lio 21 novembra 1924. Cena Din r Iihafa tiik tal p+seltfnt, livioail uHl|i a2 D 50 p, večji lasen ti petit vrsti 4 D; notice, v oru. — In ser a tal davek posebej. — ta ifiHili. * 1—tciM t do 30 petit a 2 D. do 100 vrat poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-Ware4" velja letno v Jegeslavtft 240 D, za inozemstvo 360 D U»r*vat*tvox EaaHovn nlica atov. t, pritličje, — Teitlon i ter. 304. PradUtiot Kn*n»va mllca *t S, L aatfatropl*. — Teleloa star. 34. HT Poštnina platana v gotovini. Nacijonalna fronta s pomočjo medstrankarskih pogodb. Nujnost nacijonalne fronte danes trvMevamo po celi Sloveniji. Ni inteli-genta, pa tudi gospodarja, uradnika, seljaka in celo delavca, ki ne vidi, da je mogoče doseči proti SLS in nieni nad vse pogubni socijalni in kuit'irni politiki le na ta način primeren uspeh, ako se vse nacijonalne sile naše cžje domovine združijo v enotno in navdušeno falango ter da temu primerno tu-di poudarijo skupne svoje državne in nacijonalne ideale. Saj bi bila sramota na vso našo napredno in kulturno preteklost, ako se Slovenija pri predstojećem dvoboju zdravega, pozitivno zakonodajno navdahnjenega nacionalizma jugoslovenskega proti nihilistlC* nemu brezdelnemu federalizmu postavi na stran. TJvidevamo torej nujnost te fronte, ne vemo pa, kako bi jo ustvarili. Tn vendar je ta operacija sila enostavna. Voditelj samost. kmet. stranke zanesljivo ne more zagotoviti volilcem, da bo seljački program bodisi v celoti, bodisi v poedinostih realiziran, ako slovenski seljaki glasujejo za gosp. Puclja in mu pribore nekaj mandatov ali pa celo samo enega. Kaj torej? Ali zavreči seljaški program in se priključiti slovenskemu delu nacijonalne koalicije v državi in tvoriti notranjega zagovornika sel jaških interesov v tej veliki politični formaciji Jugoslavije? Tega ne more storiti gosp. Pucelj. Nočemo brskati po prošlosti in iskati pogreS-kov na tej ali oni strani. Sigurno pa Je tud!, da gosp. Pucelj ne sme zavesti slovenskih seljakov in jim dopovedat!, da bo z glasovanjem za samostalno se-tiaško ali zemljoradnlško stranko kaj storjeno za sel jaške interese v Sloveniji in da bo program te stranke po volitvah realiziran. Ako bo on ali njegovi prijatelji izvoljen?, se bodo zadovoljni s platonično opozicijo, za katero se pa slovenski sefiakl lahko odkrito zahvalijo. Kaj torej? Ne preostaje drugega, kakor tisto, kar je v politiki malih strank edino pametno, da sklepajo pred volitvami medstrankarske pogodbe In da v razmerju svojih moči dosežejo skupen nastop proti obvezam programatičnega seljaškega znašala. Zakaj bi ne mogel gosp. Pucelj formu-lirati gotove, v razmerju z njegovo strankarsko silo stoječe zahteve seljaškega programa, torej zahteve, ki se tičejo interesov slovenskega seljaštva, in te zahteve predložiti stranki nacijonalne koalicije v Sloveniji, da jih proti skupnem nastopu osvoji in po Izvolitvi tudi pošteno v Beogradu zagovarja? To bi bila edino pametna in poštena seljaška politika v sedanjih razmerah, ki bi seljaka ne zavajala in mu hotela tudi resnično dobro. V enakem položaju se nahajaio narodni socijalisti. Danes ne govorimo o njihovem programu. Prepričani smo, da je med njimi marsikateri, ki vidi spas jugoslovenskega nacijonallzma v oploditvi z modernim narodnim socijalizmom. Toda politika je vprašanje ideje in pa moči! Narodni socijalisti so že okusili grenkobo platonične opozicije v Beogradu, ki ni hasknila nobenemu, najmanj pa tistim idealistom pri nas doma, ki verujejo v narodni soci-jalizem. Ta vera je sveta, kakor vsako politično In svetovno prepričanje. Toda baš zavoljo tega prepričanja bi bilo žal tistih poštenih glasov te stranke, ki bi se proti primerni medstrankarski pogodbi lahko obrnili v dobro velike nacijonalne stvari v Jugoslaviji in ki bi potom take pogodbe kot odškodnino za volilno kooperacijo razen tega mogli doseči gotove obveze socialnega značaja od nacijonalne stranke v Sloveniji, da jih v bodoči narodni skupščini in na vladi udejstvi in uzakoni. Nam ne gre za konkretna navodila, iščemo smernico kooperacije ter politično podlago nacionalnega bloka v Sloveniji. Kdor misli količkaj politično In konkretno ter se ne udaja Iluzijam in ne mara varati svojih volUcev, mora priznati, da je mogoča poštena 1 seljaška i narodnosocljallstična politika — seveda v obsegu današnjih stran- Volilna borba. Nasprotja med dr. Spahom in Radićem. — Beograd, 22. novembra. (Izv.) Radi včerajšnjega praznika sv. Aran-gjela. ko mnogo Sibov praznuje svoio krstno slavo, ni bilo nobenih važnih političnih dogodkov. Tehnične volilne prip'ave se nadaljujejo in boco do srede decembra v glavnih črtah izvršene! Po včerajšnji seji državnega odbora so Člani odpotovali iz Beograda. Podpredsednik HRSS dr. Vladimir Maček je že snoči zapustil Beograd Posajania med HR^S in opozic»jahalnim ožpm blokom so ostala brez vsa. kih pozitivrih uspehov. Dr. Jioliniec ocpotuje da».es v Maribor. Zanimiva poročila prihajajo iz Sarajeva. Tam je volilna borba postala že zelo ostra. Muslimani se skušajo kompaktno organizirati ter več ali manj zavojevati teren Radićeve stranke, ki se je že pri zadnjih volitvah zz-lo razširila med nižjimi muslimanskimi sloji. Značilna je izjava voditelja JMO dr. Spaha, ki jo je dal posebnemu dopisniku beogradske »Politike« o razmerju JMO do HRSS. V tej izjavi dr. Spaho najpreje reagira na oficijelne objave vodstva HRSS v zadnjem »5Io-bodnem domu«rki zelo ostro nastopa napram dr. Spajiu. Dr. Spaho je izjavil med drugim, da se Radić v svojih kalkulacijah zelo vara in da bo pri februarskih volitvah v marsičem prevaran. Radfć se vara, če misli, da je dobilo republikansko gibanje med muslimanskim prebivalstvom Bosne in Hercegovine trdnih tal. Radić skuša oslabiti JMO, lahko pa se mu zgodi, da ne bo povečal števila svojih mandatov, marveč da mu homo mi marsikateri volilni glas odvzeli, ker bomo začeli tudi volilno agitacijo med muslimanskimi pristaši HRSS. Uvedemo nov način agitacije. Po volitvah pač je mogoče skupno sodelovanje! (??) Dr. Spaho je dalje zavrnil očitek »Slobodnega doma«, da JMO ne brani setfašklh pravic. Po poročilih iz Novega Sada je tamošnja organizacija sklenila, da ponudi Svetozarju PriotČeviču mandat nosilca liste. Ni še gotovo, če Sveto-zar Pribičević ta mandat sprejme. Drugače je volilna situacija danes neizpre-menjena. Angleško-ruska pogodba - mrtva črka. ške vlade Ri Važne note angle — London, 22. novembra. (Izv.) Današnji jutranji listi objavljajo vse* bino treh not vlade Velike Britanije, ki so bile danes izročene po zunanjem uradu zastopniku Unije sovjetskih re« publik. Prva nota se glasi: »Gospod! Vlada M j. Vel. je razmo* trivala pogodbo, ki jo je sklenila prejs Snja vlada z vlado Unije sovjetskih republik in ki je bila podpisana dne 8. avgusta 1924. Čast mi je Vas obvestiti, da se angleška vtada ne smatra v poto* in ju, da bi to pogodbo priporočala para lamentn in jo potem tudi ne misli pred: ložiti Nj. Vel. kralju v podpis.