so amrleški j aeroplani bomlbardirali Ragu- je že poginilo na tisoče teli ptic. Kadar je torpediran kak tanker, se razlije iz njega velika množina petroleja, ki pokrije površino morja na razdaljo več sto milj. In ker je bilo zadnje mesece potopljenih že mnogo tankerjev, se je (petrolej razlil tudi ipo zaliviih in rekah, kjer žive Tace in druge vodne ptice. In kadar raca sede na petrolej v vodi, se ne more več dvigniti zaradi maščobe in pogine. ,"Nedavno je v veliki id laik i petroleja blizu Norfolka, Va., poginila cela jata več sto rac. In taka poročila prihajajo tudi vz drugih krajev ob atlantski obali. SLOVENCI! — BOLJ KOD KDAJ POPREJ JE POTREBNO, DA STE OBVEŠČENI O RAZVOJU DOGODK OV ONSTRAN MORJA. — TO STORITE, AKO STE N AROČENI NA SLCY. LIST "GLAS N A B O D A" - Not lork .PBTDAY-, APltllJ.3t942 'iSim "GLAS NARODA" (TOld Or TU PKOPLI) OvMd ud PnbtUHed fcj Rticak PaMlafclag (A Oorporatloa). Frank Btknr, President; J. Lajwfaa, Sec. — Pi«!« of basi mm of UM tervoritioa ud idtframt at »bore officer«: SIC WAST 18th BTR11T, NEW YORK. A. Y. 49th Year *wm naroda" la tamd «ery day except Batarday*, Buadaya — aad Holiday*. Bnbaerlptlaa. Yaarlj M-. AdvertlaMBeat on Ea eel o leto velja llat m Ameriko la Kaaado 9*.—: ee pol lete M Aetrt lata $150. w Za New York aa ctAo leto IT^: ee pol leta *S M. Za laoeematro sa oelo leto 17.— ; m pol leta 98.00. H«laa Heroda"* iahaja vaakl daa iaraemii aobot. aedelj la praaalkov. *«LAI NARODA." >1« WEST 18 th NAW YOtik, M. «. -1X41 Iz m SUŽENJSKO DELO V NEMČUI Ker je nemška armada popolnoma mofoilizirama in morajo odhajali na rusko fronto velike rezerve, je nemška vlada vt'Vno v veliki stiski zaradi delavcev v raznih industrijah. Do zadnjega časa so Nemci po itjovamah v zasede ni] i deželah na vo|i5lna mesta postavljali svoje izveabame delavce in tehnike. Obeuem pa so tuje delavce pošiljali v to-Taiiie v Nemčijo in v tako velikem številu, da je pričela nastajati nevarnost za notranji mir. Že sedaj se nahaja v Nemčiji nad UVa luiljona delavcev iz zasedenih dežel in ako jih bodo poslali še več. morejo v resnici nastati kaki nemiri. , Kot pravi v nemškem jeziku pisani lidt, "Neu Begin-3ien" v Ix>ndonu, je vsak sedmi delavec v Nemčiji tujee, ki je več ali manj sovražen Hitlerjevi vlaSii. Polovica teh so Poljaki in Cehi, ki sovražijo Hitlerja bolj, kot kogarkoli na svetu. Toda Nemci si ne morejo drugače pomagati kot dobivati delavce iz tujih dežel, fcl'a gredo Nemci, ki so sposobni za vojaško službo, na fronto. Znano pa je, da so starejši nemški delavci bolj nasprotni vojni, kofti pa so mlajši. Spominjajo se namreč ča-&a, prt'i'no je prišel Hitler na vlado. Glasovali'so tudi vedno proti njemu, dokler niso podlegli sili. In vsled nasprotja do Hitlerja so morali mnogo pretrpeti. In ker so ndadi fantje na fronti, so v tovarnah samo starejši delavci. In ti delavci, ki so Hitlerju nasprdtlni, pridejo v stik s tujimi delavci, ki naravnost sovražijo HMerja m njegovo vlado in ta okolšČina more za nacije povzročiti še marsikatero sitnost. In Himmler se boji, kaj bodo storili ti »die-lavci, aiko bo pričelo z ruske fronte prihajati vedno več poročil o nemških porazih. In naciji pri ftlem ne drže križem roke, temveč se pripravljajo tudi na to nevarnost. Po vseh mestih v delavski h četti-tih graklijo utrdbe in podlage za strojnice pod pretvezo, da grade zaklonišča proti "zračnim napadom. < rest a po se že mora pogosto boriti z uporniki po' ulicah, toda je brez moči profil delavcem v tovarnah, ki morajo obratovati, da bo mogla Hitlerjeva amiajda spomladi pričeti svojo ofenzivo. I-u to je velika slabost na nemški domači fronti. Gotovo ste že mislili, da sem pozabila na "Slovanov" koncert. ki se je vršil prask) nedeljo v Slov. Nar. domu v Brook-lynu. Nič talkega se ni zgodilo im posebno še ne. ko me je ,pa zadda sreča, da sem pri dobitkih odnesla drugo nagrado. Kaj takega se meni redkokdaj ipriipeti, čeprav ae istea mlad ih let vedno najdem 3tirLpereenih deteljic v obilju, če se le potrudim pogledati kam v travo. Torej vidite, koliko je verjeti slavi št i r* peresnih deteljic v tem pogledu. Tisto navadina in nedolžna goljufija s katero se ljudje kratkočasijo. Podrobno koncerta m? bom opisovala, ali omenim naj mimogrede, da se mi je udeleS/ba zd^la veliko premajhna za te vit ste prireditev. Koncert je bil dtoševni užitek, kakršnega si v teh dneh človek včasih res želi. Mi Slovenci, ki imamo radi pesem in iigro- bi morali }>osebno zdaj skrbeti, da na&a stvar , ki je bila predvaja na po Mr. Charles Pircu, in ki je vojakova beseda i-n pozdrav materi pred odhodom v bitko. Oharles je pesem "Just Before tihe Battle" ddbro zaipel m s terat posdbno ustregel mlajšim med občinstvom, ki radi slišijo tudi amieriške pesmi poleg na ših. . Mladi harmonikarji, ki smo kulturnih priredb. Saj menda; jih slišali £e'v Arlington Hall, nočemo nehote sodelovati s fa-; Johamie in Mary Gril in Chas šisti m nazrsti, ki z mrzlično Penlko, so tudi natetopili na pro-naglico in ntrfco krutostjo mri-j^ramJu ki bili toplo sprejeti od onfen'o besedo in našo kulturo strani obieimtva, katereirai so v domovini. Hanes je dolžnost, ujih slovenski komadi nadvse vsakega Slovenca im Slovenke J ugajali. "Ti pa jaz, pa židana da pride na plan in pomaga jmarela," jm gre tako gladko, i vzdrževati pri življenju vse. kar ie nagega. Te tega nismo amkažni. tedaj se nam bo prav polteno prilegel grob, v katerega prav'mo. da lezemo že ne vem koliko let. * l"SIavanovi" fantje pa še ne mislijo v grdb tujine, to so v nedeljo krepko pdkazali, ko so z zanoBom zapeli "Slovawki brod." Tudi p ritega jo v *=voj krog mladino, da delajo čim večje ovinke na tisti neizogibni poti do našega groba. . Da, prav lepo je bilo videti kako je kaznakilo TEM POTO&l ŠE SPOROČA VSEM DELNIČARJEM Slovenskega Narodnega Doma v Brooklyhu, N. T.,! (American Slovenian Auditorium, Inc.) DA SE VR&I 'DELNIČARSKA SEJA I PRIHODNJO. NEDELJO, DNE 26. APRILA, 1942 ob 3. uri popoldne i., V DVORANI : slovenskega nakodnEga DOMA 253 irving avenue brooklyn. n. v. 5 Ako kameri n« bi pre>l pismenec« : »oradevnesa obvestil« naj blago-I volji to naznanilo vpo&tevall kot i pismeno vabilo. Reja bo zelo važna I v vseh ozirih, ^r je viuk delničar | napreden, da ne zaeotovo udeleži. Uprava Slovenskega Narodnega Doma. Si tiBiaguai ail'^'igliiBOaaKL^iBg^ jjg«ai mwyrifgffi^ VOJNI FESTIVAL Thomas J. Brandon, ravna PISMO a *bLNi8m6fc ' VI. ' Opečenec _ V našem wardu imamo petdesetletnega v Ameriki rojenega Italijana Majka, k* je iko-maj štiri čevlje vir-*ok. Nožice ima majhne in drobne, glavo ogromno, v splošnem ga je pa sam sodu sličen trebub. In kakor "natapa" krčmar sodček piva, tako "natapajo" zdravniki «lelierni teden Maj-kov trebtth. V odprtino, ki so jo umetno napravili, vtaknejo precej debelo gumijasto eev, iz (katere se nateče do dve galoni motne tekočine. Majk ima namreč vodenico, poleg toga je "pa s-ladkosaieden kakor razvajen otrrfk. Lji&si telj Brandon Films, Inc je sno ? 7 J T rJ.n fhi .P?' k^0* sladkarije so m« pa pork. da jih bo treba še kam dobiti. Po "Slovanovem" koncertu sem šla gledati ruski film "Guerilla Brijgade." Imam zelo rada rucske filme ker je igtanje v ietih talko realistično, umetno in pristno, da ima človek naj\'ečji užitek slediti scenam, ki jih Rusi prikazujejo «vetu potom njih filmov. Nekateri piavijo, da je veliko propa-gande vmes an je we sktrpej le navadna laž na platnu. Namie v duefcu, oziroma pevskem pri-' ™ fllm ^ nikdar napra TEŽAVE GLEDE PREHRANE V NEMČIJI Kakor piše dr. Max Klauss v listu "Nationale Sozia-listisclie Lfandpostpostaja v Nemčiji vprašaji je glede prehrane prebivalstva z vsakim dnem bolj pereče. Nemčija mora «d!asies preživljal 8,000,000 -več ljudi kot pa ob izbruhu vojne. Poleg tega pa so zasedene dežele Nemčiji bolj v breme kot pa v dobiček. V letih 1940 in 1941 je bila letina bolj srednja, letošnjo pomlad pa se je Nemčija prepričala, da se njene za-se'ine armade na svojih krajih ne bodo mogle vzdiržati. To i>osebno velja za Finsko in Norveško. V Belgiji, na Holandskem in v Franciji morajo delavci, ki delajo po tovarnah in izdelujejo vojni materjal za Nemčijo, tudi dobivati dovolj živeža, ki jim ga mora preskrbeti Nemčija. In kot naznanjajo poročila iz raziriih zasedelnih dežel, se kmetje upirajo obdelovati svoja polja, ker tnočejo /de-la«ta za Nemce. Iz vašega tega izgleda, da bo Nemčiji, ki je zimo, kar t-e tiče živeža, še precej 'dobro prenesla, trpela pomanjkanje letošnjo pomlad in poletje. ^ Registracija V mestu New Yorku se bodo morali registrirati vsi moški, državljani in nedržavljani v starosti od 45 do 64 let Registracija v New Yorku se prične v soboto, 25. aprila ob 1 popoldne in bo do 6 zvečer. Ravno tisti čas b o registracija prihodnji dan, v nedeljo, 26. aprila, v pondeljek, 27. aprila pa se bo pričela ob 7 zjutraj in bo do 9 zvečer. Vsak se mora registrirati V okraju, v katerem stanuje. In kje je kraj za registriranje, mora vsakdo sam izvedeti in je najboljše, da vpraša poliemana. aorn nastopila s pristnim Slovencem i-z kraja naša mlada pevska moč od tu. "Kaj ti je deklica?" je vpralševal staro-Ikrajski' fant. tenor. Stariha, vi-l tega vtisa, čeprav sem jih videla že ne vem koliko v vseh teh letih. Nasprotno, njih tendenca, da slikajo življenje tako kot je, že sama preprečuje sopranistinja Aim Kepic pa je kazanje kakšnega potvorjene-žalostno odpevala, da ji je fant kot se to rado dogaja na vojsko Šel in se vrnil več ne bo. Kako lepo in čisto in z resničnim Čustvom je oblikovala besede milada tu rojena Slovenka! In njen glae?, kakor priro-den glas s lavčka, je bil odimiev ■domovine njenih očetov, do katere pravijo, da nimamo