* Austin Chambcrlein 1. r. Druga nota se nanaša na znano 2.1* novjevo pismo. Sovjetska vlada je dne 25. novembra 1924. izjavila, da je to pismo navaden falzifikat. Nota angle* ške vlade ugotavlja: Angleška vlada ne more sprejeti te* ga opravičila in tudi ne pristopa v po* drobno razpravo, kaiti po informacijah, ki jih ima angleška vlada na raz* polago, ni nobenega dvoma več o prisU nosti Žinovjevega pisma. Zato angle* ška vlada ne misli dalje razpravljati o tem predmetu. us1j1. Končno naglasa nota, da angleška vlada vztraja pri protestu bivšega mi» nistr«5ket?a predsednika Macdonalda, da Velika Britanija ne more trpeti re* vo!uciioname propagande na svojem ozemlju ter zaključuje! To je res! In sovjetska vtada stori dobro, da temeljito rar.motriva posle* dice, namesto da se skriva radi tega dejstva. Tretja nota, ki je podpisana od vod* j je zunanjega ursfla Grcgorvja. se na« naša na pisano Rakovske£a z dne 21. novembra. Po nnk>rm ministra Charn« ber!pd» ganda v Kriptu in Sudanu. Anglija hkratu zahteva veiilio denarno odškodnino za umer* jenega generala Lee Stacka. Mada Zoglul paše je odgovorna za rovarenje nacljona!:« stov proti Angliji. — London, 22. novembra. (Reutcr.) AJ» miraliteta zanika vse vesti, da bi bilo sredo* zemsko brodovje prejelo ukaz. da takoj iz Malte odpluje pred Aleksandrijo. — Pariz, 22. novembra. (Havas.) Angle* ška vlada objavi danes istočasno v Londonu in v Kairu, !:akšne represalije zanteva od egiptovske vlade radi umora sirdarj i Tu* kajsnji politični krogi so mnenja, da je c«jip* tovska vlada, čeprav ni aktivno udeležen*, rrorallči.o vendarle odgovorna za atentat in uje^a posledice. KOMPONIST PUCCINI NEVARNO OBOLEL. — Bruselj, 22. novembra. (Izv.) ItaJi* janski komponist Giacomo Puccini je nevarno obolel. V grlu se mu je napravil rak. Njegov sin je pri njem. Soproga m hčerka sta bili brzojavno pozvani iz Rima v Bruselj. Puccini se je tv> zdravil z radijem. — Puccini je bil rojen leta 1838. v Lucci. poznan je po svojih operah »Bohotne« in »Madame Butterflv«. — Puccinijevo stanje je opasno. Volitev predsednikov glavnih volilnih odborov. Seje državnega odbora odgođene do 2. decembra. — BeogradL 22. novembra. (Izv.) Državni odbor je včeraj od 9.30 do 12. nadaljeval razpravo o tehniških pri-pravah za volitve narodnih poslancev. Predsednik Ljuba J o v a n o v i ć je najpreje omenja! vprašanje razdelitve volilnih okrajev v Dalmaciji z ozirom na teritorijalno povečanje v bližini i danji zbornici bi se lahko dala ostvarit] ko- svojimi fovori podžiga politične strasti svojih pristašev. — Rlra, 21. novembra. »Ageiizia Sie-fani« je nastopila z uradno izjavo, da je popolnoma neresnična vest o predčasni zatvo-ritvi zbornice. Vlada ne misli prekiniti zasedanja, o razpustu zbornice pa spioh ni govora. Vlada je mnenja, da Eborniea izvrstno posluje. »Tribuna« meni, da si novih volitev tudi opozicija ne Zeli v Strahu, d.i bi bile se hujše nego zadnje, »GiornaiL- J Italiji izvaja, da ne bo toiko dobiti Musso-liniju naslednika. Jasno jo danes, da hoče država vlado centruma. katera bi vzpostavila spoštovanje ustave in zakona. V sc- Zadra. Sklenjeno je bilo, da ostanejo v Dalmaciji dosedanji volilni okraji. Za tem so se pričele volitve potom žreba 56 predsednikov Klavnih volilnih odborov in niih namestnikov iz vrst najvišjih sodnih funkcijonarjev. Po izvolitvi predsednikov in namestnikov Je bila seja zaključena. Seje so odgođene do 2. decembra, da se v tem času zbere ostali volilni materijal. Med 56 predsedniki oz. namestniki so bili izvoljeni med drugimi: K za mesto Beograd: predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu dr« Berthold Eisner kot predsednik in predsednik I. stopnesa sodišča za mesto Beograd Boža P r o t i ć kot član glavnega volilnega odbora. 2. za mesto Zagreb: podpredsednik vi§. dež. sodišča v Splitu dr. Vic-ko D u b o v i Ć kot predsednik m svetnik banske stolice v Zagrebu, Dinko P u § i ć kot član glavnega volilnega odbora. 3. Za mesto Liubluino: svetnik j banskega stola v Zagrebu dr. Vinko ! M a r č o n kot predsednik in dvorni svetnik vlš. dež. sodišča v Ljubljait Božidar B e ž c k kot namestnik. 4. Za volilno okrožje Ljnb!?ann-Novomesto: član kasacijskega sodišča v Beograda dr. Dragorfn M i li č e v i ć kot predsednik in dvor. svet. predsed- i nik dež. sodišča v Ljubljani dr. Oton j Pape? kot namestnik, 5. Za volilno okrožje Marfbor-Ce-lie: svetnik stola sedmorice v Zagreba Henrik L a š i č in podpredsednik okrožnega sodišča Josip F o n v Mariboru kot namestnik. Od slovenskih sodnikov so dabe še kot predsedniki volilnih odborov izžrebani: državni svetnik dr. Štefan S a g a d i n za Novi Sad .svetnik stola sedmorice Josip 2 m a v e c za Pi-rot, svetnik viš. dež. sodišča v Ljubljani Ivan D o v g a n za Mostar, državni svetnik dr. Ivan S k a r j a za volilno okrožje Beograd in svetnik viš. dež. sodišča v Ljubljani Fran P e r n u § za Prizrcn. alicija, ki bi vzdržala prvi naval po odstopu fašizma. Ako pa bi se to ne posrečiK ostane možnost za razpust zbornice in razpis volitev. List dostavlja: Osamljenie iašfrma ;e vedno večle. Dovršeno ic odcep-Ijenje laslzma od velike duše države. Razkrajanje vladne veCMne napreduje. NIČ već nI solidnega In trdnega v njej. Zatekajo sc iašisti le k pritisku ki intrigam. TA RZA iT sm prične predvajati že danes j soboto, KINO IDEAL Vesti iz Italije. — Rim, 21. novembra. Spkvšna pozornost je posvečena debati o notranji politiki v parlamentu. Fašistovski govorniki jo | hvalijo v pretiranih besedah, drugi pa. v ko- I likor si upajo ob sedanjih raimerah govoriti jasno, jo grajajo In odločno obsojajo. | Liberalec Roeri je najprej izjavil, da je bila | liberalna stranka pripravljena podpirati vlado, ker se je hotelo pomiriti prebivalstvo in uvesti zopet zakonitost. Ali od Mat« teotttjevega umora do sedaj kažejo dogodki, da vlada tega ni storila. Odpravljena je tiskovna svoboda in izdajajo se razni ukazi naperjeni proti opoziciji. V teku zadnjih mesecev je bilo razpuščenih 368 občinskih zastopov v desetih pokrajinah. Po občinskih uradih se Šopirijo komisarji, ki stanejo občine ogromnega denarja. Prefekti volitev ne razpišejo, ker se boje. da bi fašisti ne zmagali. Ljudstvo kliče Mussoliniju: Odpravite pri vladi vse nezakonitosti! Pašist F i n z i se je bavil z zrakoplovstvom, navajajoč, da je imela Italija pred Ie:oma samo 76 letal. Čez leto dni pa jih je biio že 300 nad