več pravice. Videla sem, kako so si brisali dči tu rojeni, ko je Anaie v slovenski besedi izražala svojo bol. — Še daleč je do naše gomile bratje, če bomo le znali misliti na življenje namesto na stmlrt. Saj se je še žalostna Aime končno potolažila z mislijo, dia bo "fant nazaj prišel in jo za ženo vzel.'' ■Nekaj izrednega in zelo času prkrtemeiga je bil peivsfci igrokaiz, katerega je sestavil iiz narodnih pesmi in popevk Mr. Leo Zakrajšefc. Pevci so Ameriški poslanik pri Stalinu Poročilo iz Mosfcve naznanja, da je včeraj Josip Stalin sprejel novega ameriškega poslanika admirala William a -H. Standleva in se je ž njim raz-govarjal nad eno uro. Naglo rastoče mesto Prebivalstvo Kodiaka v Aljaski se je od let» 1930 pa do leta 1940 podvojilo. V SPOMIN 6. obletnice smrti NAŠE DOBRE, NIKDAR POZABLJENE MATERE lil je preminula 26. aprila. 193«. Draga, neporabljena, mati, Oh, čemu od aas ni Sla? Bog naj Troji duSi zlati Mir In pokoj večni da. Žalujo« ostali: MIlan, Joe In Frank IHJan, sinovi; France«, Mary, Josephine, Rosie, Stella in GabrieU. hčere. Kinzua, Pa. « v našem Hollywoodu. Sploh pa Rusija najsijajnej-še p rikazuje svetu danes, da ona ni lagala, ni lenarila, ni sedela na kupih teorij in gllala, kako dragi za njenimi mejami j^fi-ade gore orožja in skritega fcovra&tva in nevošcljivosti, da ji ob prvi priliki zadajo smrtno rano. Tudi se ni trpro-paSeala mpralno ne idejno, ampak je zgradila v svojih mejah skugo. ki ji menda danes ni para nikjer in kakršne agodovina sploth ne pozna. . iKaiko se je gradila ta krasna sloga ruskih ljudstev je razrvid-no iz gori omemeinpea filma. Ouerillska vojna Rusom ni no- (Nadaljevanje na 3. str.) ročil, da bodo v maju, juniju in juliju v gledališčih po vseh Združenih državah kaz a n i slavni ruski filmi in filmi drugih zavezniških narodov. Na teh filmih bo mogoče videti dramatične in ginljive prizore z dejansfke in domače fremte. Sto in sto mest, trgov 'in vasi ee je že priglasijo, da bodo priredili Vi^ory Film Festivals. Čisti dobiček bo izročen krajevnim odborom za Russian Relief, British Relief, Uniled China Relief, American Red Cross, U. S. Navy Relief itd. ali katerikoli drugi zvezi, ki -bi bila izbrana. Filmi so izdelani iz negorljive tvarine (16mm sound film form) in so posebno prikladni za dvorane po majhnih naselbinah za jako nizko ceno. Ako kaka dvorana nima filmskih priprav za kazanje < i izpopolniti. i i 1 'ž^^^t^^^^Naro&te KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street . York, N. t. eonnniiiniininiHiiiiiiiniiiiniitiiiii| Note I 1 PIANO-HARMONKO «11 KLAVIR BREEZfeS OF SPRING TIME OF BLOfWOU < Oetni ftt«) SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERC KO L O OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA orphan waltz DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA. PEQLJAJ ŽIDANA M ABELA (polka) VESELI BRATCI (masnrkat BARČIOA MLADI KAPETANB KO PTIGICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ DOL 9 PLANIXE gremo na Štajersko StajeriB HAPPY POLKA Ce na tujem 35 centov komad 3 za $t. MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Pa S5c koottd: Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. Zli ffrtt 18th SL. New York Za nesrečneža se nb-nio več do-lf zmenili, ker ni ne tarnal, ne stokal in ni imel nobenih potreb. . Štirinajst dni kasneje me * proti jutru prebodi iz spanja RtraSareki krik. Vsa bobHŠni-ea je zaeela dreti 6fctrpaj. Človek je res čuden bo$ji stvor. Nisem se namreč brigal, kdo je tako r»e<čroveAko kriknil, pač eem pa začel razglabljati, kje sem že slikal ta krik. ifisel mi je iskala in blodila najprej po Ameriki, nato po krajil» in deželah, ki sem jih prepotovat pred prfilsodom y to zemljo in se fclednjič ui?tavi-la v Kranju, kjer sem v svoji zorni mladosti hodil nekaj let v vilšjo šolo. Neke noči je bil plat zvona oznanil ogenj. Skočil sem iz postelje, se naglo oJblekel ter se na cesti pridružil ljudem, hitečih * smeri proti Gašteju. Gorela je Dralovka južno od Gaeteja. Ko smo dospeli tja, so gasO-ci požar že omejili, v plamenih je bilo le še ogromno gospodarsko poslopje, last nekega vel eposestn ika. Streha se je že udirala, o-genj je švigal iz vseh odprtin. Iznenada se sunkoma odpre v postrešju velika lina. V lini se pojavi živa človeška plame-uica. Bil je menda neki berač, ki si je bil prejšnji večer nekoliko preveč jeruša privoščil in v senu trdno zaspal. Mahal je z rokama ter se precej dolgo pripravljal na skok. Ldsna je bila najmanj sedem metrov visoko, in skoka ni tvegal. Nekajkrat i se je bil sklonil naprej—deset gasilcev je krepko držalo veliko razprostrto plahto—^slednjič •se je pa zravnal, zakrilil dvakrat ali trikrat z rokama in omahnil nazaj v plamtoče peklo. Pri tem je tako nečloveško kriknil, da je gasilce, kakor tu-di nas zijaleže groza sprelete-la. Da, takrat v Drulovkii—kma-lli t>o tega štirideset let—je bil tisti berač pognal iz sebe natančno sličen glas kakršen je bil spravil na noge vsa tri nadstropja naše botnašiiioe. Vse je nagonsko drlo naravnost proti opecenčevi postelji: bolničarke, bolničarji^ zdravniki in bolniki, kateri so mogli na noge. Nesrečnež se je bil zvil v klopčič, vtaknil glavo med ko-len^ ter koleni z rqkama. objel. Povedali so mi, da se. mu je od bolečino obraz do nespozna-nja 6paČil, osteklenele oči je imel »e, vedno na široko odprte, le dihal ni več. • Baje mu je bilo treba kosti polomiti, predno so ga spravili v vodoravno lego. (Dalje prihodnjič.) { t «G LAB Tort FRIDAY, APRIL S 1942 ................ ■ ■■ me VSTANOVLJEN LETA 18»? i aaaaeep RSAVER MRŠKO: "Jeans, Marija!" Komaj je zavil oikoli ogla in mu je poigled objel gospodarska, poslopja kremarxva, se mu je izvil iz prsi plašen vzklik, naipol zadlušen od groze Z obema rokamia se je zgrabil za gla- POŽIGALEC vo, omamljeno od žganja. Naslonil se je oh vogel, da se ni as^ndil, ne od prevelike pijanosti, ne, od stra&ne groze, oIirime) je breme, kljuvajoča, ■wrest*' ""Hotel sem, zdaj je storje-' Kakor hi okamenei, postal del zida, ki je slonel ob njerrt. je brtz življenja strmel na streho skednja in hlevov. Gost, Kvifricenotemen dim se je valil iz nje; v širokem, snopu je ki-ipel iznad slemena, se pogamjal vi«e in više proti motnemu nočnemu nebn, se zibal v zraku sem in tja kakor stari jagnedi .spodaj ob reki. ko jih maje1 jesenski veter V višini je bledel, se redčil im redčil, se trgal in «e izgubljal v mlaenoihlad-nem vadubn. kakor bi ga pila žejna ude m bi ga srkalo v se svinčeno, z dežjem grozeče nebo. Hipo-ma se je zganil, kakor kosci luščijo drn od drugega. J. a ko diivijo {X) strehi, kako padajo pod kap, kakor pozimi cime jfedene »veče, če raapo&ajen fant udari i palieo po njFh vojaški vrsti. Ker je videl z zaprtimi očmi vso grozo v še stra&nejših barvah, je odpri oči in odtegnil roke od T3tk«. Z desnico se je uprl ob zid- da bi sloinei varneje. Ker dilhtel je po vsem teJesu; komaj je outil noge in zemljo pod seboj. Hladen pot je začutil na Čehi. "Ali ni moči pomagati? Ko bi Ne! Glej, že sili in kipi plamen skozi streho. S svetlimi jezik? sika kakor razjarjen gani skozi razpokano opeko. Liže sem in tja, kakor bi iskal novo žrtev, da ugodi nikdar sitemu Mvojemu gladu. Srdito se zajeda v temnosivj stolp dima, kakor bi ga hotel vžgati, da za^o-li Ln zaplamti do neba. ^Gorjl" Na bil on, hlapec. Gjxgor, ki je zavpil. Saj ga je klic prestrašil. da so se mu kolena za-Sžbila. A za klical ni on. dasi mfu je< klic na pomoč trepetal v grlu in v vsaki žilici tefesa, že odkar je stopil izza ogla in je gorja zagledal. Dfasil in pekel | ga je, -- cez peikočal voani slione, ao se podile j resno, mlolčeoe zidovje. Naglo je spet zatisnil oči Upal je, da ae tako ohrani pošastnih prikazni. A v resnici jih je videl le jasneje, ker jih je gledal z doišo. Hipoma sb je preplaiSil se bolj vsega iga je .prevzela grozeča misel: 4'Kaj stojim tufeaj? Ba me »e opazijo! Kdo ve, ali me natakarica že ni f Dort)ov, pireden se abude v vaši. A tiho in previdno!" enkrat se je ozrl proti cerkvi, z nemirnim, blodnim pogledom, a obenem vendar mehkim, kakor bi profil odpuščanja. A, jglej. ali se ne ziblje ogrom ni stolp, ali se ne nagiba? Sem, nanj pada. 4t Jeans, saj cerkve nisem nameraval!" Od gtrotfe se je pokrižal- z naglim, spakedranim križem: ker roka je bila težka in je drhte-la. A besed ni mogel izgovoriti ob svetem znamenju. (Kar naj t r.4 je je mogel v veli kih okovanih čevljih, skozi va«. Zapiski iz iau*vega itojevtkl) (A. M. Da- Po 75c zvezek Bdfegar (Artur Bornede) -Ps strani klobuk (Damir Fslgal) F*o $1 zvezek Vcridicui (Pater Kajetan) Sivk« (E. S. Thompson) Radarska balad* (Marija Majerjeva) Prigod be Čebelice Maje (Waldciaar Bonscls) Piugvinald otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janke Kad Po $1.50 zvezek Zle«n in kazen (F. M. Deatojevakij) Tidto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo, naročite še danes! KNJIGARNA Iz mojih beležk (Nadaljevanje z 2. str.) va. Tako so se borili proti Mongolom, Teutonom, Svedeean Napoleonovim Francozom in v eaainji vojni proti nemškemu ka^zerju. Z največjo odločnostjo pa ne bore daue.