Rimom in 120 nad Milanom. Priporoča kar največje svote za proračun zrakoplovstva, da se Italija izpopolni v njem in da ne bo zaostajala za drugimi državami Giollittijev pristaš S o 1 e r i predlaga nastopni dnevni red: zbornica ne odobrava notranje politike vlade. Vlada je obljubila vse mogoče ob času volitev, izvršila, pa je odpravo tiskovne svobode. Duhovi niso pomirjeni in red ni vzpostavljen. Prepozno se je zavedla vlada, da državi grozi žitna kriza. Fašizem ima danes še svoje orožje aH Amerika posodi Franciji 100 milijonov dolarjev. — Pariz, 22. nov. (Izv.) Finančni minister Ciemente! je včeraj zjutraj naznanil, da je FrancUa sklenila z Morganovo bančno skupino v Ameriki posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev. Zadevni zakonski predlog je bU predložen poslanski zbornic? še pred zaključkom včerajšnje seje ter j« naio finančni odbor takoj pričel razpravo. Zvečer je bila sklicana izredna seja senata, kateremu je bil predložen tudi zakon o posojilu. Seja je trajala do 22.30. Senat ie posojilu ipredloe toslasno sprejel. PranciiJ je posojilo dovoljeno po 1% obresti la je vračljivo v 25 letih. Posojilo se Ima pred-vsem vporabftt v oporo francoskega franka in za naročila Francije v inozemstvu. Nova zarota na Grškem. — Atene, 22. nov. (Izv.) Včeraj dopoldne sta bila aretirana dva generala z večjim številom oficirlev. Vlada je prišla na I sled novi oficirski zaroti, pripravljajoči dr-\ žavni udar, ki je bil pa preprečen. Prešn.io noč so zarotniki z bombami napadli stanovanje generala Pantalosa. Atentat ni imel usptha. Zarotniki se rekrmirajo iz vrst nezadovoljnih oficirjev atenske carntzije iz oddelka tankov in republikanske garde. Zarotniki so pripravljali napad na generala KondiLisa, ki je notranji min'ster, proti kateremu je nastalo veliko nezodovolistvo, ker je bilo sprejetih v armado večje število reakcijonarnih oficirjev. — Atene. 22. nov. (Havas) Po poročilih listov so preprečHi proti ministru notranjih \ zadev generalu Kondilisu naperjeni atenta:. Zaprli so 30 oficirjev pod vodstvom enesfa generala. Nameravali so povodom nočne J seje narodne skupščine skupščinsko poslop-iti, prisiliti vlado k odstopu in v na-i sprotnem slučaju proglasiti diktaturo. Borzna poročila. Zagrebška borza. Ljubljanska borza danes ni poslovala. Dne 22. novembra. Prosti promet. Danes borza nt poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 13.55, Dunaj 0.00975, Milan 300, London 320.50. Newyork 68Vs, Pariz 3.66, Praga 2.57. Tendenca mirna. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 22. nov. Današnja borza: Beograd 7.55. Praga 15.55, Pariz 27.47. Lond-m 24.015, Newyork 5.18, Milan 22.45. Berlin 1.23, Dunaj 0.0073. — Trst, 22. nov. Borza: Beograd 33.42S — 33.475, London 106.85—!06.95. Pariz 121— 122.25, Ne\vycrk 21.025—23.075, Dunaj 0.0325—0.0327, Prasa 69.10—69.25. — Dunaj. 21. nov. Device: Beograd 1028—1032, London 328J80&— 329.800, Milan 3074—36*6, Nev.vork 70.915—71.185. Pariz 3764—3780, Praga 2125—2135, Curi K 13.69*1 —13.740. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1023—1029, lira 3040—3060. češka krona 2112—2128. Današnje prireditve v Ljubljani: zgubil je mnogo duhov. Fašizem je obljubil ! KINO IDFAL: »Tarzan« L del. zatretl nasilnost, a sam je ostal skrajno nasilen, porušil je samo boljševiSko nasilnost. Kako pa naj notranji minister prepreči na-sflstvo, ako ministrski predsednik sen a KINO MATICA: »Kraljica sužniev:. KINO L.F. DVOR: »Maharadza iz Baradži- stanac 1. del. KINO TIVOLI: »Lov za zapuščino*. ,.. , ; pbdMk rahnskifc ki šnfii strafn železniške prav flhnož- Irska Stota. _ Ormož, 22. novembra. (IzO Danes je bila na svečan način in ob veliki vdelfcžM prebivalstva otvor mi* železniški proza Ormož-Lfutomer* Minska Sobota« Prometni minister An* dra S t a t« i Ć je danes ob 8 .30 pnspcl U Beograda v Ormož. Na kolodvoru, ki je bil okra Sen z zelenjem fn državnimi zastavami, je prometnega ministra Anđro StanlCa in ministra «a Sume ni rude dr. Gregorja Žerjava pozdravit« novoizvoljeni župan, veletržec ivan ' Veselic. Navzoča šolska mtaJina z zastavicami v rokah je prirejala prisrčne ovacUe. Udelcžriki in povabljenci ?o se na to po točno zasnovanem programu ob 10. dopoldne odpeljali iz Ormoža proti Ljutomeru. Na vseh postajah in tfcdl ob progi je prebivalstvo povsod iskreno in navdušeno pozdravljalo z »elenjem in zastavami okrašeni vlak. Šolska mladina, z vihrajočimi zastavami v rokah, je na kolodvorih pod vodstvom učiteljev pozdravljala zastorju-ke vlade in lokalnih oblasti. Na kolodvoru v Ormožu je pozdravil oba ministra in ostalo zastopstvo novoizvoljeni župan g. Ivan Veselic, Id Je v prisrčnih besedah tolmačil veselje prekmurskega prebivalstva, da se je končno uresničila njegova želja fn težnja za prometno zve^o z Slovenijo. V prisrčnih besedah sta pozdravila navzoča ministra tudi dva zastopnika šolske mladine. Nato je ra/-natelj državnih železnic g. Vrečko javil ministroma, da je vse delo končano m da je proza pripravljena za promet ter ju prosil naj novo progo otvo-rita. Prometni rtrnister Stanič je v svojem govoru naglašal velik gospodarski, politični strategični in nacijonalni pomen nove proge ter se zelo prisrčno zahvalil domačinom za ogromno nde-Ježbo. Posebno se ie zahvalil ravnatelju državnih železnic Vrečkotu, \\ si le pridobil za to progo mnogo zaslug. Po končanem govoru je pozval navzoče, naj zakličejo: »2iyio!« Nj. Vel. kralju, ki se je posebno zanimal za novo progo ter s tem dokazal, kaKo visoko ceni prekmurske Slovence. Godba je zaigrala državno himno, proga je bila otvorjena in slavnostni vlak z gosti je krenil proti Pavlovcem. Posebno slovesen je bil sprejem v Ivanjkovcih. Tu je pozdravil goste M deputacije župan Lovro Petovar, ki ic v svojem govoru izčrono predoči! navzočim veliko važnost pravkar otvor- jem proge, ki bo spajala doslej _ darsko in pomično i iprtttunu Prek-morje preko Slovenije t vso drfavo. Mnogi so dvomflb da pride 4o gtadi-tvt te eminentno važne pragi, toda na srečo prekmurskega ljudstva le trtava uvidela nujno potrebo bi uresničila splošne želje prekmurskih Slovencev. Govornik je pozval navzoče, naj zakličejo pospesevatelja te važne gospo-darsko-pofttSčne pridobitve. Ni Vel kralju trikratni »ftvio!