- proti N.v cijem. . (E6usi najprej pokažego sito gospodo pri polmiib. mizah. Nemške oficirje, priiožnice, rusko aristokracijo, ki je bila pri-prarvljena prodati ljudstvo Nfltaileiu samo, da ostane ona v sadlp. To vse predstavlja trhle stebre, katere je zrušila revolucija L 1917. Novi' stebri so "generali" iz ljudstva. Chu-fbenkjo. Nedolja, rfhwaki sin, mornar. Kako se gabi ošabnim nemtakim oficirjem, ko morajo tem ^tgeneralom" vrniti salu-taieiije. S kakšno ogabno naslado dajejo povelje za uničenje vasi s prdbivaki vred, in s ko- KUPUJTE 13dm zaničevanjem m preži-ie hitel rcwrt pove nen^ki komandant v^ . . , v rwkemu mnžiku, naj gre in po-Ni bilo dale*1 do koče kremar-] ve svojim Ijqdem. da Nemoi se je ve, v kateri je zdaj začasno' tako ma^čuiejo nad ruskimi,psi gostoval, stopetdeset korakov ^ o^r ^i se dviga proti morda. Vendar se irn jo zdela neniškemu ropanju, tolovajstvu kratka pot nocoj dolga, kakor in obijanjli. In mužik pravi: ^ nI' o. ^ "Povto, porjdero. in jim po- Djej.. Strah ga je izmučil. Ker v€Rrtf w razložim . . " jasno je dišal naglo, eiudcomer- , , , no prasketanje za seboj, kakor . ^J2^ tudi sto- bi se spustila v»a opeka, ki jo'n- 12 bedastega mmžika, ki so je izročil jezi omenja, v beg za ^ b]U ^krat pripravili do te-njim; in plamen je sikal, kakor' ^ da, > kot poaileven hlapec hi segal z vročimi svojimi jezi-! P*™**1 kniha m soH k mizi siki po niem. laca hiš pa so ka-lUh arSokratov in nemf3kih ofi-kor* temne pošasti, ki stegajo!^^ 50 na njegov račun UNTED STATES SAVINGS BONDS In STAMPS od vseh »trani roke po »voji zbijali umazane šale. &e razvi-' mandant je ubit po ribičevi ženi, ki lopne jx> njem z veslom. Ko to zve še višji nemški komandant, se skono zsgnidi ad «t id a. Nemec mbit po ženski teh /pisov! Zdi se, da bodo Nemci crknili prej od ihte, da. jih nihe© node za svoje gospodarje in oblastnike, kakor od akfru-alemga poraza v vojni. . fTreba je prepustiti stvar Ru-.soarf. oni anajo temneljito ponižati nemilo oholost s slovansko ^roaninostjo, ki se ne kora'« rozs"krHnoRti, kakor bi vsi vedeli, da drži sam Bog roko nad vasjo in se ni bati nofbene nevarnosti in nesreče. Turetno ravna ti z izdajalci, da je naravnost zabavno. Vse jim odpustijo, le končni načrt, je kar nenadno preprečen. Tin kako zna-io voditi brihtne Nemce za nos. Stari ribič popelje nemško posadko na mapaieno me^to. da morejo medtem vaštfani rešiti orožje k duplino. Ko je star-ičeva nalidea končana, pravi Nemkm: "Ubij me zdaj — od1-f=lej bo Govoril s teboj moa sin Ivan." Starca ubijejo, Ivan pa pozdrav1'. Nemce z orožjem, ki so ga Šbili reSili in ožabhi ko- bi-ca. prrlctžniea. privesek nemškega soldata takorekoč. in pa hausfrau, ki ne vidi v socijal-nem pogledu diifje kot ji nos kaže. Rusi pa prikaznjejo svojo ž^no kot niožu docela enakopravno, kot boriteljieo, ki v vsem do>fts:a moškega, ki se ne -straiši nobene žrtve. Ko zapleše nezvesta mladega ribiča pred povorrfko. ki je prisiljena kota-kati pred nemlškimi vojaki, da jih krije, se človeku zdi- kakor da je v njej vtelešena vca o-STontna Rusija, ki dviga visoko svoje ideale in s tem vceip-Ija strah sovražniku strah pred njo in pred njeno silo. "Streljajte.!" pravi dekle, "za liami so Nemjci." Za svoj pogum skoro plača z življenjem, a gneriUska posadka je rešena, sovražnik potem v boju premagan.. In otroci. Tudi ti se bore proti Nemcem. Padaio ?ideti po njih kroglah, a padajo tudi Nemci po zaslugi ruskih otrok ki se zavedajo svoje dolžnosti napram domovini. Isrtrebimo RovraSnSra! To je gwlo vsrh mož, žen, otrok, starcev, mladi -ne. Nemec odgovarja z iztr^b-Heitiem in s strašnimi gToze-dejstrv\ Ali bo uspel? Rtisi prarvi^o: Nikdar* Primorska Slovenka. DRUŠTVO n Greatw New York in okolico, ink. Kder bond rejaker all rojakinj ie m flan te^s dndtm na| vprft-«* svojega prijatelja aU prijateljico all p» eoeta ixmed odbornikov xa natančne pojasnila. V neereti m šele spozna, kaj pomeni biti flaa TEKOM ab-LETNEGA POSLOVANJA Je arastvo Izplačalo $10,000. SEQ rtnine ln $18^67 bohiiue ln Ima r blagajni fie.466.79. Naloženi densr Je: $ 5000/» Defense Bonds $ 4000.00 u. S. Savings Bonds $ T416.79 nnloienlh v bankah Skupno $13,466.79 Odbor za I>to 1042: Predsednik: MIHAEL UREK 82 Welrfleld St., Brooklyn, N. T. Podpredsed. Zapisnikar: 290 Harmon St.. Brooklj-n, Tajnik: JOSEPH 68« Liberty J+r Will is ton Park, POOACHNTK enue L L ANDREJ IVANŠEK N. T. BU^aJnik: ANTHONY CVETKOVICH 983 Seneca Avenue Brooklyn, N. Y. Nadzorniki: X. FRED VELEPEC 11. VTNKO ZALO KAR 7226 — 67th P1ac» 71-09 — 69th Street Olendale, L. L Glendale. L. L in. JOHN YURKAS 405 Himrod Street, Brooklyn, N. T. Arhivar: JOSEPH POGACHN1K, 680 Liberty Ave., vWllllaton Park, L. t Društvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih dru£tv*nlh prostorih 1 Amsrlean Slovenian Auditorium, 253 Irving A vs., Brooklyn, N. V. iltnirg •GLAS NAHODA* — New T«k FRIDAY, APRIL 24,-1942 V8TAN0VLJEN USTA 1892 l^&Hiiiiiiiiiiiiiii;« Kakor pla zgodovinski roman. 84 Z ••• i:*:iiiii!iiiiiiiiiii:*:iiiiiiiii arov l»i sicer ne morem hoče Ti» jw»t i)x> njegovo mnenje pravo. Jaz (ia govori s tabo brez dolžnega respekta, in na uveljaviti svoje nazcrt, todo njegovih nasvetih." iV.-ariea je pritrdila. p "Kes je, da je treba preskrbeti denarna sredstva., da pridobimo vojaške poveljnike in politike iz Horthvjeve okolice. Odtujiti je treba Honthvju posaaneeD© vplivne osebe. Kdo pa naj vodi pogajanja? Brezpogojam mora to biti zanpanja-vredna in brezpogojno zane.