«. Ljudstvo se je temn vabilu navduSeno odzvalo. Nato je pozdravilo navzočega ministra ncl-teljsrvo m šolska deea, na kar je povabil župan zastopstva v posebni pa* viljon, kjer je priredil zelo okusno zakusko. Na vseh postajah, kjer ie vozi slavnosti vlak, je prirejalo občinstvo gostom prisrčni sprejem. Postaje so bile okrašene z zastavami m cvetjem, šolska mladina in zastopstva političnih in kulturnih institucij so navdušeno pozdravljata visoke goste, ki so počastili ta velik* dogodek v življenju prekmurskega ljudstva. Značilno je, da se duhovščina, izvzemši Ljutomer, nI udeležila sprejemci, pač pa tvori v tem oziru častno izjemo duhovščina Prekmurja. Slavnosti vlak Je prispel v Mursko Soboto ob tričetrt na 13. Tu je pozdravil goste gerent dr. Semerl. Otvoritve so sc udeležili: prometni minister Amtre Stanič, minister za šume in rude dr. Gr-gor 2 e r j a v. ve* liki župan mar. obl- dr. Pir km iver. veliki župan ljubi j. oblasti dr. Bal« 11 Č. pred ednik t pravnega sodišča dr. V r t a č n i k, celjski župan dr. H r a* š o v e c, ptujski župan S e n č a r, m a* riborski župan dr. Leskova r. šet oddelka za trgovino in obrt dr. M a r n. za delegacijo ministrstva financ dvorni svetnik Fran B o n a č, predsednik Tr* goske in obrtniške zbornice Ivan Knez s tajnikom Ivanom M o h o r i če m in rborničrum svetnikom Zadravcem, šef zdravstvenega odseka dr. Kata« č i Ć, zastopnika ljubljanske občine ing. Mačkovšek in ing. Zupane, rav« tel j pošte dr. Debeljak, predsednik j Zveze v Mariboru Križnic, minister na razo. dr. Kukove c. predsednik učiteljske Zveze Luka Jelene itd. Imena n »katerih zastopnikov smo mo* rali vs'ed zakasnitve poročita izpustiti, kar naj nam dotični blagovolijo opro* stiti. vi pa vi vi obečale e za ve pr ve ste saj Mi ve ste dasta krive* si kuje kOstrate, te 8 feffo) ^jvarte, da anatom se dapadat*. Ai sM le dekle z vanafm Spotom |e abeano, se aai ta dan eotsf. aa alavca le boli, pik dar več vesele uL Muropoljci. r>mes steče železnica iz Ormoža v presiolico Prlekije, Ljutomer In od tod tez Mursko polje in kalno Muro v središče severnega Prekmurja, Mursko Soboto. Železnica nam odpre zanimive in bogate kraje, kjer se prideluje najboljše vino v Sloveniji, raste pšenica, enaka bana!!;i. in se v novejšem času na več krajih koplje premog, ki ne zaostaja mnogo za trboveljskim. Druga postaja od Ormoža se imenuje Jeruza-Jem-Svetinje, kjer zori sloviti jeruza-Jemec in o kateri je naš pesnik in general Vojanov zložil romanco, v kateri poje o turškem sultanu in vojskovodji, ki si je zdravil in ozdravil bolezen s Čudodelnim jeruzalemcem, Naslcdnj? postaja so Žerovinci, znani po svojem pevcu Stanku Vrazu, ki se je rodil sredi goric, v divnem zavičaju, ki ga je B zanosom opeval v svojih Djulabijah. Veselo, ponosno in zavedno ljudstvo prebiva v Ljutomeru, ki ga zavid-niki radi imenujejo Blato grad, in po okolici, zlasti po vaseh murskega polja, ki sega od Radgone pa do Mcdjimurja, oziroma prve vasi, do Razkrižja. Na jugozapadu meji na Slovenske gorice in se razprostira do Mure na severovzVo-du. Na tem prostoru žive bogati kmetje precej brezskrbno in veselo življenje, ker je njihova zemlja rodovitna in z manjšim trudom več pridelajo kakor n. pr. dolenjski in gor. kmetje. Kamenja v teb krajih ni, samo blato po cestah ob dežju in gost prah ob suhih dnevih. Po mlakah in travi sredi dolgih vasi se pasejo goste trume gosi in rac, k! jih rede kmetice za — mastno pečenko ob domlatcih, to je ko je omla-čeno žito. ali ob drugih veselih dneh. Takrat se šibe mize od večinoma moč-aatih jedil, raznovrstnih poga!, sirovih čtrukljev ali krapeev, kakor se imenuje njihova priljubljena narodna jed. Muropoljci so, kakor njihovi sosedje Prekmurci, nasledniki Panonskih Slovencev in se v mnogočem razlikujejo od svojih sosedov. Tudi v noši so se razlikovali .nosili so bregeše kakor Hrvati, ali zdaj je civilizacija mnogo izenačila. Nosijo se bolj priprosto kakor n. pr. ljubljanski okoličani, tudi dekleta niso gizdava, rrnpak skromnejša po obleki In vedenju. Ako pride n. pr. v Ljutomer že odraslo, čedno dekle iz okolice boso k naši, se ne ozira na to alti ona, niti kdo drugi — na Gorenjskem bi skoprnela od sramote. Bahajo pa radi Muropoljci, zlasti dajo mnogo na ovoja konje, ki so zares lepi po teh krajik. Sploh je znana nfmova konjereja in konjske dirke na poljo oUzu Ljutomera. Mestoma so zelo zavedni m navdušeni ter imajo svojo posebno narodno himno muropoljsko, ki datira še iz časov slovenskih taborov. Tudi kar se tiče jezika, se ločijo od svojih zapadnih sosedov, sami se s ponosom prištevajo med Prleke, ker govore prle mesto poprej. Tudi imena njihovih vasi so zelo lepa in spominjajo marsikdaj na staro-slovansko zadrugo. Takoj okoli Ljutomera so vasi: Noršfncl, Babinci, Kri-štanci, Banovci, Bunčani, Ilijašovci, Bu-čečovci itd. Kakor sem omenil, so Muropoljci radi veseli, mnogo pojejo in narodna pesem Živi Še dandanašnji v teh krajih. Stanko Vraz, Freuensfeld. Flegerič so bili pesniki ljutomerskih vinskih goric in murskega polja, a zdaj živi po njihovem vzoru napol umetna, napol narodna pesem, ki jo poje mladi vini-čar in viničarica in Murpoljanka po goricah in po polju med njivami prt delu in zabavi. Da vidimo, kakšen je narod, ki nam ga odpre nova železnica, sem zapisal par pesmi, kakor se zdaj pojejo in niso zabeležene v Strekljevih Narodnih pesmih, L Koleokra? sem Jas pri sladkem semnja Mm, ti si prišel, laz sem ti odpirat šla, nič sem ne pora j tala na trude vse, ti si bta mojo veselje. Oc si ljubi moj, da te tak dogo ni? Jaz nocoj oka ne morem zatisniti: tvoja vara ie celo nocoj preteči če, mira mi ne da moje srce. Ti si misel vsaka mojega srea. bila si kak roža v vrtec vsajena, zda) pa si Iz mojega srca iztrgana, jaz uboga stvar zapuščena. Kal si rajta*. ti IJflH fantič moj? Kaj sem žalosti včinffa za teboj —■ Tebe pa od nlkod nlkdl čuti nt Zakaj oustiš me tako Jokati? It OJ, očka vi prell flbeznlvt sal tOdi vi ste dosta krivi, sea s fanti v krčmo Ha, sea tam vesela bla, al zdaj pa sem slrotfce- Oj mamca vi ereflflbesnM, saj tudi vi ste dosta krivi me prMa k'leat fant, Prepovedala al da ne smem nikdar več k tebi, tje ped okence drage deklice kamor vabi me srce. Noč ml nI preteuma bla« če se ml je luna skrila. Dobro znana pot, večkrat bil sem tod, nočni sem imel sprehod. Ko pa fantje vsi veseli mi nasproti so pripeli. Jaz naprej hitim, da ne zamudim, tam kjer biti si fefhru V tihi noči si odkrila svoja srčna ml čatffa, zvestobo sva si obl) ubila, srčno se poljubila. Cc pa moje srce vroče njo po sili 'meti hoče, zrem na vrt tam njen, lepo razcvefen. vtrgam pušelc JI zelen. IV. PESEM OD PRELJC Hod*a sen v Jesen na Vogrsko v prejo, pa me zdaj do Vuzma ni bilo doma. Pa Se zdaj ob Vnetno ne bi fla rada, pa alsem mela poštenja. Prav ertfca dere prišla sea ta dni. kak Iftšten Voger ariša, ta Je moj. 7d*| pa nobeden nič me ne pozna, reče da sen Inačfšna, Zato mng'a bon te pod« t domof, de M* rada znMa. k-»l kdo r«»ka mi bo. Mati pravilo! Al si itftrala iledfa, kM al tak razr»**ua? Oča s vrha pridejo zvečer donr*f, oni m*me f-1co bpdo gledajo, r+ravijo: ?n — Ljubljanski Snknl nriredi. ka' sicer 15. uri v restavraciji »Zvezdic PoiLivliano člansko, da pridno agitira k čim roinc^fvilnejsi udeležbi. 