-ljiva posredovalna oseba."' ".Mislil sem že na Wolkt nsteina. toda na.fhržo ne bo hotel sprejeti te kolikortoliko dvomljive in nehvaležne naloge." 4.\*ar'.ea je odločila:: " Wol'kenstein je edir.i človek, ki je vreden zaupanja. On mora to storiti." "Da, pa denarna sredstva? Oil kod naj vzamemo gmotna sredstva?*' "Med svojo prtljago >< imamo navoje s kodeksi in drugimi znamenitostmi, k; jih lahko prodamo. Imamo ttfdi Se nekaj diamantov in briljanlnlh draguljev, na katere lahko dobimo znatna posojila." Cesar je živahno pripomnil: "Najbolje bi bilo, da bi WoLkewteinu prevzel tudi trgovsko stran vsega podjetja. Pri njem sem vožjo pomočjo dosozeva svoj cilj". Smehljaje je cesarica sklonila nažnookrogle svoje lepe roke okoli njegovega vratiu. ••Poba izkušenj je za raju, Karel. Težko je te izkušnje premagati, toda najine ljubezni se ne smejo dotakniti "Ne, Žita, najina ljubečem /bodi nad vsem!" M.ala družba v Pranginsu ni imela pirilike, da bi se čudila • b ne navad nem zopet nem pojavu grofa WolkensteLna. Ne pričakovano kakor je prišel, je aorpet izginil in samo oni, ki so bili o stvari paučetni, .«o vedeli, da se je napotil v tajni mi.-iji v Pariz. Zdelo se je, kakor da bi bilo njegovo bivanje v francoski prestolnici trajno, ker so potekli meseci, ne da bi s< bil vri.il. Karel in Žita sta bila vedno v boljšem razpoloženju iii sta oči vidno z največjim zaupanjem-zrla v bodočnost. Tajna sporočila, ki sta jih dobivata, so se vsekakor glasila zelo ugedno. Leto 1021 ni povzrolčilo nobenega zunanjega pre-okn-ta, v življenju izgnane vladarske dvojice. Prve dni meee ca marca tega leta je dobil cesar obi^k. Posetnika je takoj -prejel. Sprejel .ga je v velike,m salonu, kjer je cesarr najraje bival s svojo rodbino. Kc je posetnrk vstopil, mu je Karel šel naproti in mu radostno ponudil roko, rekoč: "Ljubi Knlodv, iskreno me veseli, da me poletite v mo-i-m izgnanstvu. V vas jxranlravljaan kralju zvesto ogrsko plenite t vo". Grof E:dody je poljnftril cesarici roko, ki mu jo je milostno ponudila.. "Znam ceniti visoko odlikovanje, da sem bil sprejet v najožjem rodbinskem krogi.. Poročila, ki jih prinašam, bodo morda po v rac" lo za visoko naklonjenost in milost." "Vaš prihod sam, grof Erdcdv, je jamstvo dobrih vesti. Ne verjamem, da tbi vam lahko izkazal kakšno mjlosrt- ki bi poplačala vaša poročila." - Grof se je nasmehnil, ker mai je laskalo uvaae vanje, ki ga e nafc^el pri cesarju. Prinašam vašesriu veličanstvu peziv, da se vrnete na Ogisiko in zopet prevzamete vladarsko žezlo." Cesar je hi! radostno presenečen. Radcstno je vzikliknil: "Ali je Ifprtliv pokazal svojo zvestobo in me dal poklicati? "Horthv? Ne veličanstvo. S Horthyjem se ne da ničesar napravit . Ta se dabrevoljno ne odpove državnemu upra- viteljstvu." Cesar je razočanano povprašal: "Kdo me pa potem poziva, naj se vrnem? S kakšnimi -redlstvi in s kakšnimi nadaami na uspeh naj se vrnem na Madžarsko?" -^jwL. (Nadaljevanje.) ^ Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem (Izvirno poročilo iz Slovenije.) (Nadaljevanje.) BBKAMNTri\\LACHU(Na. I UJne 6. avgusta «o ubežniki Izredno sodišče, ki je bilo po- p<*skutšaili porušiti elektrarno v stavljeno za presojanje komu-j Vintogarju. Eksploai ja se je pa nističnih nasilnosti na zajede- ponesrečila in je bilo na elekt-nem ozemlju, je dne 1.avgusta rarni razbitih le nekaj šip. obsodila na smrt štiri sledeče:! tisti dan je spet poslovalo Ignacij Hren, 32 letni strojar rodno sodišče v Begunjah. Zo-iz Kamnika. I^eopold Dreinelj,1 pet *o bili štirje obsojeni na 20 letni frizerski pemooni'k iz smrt. Javni lepaki so razgla-Kaimiika; Mirko Exler. 20 letni sili stvar že isti dan. trgovski pomočnik iz Kamne Janloo N. Rogelj: STORIMO SVOJO DOLŽNOST. Nadalje so darovali za JPO slov. sekcijo .sledeči: Gorice; in Alojwij Glavič. 27 letni kovaški po n noč. iz M-eng- BFJCAMNlT.\lIACmTN-G Iznedmo .sodišče ki jo bilo po- ša. — Bili so obsojeni radi pre -; stavljeno od civilne uprave za povedane nošnje orožja in radi Konico in Kranjsko, je dne 6. avgusta obsodilo na smrt šti- sabotažnih dejanj. Obsodba je bita brez odloga izvršena. Bled, 2. avgusta 1941. Kutohera, načelnik civilne uparve.. Piel usmrtitvijo so vsem štirim dovolili duhovnika. Vsi so se spovedali in bili obhajani. Uwtrelili so jih v vojaških barakah v kraju Podgora, ob cesti Bogunje—Tržič. Mrtvece so odplejali v Gradec in jih sežgali v krematorija. Iz Radovljice in njene okolice so se "ubežniki" po največ zatekali v Jelovico. Dne 29. avgusta je priibežal tja tudi nek* Raknša. ikoni a j kakih 18 let star. Bil je delavec pri predoru v Globokem pri Radovljici im je bil zvedel, da ga misli Go«tapo aretirati. Ni hotel čakat \ amfpak je zbežal v Jelovico. Tam je pregovoril "u-h <žnike", da »o takoj naslednji dan napadli skladišče živil .v bližini omenjenega predora in ,ga izropaK Posledice tega dejanja so iiazvidino in naslednje-ira. BBKANNTMAdlUNa Oborožena kofliiunistisana tol- VA2NO ZA NAROČNIKE ri osebe. Oljsojeni so bili radi udeležbe pri k e* mun iert * čini h sliodih. k.jer so se kovali načrti za teroristične nastoipe. Dalje radi pomoči pri nameravanem p<>-škodovanju javnih naprav iii napeljav. Tudi radi zločinov, naperjenih proti varnosti življenja in imetja prebivalstva. Končno radi prepovedane nošnje iorož.pa. (Imena obsojencev so sledeča: fMtfan Kola/rič, 20 letni slikar iz Perovega. Stanislav KalLšnik, 28 letni stvojnik iz Perovega. (Kazimir Oerne. 