431'*! — SK Primorje, zimsko-sportna sekcija sklicuje za v torek dne 25. t. m. cb 6. v da ms k cm salonu kavarne Emona sestanek, na katerega vabi vse člane in Članice, ki se zanimajo za smučanje. 435/a — Zagreb. Prvenstvena tekma Ha£k : Železničarji 4:3. — Turistovski klub >Sfca/s*. Clanl se obveščajo, da je treba oddat« izpolnjene turne kontrolne pole do konca t. m. 433 n J ZA 9M ZIMO SO VSE NOVOSTI KAMGARNA SUKNA DOURL LODEM COUVERCOUT PALMERSTON ZA MOŠKE OBLEKE TN SUKNE LFAUŠ SUKNO TRAVPRS KASAN KAMGARN ZA DAMSKE KOSTIME IX SUKNE KR1MER BARŽUN A^TRAHAS' DEFTIN ZA DAMSKE PLASCE IN JOPS v bogati izbiri ter naldovrSenejšib kako vosti došle. Oglelte si zslngo ln izložbe, prepričani bode te da se kvalitativno najbolje kapi pri LENASI&GERKMAN LJUBLJANA Darila. Uprava našega lista je prejela Din 500 za mestne reveže, katere je darovala red* bina Albert Zeschko mesto venca na krsto g. Luckmanna. — Iskrena hvala! Podpirajte obnosne slepe in danite »Pocfoonie^n društva slepih«, Ljubljana« Wol!ova ulica št. 12+ Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Brc« 8/1 Belciia: Urad Ljubljanskega velcsepT.a. Avstrija: Turiaftki trg 4/11. Italua: Z rimskega cesta 3/t Portucalaka: Dunajska eesta 33 Francija; Dunajska cesta (Ljubljaaaka STev. 268 »SLOVENSKI MAgOB« dne 25. novembra 1924. Stran 3 Priprave za volitve. Kaj je storiti, ako se župan brani izdati potrdilo o bivanju? Županstvo je dolžno za vse občinarje enako se zanimati in vse vpisati jih v volilni imenik ob času uradnih popravkov, ako so dobili v občini volilno pravico. Zgodilo pa se je že v nekaterih občinah po deželi, da so se županstva (župani) branili izdati potrdilo, da kdo biva v občini in se izgovarjali ali da tega ne vedo, ali so naravnost zanikali trditev, da bivajo v občini ali pa se izgovarjali, da niso bile dotične osebe prijavljene županstvu (vpisane v tujsko knlfgo) itd. Opozarjamo prizadete, da je županstvo dolžno, da mora potrdilo Izdati o bivanju, noben izgovor nič ne velja. Ako župan ne ve, ali res biva kdo v občini stalno aH ali pa ni bil javljen občini, se lahko prepriča o tem s poizvedbami. Nobene vloge ne igra dejstvo, ali je kdo javljen ali ne, odločilno je dejstvo, da kdo dejansko biva v cbčini stalno (da ima tam svoje stanovanje, da tam, spi ima družino itd.). Ako torej župan v 24 urah ne izda zahtevanega potrdila, se ga lahko naznani državnemu pravdnistvu, ki bo zadevo preiskalo, in kakor hitro se dokaže, da je bila zahteva pri županu predložena, pa ni izdal potrdila vedoma fin hotoma, bo župan in vsak drugi krivec (občinski tajnik oz. drusi, ki vodijo občinske posle) kaznovan z zaporom in denarno globo. Ker pa od tega, da bo krivec kaznovan, dotičnemu ne bi bilo pomagano, kadar je reklamacijski rok potekel, je treba podvzeti vse korake, ki so potrebni, da se zahtevano potrdilo vkljub temu dobi še pravočasno. Ker so sedaj zadnji dnevi za reklamacije, zahtevajte potrdila o bivanju najkasneje v nedeljo In ponedeljek zjutraj, In kakor hitro vam županstvo potrdi! ne Izda takoj in tudi ne v 24 urah, Javite stvar osebno ali pa brzojavno tajništvu JDS v Liubllanl ali pa se obrnite osebno ali brzojavno na velikega župana v Ljubljani oziroma Mariboru in na pristojnega okrajnega glavarja, da se proti občinskemu uradu aH županu ukrene takoj vse potrebno v svrho dosege potrebnih potrdil. Volilci, ne zamudite pravočasno zanimati se za imenike! Prepozno bo prišel, kdor bo iskal svoje ime v volilnem imeniku šele zadnji dan reki ama cl j skega roka, ki poteče že 25. t m. Če bo takrat videl, da ga ni v imeniku, m se bo hotel vreklamirati, ne bo imel več časa poiskati si skupaj vseh listin, ki jih je treba priložiti reklamaciji in ne bo mogel voliti. Porabite dobro soboto in nedeljo, da pregledate, ali ste v imeniku, in kdo je izpuščen, naj pripravi vse, kar je za rek!a-macilo potrebno, da Jo bo mogoče vložiti uspešno in pravočasno. Kakšna mora biti reklamacija? Reklamacija se mora vložiti za vsakogar posebej na posebnem listu in priložene ji morajo biti polno v d javne dokazUne listine. Vsaki reklamaciji morajo biti priložene posebne dokaz ime listine, na eni listini ne sme biti za več oseb potrjeno isto dejstvo. Vloge, s katerimi se reklamira vpis ali Izbris več oseb skupno ali pa listine, s katerimi se potrjuje za več oseb sfmpno njih starost ali bivanje itd. niso za nič in bi bile zavrnjene. Kaj je treba dokazati, oziroma kakšne listine morate priložiti reklamaciji ? Ako hočete koga vreklamirati, je treba, da priložite reklamaciji sledeče dokaze: 1. da je dotičnik že prekoračil starost 21 let Kdor ni bil 10. novembra 1924 star 21 let, ne more priti v volilni imenik za skupščinske volitve. Kot dokazilo o starosti je najboljši rojstni list ali pa izpisek iz matrike župnega urada one fare, kjer je bil rojen. Tak izpisek mora dati župnik prizadeti osebi ali onemu, ki zanj to zahteva takoj (najkasneje v 24 urah) vsake pristojbine in koieka prosto. Kdor ima do Župnega urada daleč ali pa je rojen v inozemstvu, bo pač težko dobil tako potrdilo še pravočasno. Tak naj si pomaga eventualno s kako drugo listino, v kateri je verodostojno Izkazana njegova starost na primer s kakim vojaškim dokumentom (vojaška knjižica, oprostilnica itd.). 2. dokazati Je treba dalje, da biva že nad pol leta v občini ali pa da je javni nameščenec in da biva stalno v občini. Tako potrdilo izda v mestih, kjer je državna policija, policijsko ravnateljstvo, na deželi pa občinski urad (županstvo). Potrdilo mora biti za vsakega Izdano posebej (na posebnem listu) in ga mora policijsko ravnateljstvo oziroma županstvo (župan) Izdati t a k o j, najpozneje v 24 urah. Policijsko ravnateljstvo oziroma županstvo se ne more izgovarjati, da ne ve, ali dotična oseba biva v občini ali ne: ako v resnici biva predpisano dobo. mora izdati potrdilo, sicer se lahko takoj naznani drž. pravdništvu in bo krivec strogo kaznovan. 3. tretji dokaz, ki mora biti priložen reklamaciji, je dokaz o tem, da je re-klamiranec naš državljan ali pa da Je Slovan po plemenu in jeziku volilno pravico Imalo pri nas tudi Srbi, Hrvati in Slovenci iz Primorja, ki je sedaj pod Italijo, dalje Cehi, Poljaki In Rusi). Dokaz o državljanstvu je doprinesem z domovnico ali pa enostavnim potrdilom občine, da Je pristojen v katero občin na teritoriju naše države. To potrdilo Je lahko združeno s potrdilom o bivanju (glej pod 2). Da je kdo Slovan po plemenu In Jeziku, lahko potrdi politična oblast (okrajno glavarstvo, mestni magistrat). V to svrho je najbolje, da izda naj-preje občinski urad potrdilo, da je po sve-dokih dokazano, da je dotičnik Slovan po plemenu in jeziku, s tem potrdilom pa se potem javi na okrajnem glavarstvu, ki izda novo potrdilo v tem smislu. Prosveta. Jubilej gospe Gerbićeve. Jutri praznuje gospa Milka Gerbi-ć e v a, vdova po prof. Glasbene Matice in znanem našem skladatelju Franu Gerblču, svojo TOletnico. Simpatična gospa Ima velike zasluge zayrazvoj našega gledališča in naše glasbe, zato je naša dolžnost, da se Je ob njenem jubileju spominjamo. Milka Gerbićeva je bila rojena na Češkem v Tacnomericih 23. novembra 1854 iz znane češke obitelji Danešove. Obiskovala Je višjo dekliško šolo v Pragi in po absolviranju te šole se je posvetila študiju petja. Leta 1571. je vstopila v takrat slove-čo operno Šolo profesorja Františka Pirode v Pragi. Leta 1875. je absolvirala operno šolo. Nastopila je isto leto v Narodnem dl-vadlu v Pragi v Mozartovi operi »čarobna piščalkac. Pozneje je še nekolikokrat z velikim uspehom pela na tem gledišču. V jeseni leta 1875. je bila po posredovanju profesorja Pirode in takratnega urednika »Ag-ramer Zeitung« S. P. Friča angažirana v Zagrebu za mladodramatično stroko. Prvič Je nastopila v Zagrebu kot Margareta v Gounodovem »Faustu« z izrednim uspehom ln bila takoj po tem nastopu na 3 leta angažirana. Takrat je bil prvi kapelnik v Zagrebu znani hrvatski skladatelj Ivan pl. Zaje. Njegovo opero »Nikola Subic Zrinj-sku je ga. Gerbičeva preigrala pod njegovo taktirko bila je torej prva Helena in je to opero pela z velikim uspehom več kakor 25krat Je menda tudi še edina živeča izmed umetnikov, ki so dvignili opero »ZrinJ-skU le ga. Gerbičeva kreirala pod njegovo takratnim prvim tenorjem opere Franom Gerbl čem in se leta 1876. i njim poročila. Radi soprogove bolezni sta meseca ma- i ja 1*78 zapustila Zagreb in odšla na moževo J posestvo v Cerknici na Notranjskem. V jeseni leta 1880. se je preselila v Ulm na vVurtenberško, kjer je bil njen mož angažiran. Tu je opetovano nastopila kot gost na tamkajšnji operi in sicer s prav lepim uspehom. Leta 1881. na jesen sta Gerbiča cdšla v Lvov na Poljsko, kjer je bil Gerbič angažiran na ondotni operi kot prvi tenor, ona pa kot gost V tistem času sta prirejala tud? usoeTe koncerte po najrp-zllčneiših krajih na Češkem. Poljskem, v Nemčiji ter tudi v Gorici, Trstu in Ljubljani. Tn v Ljubljani Je Milka Gerbičeva prvič nastopila v operi r>Jamski Ivanki«. Leta 1885. sta se zakonca Gerbič na vsestranske pozive takratnih me-rodajnih krogov presilila v Ljubljano. Tu |e s svojim pokojnim soprogom jela orati slovensko glasbeno ledino. Z največjo po« žrtovalnostjo in današnji generaciji popolnoma neumljivim idealom. Že v prvem letu trudapolnega dela se jima Je posrečilo postaviti na oder I. pl. Zajčevo opereto *Me-sečnica*. Prva predstava je bila v starem gledališču na Kongresnem trgu, ki je koj na to pogorelo, da torej do druge predstave i na tem odru nI več prišlo. Slovenske predstave so se na to prirejale v stari čitalniški dvorani In tu sta postavila zakonca Gerbič na oder celo vrsto operet, pozneje tudi oper. Pomagala Je svojemu soprogu ne le s tem, da je sama pela vse večje sopranske partije, marveč je ša izventega pomagala študirati zbore, pri režiji ln sploh povsodi, kjer so jo potrebovali Da so predstave tako lepo uspevale, je bila v mnogem oziru njena zasluga. Dajali so takrat opere »V vodnjaku«, »Stari ženin«, »Cadrlllo« itd. Tudi v sedanjem opernem gledališču je še pela gospa Gerbičeva Smetanovo »Prodano nevesto« in »Cavallerio rusticano«. Vse te opere so bile tako dobro izvajane, da so se razni odlični glasbeniki, kakor na primer sedanji šef mojstrske Sole klavirskega oddelka na konzervatoriju v Pragi prof. K. Hoff-mann, izrazili, da so bile tako izborno oa-študirane, da bi se bile lahko izvajale z uspehom tudi na večjih odrih. A glavno delo pri vseh teh vprizoritvah je slonelo na njenih ramah, ker je bilo treba vsa ta dela naštudirati večinoma z diletanti, kar je stalo obilo truda, energije, požrtvovalnosti in ljubezni do stvari Poleg tega Je še poučevala v šoli Glasbene Matice, kjer Jc število učencev tako naraščalo, da niso več zmogle dela razpoložljive učne moči Matica ni imela sredstev, da bi mogla plačevati še eno učno moč. Pomagala je torej tudi tukaj celo vrsto let za minimalno nagrado. Po potresu se je iz javnega življenja umaknila in se popolnoma posvetila vzgoji svojih otrok, ki jih je vzgojila v strogo narodnem duhu. Bila jim je vedno nadvse požrtvovalna, blaga mati in prijateljica, a svojemu soprogu Idealna družica. A tudi potem je še rada sodelovala v raznih narodnih društvih, vedno pa si je ohranila živo zanimanje za vsak napredek na narodnem in kulturnem polju. Za svoje požrtvovalno delovanje ni zahtevala, ker je bila za to preskromna in preplemenita, nikdar nobenega priznanja, in ga tudi ni dobila, za to naj ji bo ob njenem jubileju ta spominski list znak, da naša jav* nost ipak ume ceniti njene zasluge takrat ko je slovensko Ljubljano reprezentirala še stara čitalnica. Se na mnoga leta! Prosvetno dele v sovjetski Rusiji (Konec) Državno založništvo. Dalje je Lnnažarskij omenjal vlogo državnega založništva v preskrbi Sol ln mladine z učili. Skupno število učencev, ki potrebujejo učne knjige, znaša v Rusiji 7 ml-Mjonov. Učnih knjig je treba 21 milijonov. 1. januarja 1924 je imelo državno založništvo 6,700.000 knjig, toda od teh je bilo 400 tisoč starih izdaj. S tem materijalom je začelo založništvo letošnjo kampanjo, v avgustu in septembra, t j. s precejšnjo zamudo le začelo pošiljati omromne količine nčnft knjig na trg.- Ne glede na zamudo pa so šle ačne knjige novega tipa razmeroma naglo v promet Letošnjo Jesen je prodalo državno založništvo nad 10,000.000 knjig, vštev-ši deloma sicer tudi stare, vendar pa je spravilo v promet večinoma nove knjige. Lahko izda se 9,000.000, skupno torej 19 milijonov knjig v letošnjem letu. Kakor vidite, se knjige pri nas faktično kupujejo, seveda na obroke. Založništvo daje pri prodaji 25% popusta na 6 mesečne obroke. Še nekaj podatkov o državnem založništva. Zelo značilno, da ima naša knjižica povprečno 8 listov, in vendar izdajamo resna knjige. Todi od brošure k debeli knjigi smo storili velik korak. Cena Usta je bila 5—6 kopejk. Zdaj znaša naša produkcija 64.500.000 knjig za letošnje leto, t j. polovico iz 1. 1912. Na polju založništva smo dosegli polovico maksimalne količine, ki jo je sploh dosegla Rusija. Ker so naše knjižice večje, vidimo, da smo imeli L 1912 — 80 milijonov odtisov, letos pa okrog 600,000.000 t j. 3/j- Cena vsake tiskane pole je bila !. 