30 letni strojnik iz Kamne Gor:ce. Janez Finzgar, 31 letni zidar iz Javomika. . rUSsmrtitev je bila takoj izvršena. Bled, 6. avgusta 1941 (Kntchera. načelnik civilne uprave. V prv h dneh avgusta je bilo nekaj ubežnikov že tudi na Moža kf j i nad Jesenicami. L.juelje ko jim donat-ali hrano in seveda tnidi razna poiwi-la. Tako jc zalia.jal na Možakljo tudi Ivan pa- ki se je bila potikala po go^Firtžigar z Javomitka. Na taki zdovih krnnekega okraja, je poti so ga zasačili nemški poli-zašla pred paitske policijskih or- caji, ga ranili v vi a t in ujeli, gamovi Na posiv. naj tako od- Ranjemoa so ptem ustrelili, loži orožje', se je uprla. Polici-j Jelovico, Možakljo in Po-ja je odpor takoj zadušila in kl.iuiko so Nomici poaroisto preis-konmnipitično ibando uničila, (kovali. Tako je odšlo nemško {Pri tem je bilo ubitih osem vojaštvo na Jelovieo v noči od oseb. Tako bo nadalje kazno-,7. do S. avgiu«ta. Bilo jih je van vsak exVf>or. . i okoli 3,000. S selx>j so imeli Prav taka kazen ima zadeti tudi topove, ker so pričakova-vsakogar, ki bi dajal potuho li velik spopad. Preganjanje itfTomikam. zlasti če bi jim kdo itb**žnikov ?o raztegnili tudi na nudil .prenočišče, hrano ali ob- Možakljo in Pokljuko. Na Po-leko, jim prinašal poročila in kljuki so Nemlci ubili dva dr-podobno. Isto velja za take, k: varja- ki f=ta ,bila prj delu v gobi vedeli za načrte ufpornikov. Kdnviih že ves teden. Padel je pa bi ne obvestili o tem policij- na v sponadu tudi nemlski po-skfli rvrstaj. (licist. Mrtva drvarja sta po- Bled, 5. avgusta 1941. i tem ležala v mrtvašnici na Ble-Kutohrras načelnik du, nrmRka odhcvar, Jos. Rus, John Ser-dac, Ant. Lukanielc, John Jer-«in, Louis Kcčul Sr., John Cer-nac. Joe Krasevetz. Fr. Teka-voc, Frances Jurglich, Fr. Do-dick, J. Škei-janc, Joe Erjavec, J. Mramor, Fr. Volk, J. B. Perko. Jack Dolgan. Mary Koche-var Louis Babx^i, Joe Sixno nLch, Fr. Bavdek, Mrs. Kosac, Mirs. Košak in Mohorčič, Joe Ferlkul, .Joe Bradieh, Mike Hiza Joe Ciuha. Jehn Koohevar. Ma-ry Ktxshf var, Marv Ogulin, J. Rab^ida, Ma ry Pugel, Fr. Novak ■ minnesuta : V. Mismaah, Mirs. Plut, Joe Ifior | CbUboim, j. vat, FM. JanorvvLski. Agnee Pu-1 gel. John Sabec. Fr. Tekavec, Jim MI'smajsh, John Jaklich, Roso Krai, Julia Stofac, Tony Germ. Bd. Jaklidh, Joe Bregar, Jaksob Skufca, Bernard Fink. Frank Germ, Fr. Mehle, Joe Jafklieh, Rudolph Strumbel, J. Fasbjancic, Ivana Pun tar, John ttuNel. Ant. Jaintnik. Joe Boitz, Matt ^rismn^b, Joe Jeišin, J. Petric, Aignes Arko, Ant. Klun, Ant. Vertovec. Frances Roger. Steve. Fatur, Joe Vadnal, Mary Okoeicih. Ivana 21abnkovec, .T. Pucel. Joe ^framor, A. Koche^-var. J. Sjila.r. ly>ui« Anzick Fr. Boitz, Fred Sterle, John Snvder in Miary (Podcr. Po 50 ecnt.: Tom Mnhic, Gore»hc. Frances GacniJ^ Law Poleg uialoT* Je razvidno do kdu] Imate pltCuo naročnino. Prva •teTlika pomeoi neaec. druga dan In iretja pa lero. Da nam prihranite nepotrebnega dela lo ttn&kor, Vra proaimo, da »košate naročnino pravočasno poravnati. PoAljlte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte natemu aaatopniac v Vaieib krajo all pa katerema lamed Mxruoolkov knjib Imena to tiskana s debelimi črkami, ker so opravi. č**nl oMnkatt tu«u druge naselbine, kjer Je kaj aattb rojakov naseljenih. Za»t«p«.k bo Vam IsroCIl potrdilo aa plačano na ročni po ALlH)UNi A: 8an fraiK-liro, Jaeab I ausfcla ■OLOKALKJ: Poeblo, Peter Cullg. Walaeoburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis: Frank ZupaočU ILLINOIS: Chicago, J. BevCU Olcern, J. FaMaa t Chicago, Ohra ln llllnola) Jollet. Jennie Bamblcb La 8aUe. J- Speilcb Mascoutah, Martin Dole'ic North Chicago la Waokegaa. fiiM MARYLAND: CltamUler. Mr Voaoplvae MICHIGAN: Detroit. L. Cleveland. Anton Bobek. linger. Jacob Uaanlk. Job- »lapnla Ulrard. Anton Nagoti* Lorain, Louia Balant, J o tin Toungatown. Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koftlar Lokaolcb Ely. Jos. J. Fes bel flveletb, lxmla Goni« .Gilbert, Louis Vessel Bibbing. John Porta MONTANA: Roundup. If U. Pantaa Wsshoe. L. Champs NEBRASKA: Omaha. P Broder1<*k VEW TORE: Brooklyn, AhIKmij SvH Gowands Cart alsfca |.HHe Fall- Frsnk Made Worcester. Pe«er Rode ohio: KaHortrat PENNSTLVANIA : Beaaemer, John Jevnlkar Cooemaogb, J. Brexavee Coverdale In okolica. Jos. I'a.ernei Export, Louis Supantit Parrel I, Jerry Okorn Foreat City. Math Kamla Fr. Blodnlkar Greenabcrg. r'rsnk Novak Homer City. Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Jaba Polaata Krayo, Ant. TautelJ Lucerne. Frank Balloch Midway. Juua Žvat Pittsburgh to okolica. Philip Pr«c*r Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefclfrar West Newton, Jovaa WISCONSIN. Mliwaokee, West A Ills, Fr. Akab Sheboygan, WYOMING:^ Rock 8prtnga. Laals Taaebat Dlamoodvllle, Jo* Rollra ▼sak »astspalk Ixda potrdil« aa svata. katrr* Je »rej«!. Tast spa Ike m Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE—štv. 415 2% x Inčev — 224 Strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št. 498) 2Vi x 4 1 D čer — "Z55 atreil vstev&i Sr. Kriier Pot Cena $1^« RAJSKI GLASOVI—St. 415) i 4 intev — 255 strani rstevfii Sr. Kriier Pot Cena 11.50 NEBESA NAS DOM — (&L 415) x 4Vi inčer — 384 iučev Cena 75« SKRBI ZA DL'&O (št. 408) 3 x 4V2 inčer—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAŠ DOM— (št. 415) 2% x 4^2 inčer—381 strani Cena 75e (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po ^orl o-znfičcni ceni. Zaloga pa ni posebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-strečl. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino vecano ...............15 r usnje rezano ......... .75 CATHOLIC rOCKIJT MANUAL r fino usnje rezano......L— Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET Glede ncn^ke#a policista je pa iTišel 9. avgusta naslednji proglas: _ BEiKANXT^LYOHiUXG r nee Mince. Fr. Sajn, Mihaela Setrina, Marj- Bozaich, Michael .Teršin, Adolph Tje^t, Jos. Tron tel. .Amt. Vodishefc. J. R Petric Rudolph Kapelic, Louis Peohak, Louis Vidmar, Fr. Mesojedec. Lroifi Erenl Jr. Mary Vict-irfcar. Mary Snyder, Fr. Zuni-henarer, Josopihine Perfco, Ant. VoflL4i(4t. Fr. Bre^rar. John Pavlin, Mike Jeršin, Ant. Me sojedec- John Mraanor, J. Kral Angela Skerjanc, Kat. Krase- (0>d komranistrene morilske roke zadet je padel med kvr-j rote"p Trooitol,' T^uis Germ. jnwitiwm clnffihonn ^rtlrnrwtl i r t— 1 t t^ * t> A L rs. Ivapel. Joe Erjavec. Fran- sovanjem slnžbetne dolžnosti t*lan ntfnusike varnostne policije. Za ta umor je bilo dane« ustreljenih deset konmnističffi^ rovarjev. — Tako bomo nadalje kaoTKvali vsak x*mor. ki bi se dogrodil naid onimi, ki imstjo skrbeti v zasedenem ozemljil za red in javno varnost. (BV»d, 9. avcTiBta 1941. Khitohera, naoeln^k civilne uprave. Glede teth deset ill kaznjencev so zmane naslednje podrobnosti. (Vseh deset so vzeli izmed talcev v begunjskih zaporih. To se je zgodilo ponoči, ko je vse spalo. Sironteiki so morali naravnost i-z spalnice na mori šče. iZaikaj ravno teh deset! Na to ne vemo oefcrovora. Uprava' v Begunjah je dobila telefonič-no .naročilo ia Bleda, kaj ima narediti im kdo so tisti, ki imajo biti umorjeni. To je vse. i Imena vseh desetih niso zna-' na. Kolikor se je dalo ugotoviti. je med njimi slikar Dačar iz Cemivca pri Brezjah, neki Podlipnilk iz Bohinja in nek duševno ne prav zdrav delavec iz Gorie. ki je bil svoječasno v Ameriki. . Streljali so jih v nekem kaan-nolomta ob poti v Dra^o. So dolgo po dogodku je bilo videti tam sledove krvi. Ustrelili pa niso vseh naenkrat, airopak so morali nekateri pripravljati kole za avoje tovariše ter jih nanje priveaovati, poftem pa (gledati, kako obsojenci umirajo. Nato so sami prihajali drug aa drnigim na vrsto. ■ (Dalje prihodnjič.) ces Zaitz- Tony Kamibich. Germ in L. Trontel. . L. (Po 35 cent. Anna Anzick. — Po' 25 cent.: Mrs. James Lav, Fr. Lest. Pet. r tfulisr. Jr. Fr. AmzVk, Jennie Miholiidh in Joo Boitz. — Po 20 cenT.: Joseph Novak. — Po 10 cent.: Rudolph Koch ev ar. Skupna vsota vseh nabranih p: ostovoljn ih prispevkov do sedaj $847.65, Pošiljam $800.00 Rojake proaimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATSS oziroma CANADIAN P08TAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno glavnemu blagajniku, ostalo vsoto v zneeku $47.65 ima blagajnik na rokah, katero boste enkrat pozneje sprejeli. IS pobiranjem še nismo zaključili jn se bo nadalejvalo.. Na redni seji dne 22. marca se je razpravljalo o nakupu ob-rarribnih bondov. in ko sem jim pa poročal, da je odbor že kupil ta $10,000. se je z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Frank Pesnik. Pueblo, Colo. V tem času1 narodne • ti -rfke potrebuje! naša domovi-1 na vašo pomoč. Kupujte redno Uni- j ted States Savings Bonds in Stamps. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo; "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime------- St., ulica ali Box št.------- Mesto in drzawa--------- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda** 216 WEST 18th STREET NEW YORK