1911 9.5 kopejk e, napram 6 kopejkam carske dobe. Letos je plačalo državno založništvo tiskano polo po 7 kopejk. Če vpošte-vamo kupno moč naše valute, vidimo, da predajamo knjige ceneje, nego pred revolucijo. Zdaj se je lotilo državno založništvo organizacije knjižjega trga s pomočjo velikega sindikata, ki M reguliral dotok knjig na trg; pozneje namerava organizirati trgovski aparat tako, da bi spravili knjige v zadnjo vas. Kino. Zdaj o kinu. Vsi veste, da je Ljenin opetovano opozarjal na ogromno važnost kina za propagando po deželi To je poleg knjige kolosalna propagandlstična sila in ml se fe pripravljamo, da prodremo s pomočjo kina v kmetske mase. Imamo že nekatere podatke o prvih poizkusih glavne politično-prosvetne uprave, da ustanovi po deželi široko mrežo klno-aparatov. To delo opravlja glavna politlčno-prosvetna uprava, m s pomočjo kina bomo dosegli lepe uspehe, če poskrbimo za primerne sporede. Ta misel nas a priori sili k akciji, ki naj razvije državna kino-podjetja do maksimalne stopnje. Kaj pa smo opažali v resnici? Kino vidimo v najobupnejšem stanju, njegov položaj je strašen. Milijon revizij, milijon najrazličnejših komisij, slednjič je bil ljudski komisarijat prisiljen storiti sporazumno s prosvetnim komisarijatom in komisijo celo vrsto zelo važnih ukrepov. Gre v prvi vrsti za združitev vseh kino-podjetjlb Rusije v en sindikat da bi ne bilo konkurence iz inozemstva. Ta cilj je treba na vsak način doseči. Treba pa je omeaiti, da imamo velika gubernska mesta, kjer so vsa kino-podjetja zaprta. Vzrok so neznosna davčna brc* n-ena. Sovjet ljudskih komisarjev je znižal davke, toda finančni komisarijat je takoj protestiral in zdaj stojimo že delj časa na mrtvi točki. To je res voz, ki je obtičal v blatu. Upam, da najde vrhovna vlada v sebi dovolj volje in energije, da odstrani vse te ovire. Zaključek. Zdaj ml dovolite resumfrati. Kakor vidite, imamo pred seboj izredno raznovrstno in bogato polje dela. Niti z besedico nisem omenil pomena umetnosti, ki nikakor nI produkt razkošja, marveč predstavlja važno oporo za našo agitacijo m propagando. AH obseg mojega poročila mi ne dopušča tega. Morebiti Še ni pravi čas, da se energično lotimo umetnosti in njene misije. Lahko pa rečem, da v neštetih granah pro* svetnega dela ni takega problema, o katerem bi ne vedeli, kako ga Je treba rešiti, aH da nimamo ljudi, ki bi to storili. V nobe* nem ozlrn nI naš položaj na picsvetnern polja brezupen. In vendar naš prosvetni mehanizem škriplje in dela zelo počasi. Zakaj? Zato ker nimamo materijalnih sredstev za njegovo produktivno delo. Mi napenjamo vse sile, da se pomaknemo naprej In če bi imeli letos 78,000.000 rub. za prosvetno delo, bi pomenilo to napredek. AH vlada nam ne da niti 18 milijonov. Tn če ne dosežemo znatnih uspehov, ne smemo pripisovati tega nedostatkom prosvetnega aparata ali pomanjkanju delavcev, saj imamo tako Iz-bornega pomočnika, kakor je komunistična omladina. Glavni vzrok našega neuspeha Je in ostane pomanjkanje materijalnih sredstev. Treba je storiti vse, kar je v naših močeh, da letos vsaj ne krenemo na rakovo pot — Boris Popov, član opernega gledališča — poučuje solo*petje. Sprejema stranke od 2. decembra dnevno od 14. do 16. ure v Narodnem domu, I. nadstropje, desno, soba pevskega društva »L j "bi lanski Zvon«. — Meštrovfčeva razstava v Nenrvorku. V Newyorku je bila 20. tm. slovesno otvor-jena razstava Ivana Meštroviča v prisotnosti zastopnikov ameriških oblasti in našega poslanika. Otvoritve so se udeležili tudi vsi .odlični krogi Newyorka. 2e prvi dan je razstavo posetilo 4000 osebi New-vorški tisk zelo pohvalno piše o razstavi ter posveča Mesrrovjču toplo pisane članke o njegovem življenju in njegovi umetnosti. Po otvoritvi so priredili newyorški umetniški krogi na čast MeŠtroviču slavnostni banket, ki se ga je udeležilo 300 zastopnikov kulturne Amerike. Na banketu so bile izrečene napirnlce, proslavljajoče Meštroviča kot velikega umetnika, katerega slava se širi širom sveta. — Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori v nedeljo 23. t m. ob 11. dop. K otvoritvi se vabijo vsi prijatelji slovenske upodabljajoče umetnosti — Marionetno gledališče Českosiovens ske Obce v Narodnem domu v Ljubljani igra v nedeljo dne 23. t m. »Rdeča kapica«. Začetek točno ob 16. — Vstopnina proste* voljna, za kritje stroškov. 430/n — Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. tm. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Naloge države v zgodovini in sedanjosti Predava g. Franjo C i b e j. — »2enskl Sret«. Enajsta Številka je pravkar i::sla. Vseb'na: Obrazi In duše XVI.: Karta Oimek, rvnikvarjeva, dr. I. Lah: Gabri j ar ir StmbiUja. Zv. Kosem: Knjiga življenja. Mar. Kokaljeva: Samo Se nekaj dni. Andreja Vera: Zene. A. C: Še par misli o mladi ljubezni. P.: Čebela v družbi in službi človeka. Jak. Soklič: O varčnosti. Izvestja. Ta poslednja prinašajo polno drobnih zanimivih stvari, ki jih čitajo naročnice zelo rade. V tej številki je četrta modna priloga s krojnimi polarni. Ta prinaša zopet več okusnih modelov za ženske plašče, kostume in obleke. Krojna pola je bogata dobrih krojev, s katerimi bo našemu ženstvu posebno ustreženo. »Ženski svet« gre h koncu drugega leta svojega obstanka. V tej predzadnji številki razgrinjata uredništvo ln uprava v skromnih besedah program za leto 1925. A navadile so nas izdajatelj ice tega prvovrstnega slovenskega ženskega lista, da nam v dejanju mnogo več dajo, kakor obljubljajo. In ni Čuda. da je »Ženski sveta že preplavil tudi vso Jugoslavijo, tako da že v drugem polletju ni bilo več dobiti prvih letošnjih številk, in so se morale nove naročnice zadovoljiti z drugim polletjem. Dobro bi bilo za to, da se nove naročnine za leto 1925 oglase čimprej e na narodčbo, da uprava v Ljubljani more naročiti dovolj iztisov. Naročbe sprejema gospa Mila Prunk, Ljubljana, Karlovška c. št 20.ft Za prihodnje leto bo enotna letna naročnina znašala 64 Din, polletna 32, četrtletna 16 Din; zato pa bodo vse naročnice brez izjeme nreleimle tudi kroine pole. — Mladinski list Zvonček. Cenjene čitatelje ln naročnike Zvončka opozarjamo, da smo iz tehtnih razlogov sklenili, preurediti izdajanje Zvončka tako, da Izide prva Številka lista redno v septembru, zadnja pa koncem junija. S tem načinom izdajanja nam bo mogoče pričeti v septembru 1925. V času od novega leta pa do konca bodočega leta pa moramo pospešiti izdajo letnika J925. Ta letnik bo izšel v dobi med decembrom in juliiem. in sicer-v šest zvezkih, ki bodo obsegali vsak po 2 številki. Prvi zvezek izide že tlkoma pred božičnimi prazniki, zadnji pa pred sklepom šolskega leta. Celoletna naročnina bo znašala 30 Din, posamezen zvezek obsegajoč 2 številki, a 5 Din. Zvonček Ima za leto 1925 že pripravljeno popolnoma novo zunanjo opremo, ki je preprosta !n Učna, da bo gotovo prljala otroški du?i Tudi vsebinsko bo bodoči letnik nadkriljeval vse dosedanje. Opozarjamo ceniene starše na ta najboljši mladinski list, ki nudi naši mladini res zdrave dušne paše. Naročajte ga pridno Vašim m-*!č« kom. Prijave In naročnino za letnik 1025 sprejema Uprava Zvončka v Ljubljani, Učiteljska TIskarna. Julijska Krajina. — Proslava Nuštčeve 60Ietnlce v Opatiji se priredi 26. decembra t. 1., ii sicer samo za članice in člane ženskega udruženja. — »Istarska književna zadruga« dobro posluje. Sedaj pripravlja več važnih krni?, kakor »Gospodarski priročnik za istrskega seljaka*. »Seljaško čitanko o zdravju« in še neko drugo knjigo. Koledar »Franina i Jurina« za I. 1925 fe že skoro razprodan. — V žmlnja v Istri pričakujejo polom tamkajšnje italijanske posojilnice. Detfiit znaša 180.000 lir. Sklican je bil občni zbor, ki se pa radi hrupa ni mogel vršiti. Zviti Italijani Iščejo sedaj pri Jugoslovenih pomoči, da bi se rešila posojilnica! — Vojni materijal v Spodnji Idriji. Italijanski M sli poročajo, da so našli orožniki v stanovanjskih prostorih Ivana Moigona v Spodnji Idriji zalogo vojnega materijala, in sicer okoli 3000 nabojev za avstrijsko vojaško puško Manlicherjeva tipa, 4 stekleni- ce balistita, 7 pušek, 8 šlemov, 6 sabelj, nekaj granatnih stvari, 5 bajonetov in kdo ve, kaj še vse. fantazija italijanskih listov pri poročanju o postopkih proti Jugoslovenom je zelo bujna. Zenimivo je, da' navdaja tržaško iašistovsko glasilo zbog poročila iz Spodnje Idrije strah, kakor da bi ^il" hotel Možgon 'razstreliti mejo nad Spodnjo Idrijo. Možgona so uklcr.ili in pahni!: v zapor. Čez čas se gotovo izkafe, da vsa zadeva ni tako huda in nevarna. — Tihotapsno iz Jugoslavije. brodu »Kazimir^ z jugoslov. praporom so v Benetkah zaplenili več kil tobaka in cigaret, katere je pripeljal s seboj pod naloženim lesom 55 ton Fran Z Ć Iz Aleksandrovega na Krku. Kot sprejemnik blaga Je označen domačin A Bertocco. Slednji in Zič sta ovadena finančni oblasii. — Pouk slovenščine v dodatnih urah v Gorici. Mestna šolska uprava je določila pouk slovenščine na osnovnih šolah v dodatnih urah in sicer po 4 ure na teden. Slovenski stariši imajo svoje otroke za ta pouk nemudoma prijaviti. Klerikalna klika v „Zadružni Zvezi" Klerikalna »klika« v ^Zadru2ni zvezi«. Včeraj se je vršila pred deželnim vzklicnim senatom zanimiva vzklicna obravnava vsled priziva bivšega uradnika klerikalne ^Zadružne zveze« Avgusta Bercieri. katerega je tožil klerikalni prvak in veljak pri omenjeni Zvezi, trgovec Ivan Avsenek Iz zbog zna kakega nagiba je pisal Bercieri ki je imel pri Zvezi jako zaupno in dobro mesto, nekaterim čl»nom nadzorstva »Za-družne in gospodarske Zveze* dopise, v katerih jih je opozarjal na prihodnjo sejo zveze in pa na predloge, ki jih bo stavila »klika« Avsenek In tovariši. V tem dopisu utemeljuje Bercieri svoj nastop sledeče: . Odkar k prišel v načelsivo »Gospodarske zveze* g. Ivan Avsenek. o kaierem se govori najrazličnejše, kako je prišel v po-set svojega precej visokega Števila milijonov, se je začela z načelstvene strani v upravi zadružnih podjetij politika, ki m?rf na to, da pridejo :a podjetja stopnjema popolnoma v zasebno last. Omenjeni gosp^a" si je pridobil tudi vestnesa sotrudnika in sicer predsednika .'•Gospodarske zveze« k. prof. Remeca. Znano vam je, kakšna važna mesta zavzema g. prof. Remec v stranki bi pri naših zadružnih podjetjih. Na podlagi tega si morete tudi predstavljati kaj znači to za stranko in za naše podjetje, da je postal g. Remec sotrudnik £. Avse.ueka,. Vse kar je ustvaril ljudski politik dr. Ivan Krel si je klika osvojila, da končno izrabi vse to le v svoje klikarske namene. Te stvari so stare 2e več let, trenotno pa so postale ak-tuelne, ker klika nima več upa, da se bo mogla še dolgo držati. Opoza-inmo vas na ta dejstva, da boste dobro preniisUh, predno boste dali svoje potrdilo predlogom, ki jili bo stavila »klika«. Veliko smo Že naredili, da preprečimo »klikarske nakane«, klika pa se je vedno le za trenotek nmaknHa in jasno jc, da hočejo gospodje na vsak način izvesti svoje načrte. Zavlačevanje uprop/i-Šča zadružništvo, potrebna ie hitra in krc-menka remendura 3n ta obstoji v padcu gg. Avsenoka in Remeca. Računamo na vas, da boste Usmerili svoje delovanje v tem pravcu. Ako pa te^a ne bomo videli, stopimo pred javni forum. Jasno je, da to ni bilo Bercierjevo maslo. Pojavila se je gotovo v Zvezi med klerikalnimi veljaki struja proti Remecu in Av-seneku. Ta struja pa ni hotela nastopiti z odkritimi kartami, kar je za klerikalce itak značilno, marveč so poslali ti ljudje v ogenj uradnika Bercieriia, ki je moral končno tudi pojesti vso kašo. Med drugimi ga je cevcda pograbil tudi g. Avsenek in ga je težil redi žaljenja časti. Bercieri. ki je bil pri obravnavi obsojen na 1000 Din globe, je pa prijavil vzklic in je ponudil za svoje trditve dokaz resnice. Pri vzklicni obravnavi ic navedel sicer marsikaj, kar bi podpiralo njegove trditve toda taki dokazi in pa nastopi napram ljudem, ki znalo včasih nastopati prav tiransko in nikdar tudi najbolj zaupljivemu človeku ne pokažejo vsega, so skrajno težki, da skoro bi rekel v tem smislu, kot zahteva kazensko sodišče, p<"» največ skoro neizvedljivi. Vsled tega se tudi Bcrcieriju dokaz resnice ni popolnoma posrečil in javnost za žalitev, kot jo predpisuje* zakon, tudi ni bila popolnoma izključena, je bil Bercierijcv priziv zavrnjen. — Značilen pa je ta slučaj in nam ki?c ka\o se ponašajo ti ljudje za svojim: kulisami. I Drva trboveljski premog H. Petri« Ljubljana Gosposvctska cesta 8 i Telefon 343 106 T Creva vseh vrst, kakor vsako leto, no najugodnejši cent vedno na zalogi. Ravno tam se kimale šarati Ni tapljanl UJ m se plača po najviši dnevni ceni. Jot. BargaMB« Ljvbljana, Poljanska cesta 85. !! 25. leto obstoja tvrdke!! RazSirjajte ,Siov. Narod'! 13TT Oče Tat - enk - amen pravi, glej. sreča se mi brni pojavi. Če pridem čez 6000 let na plan, pijem JHNKbL" dan na dan. Pisemski papir priporoča Narodna tajjgga. lile se is moderno tovorno v ■l*u (Srbija*strokovnjak ■ trojni prikrojevnloo (Zarlckmalster). Ponuda« na Nisko Trgovačko banko N i s. 7027 10 REKLAMNIH CEN 21 U U hfilll rt* KCIVLHPinin UR M NIMH »•nI modnoga blago, aevljotov In ankn In boalona đ mrli m po Din !*>-, SO--, 55-SO.—, iS-- In TO.- mm —in prtu. — mir »mdl 7030 SMIO OBLACILNICA ZA SLOVENIJO. UM«. ■ MofUfl L 7 3&» Dnevne vesti. IV Lr ubira ni. dne 22. novembra 1924. 1 Politika Marijinih kongregacija Današnji »Slovenec« prinaša članek izpod peresa dobroznanega svojega teologa, v katerem le-ta brani Marijine kongregacije pred očitkom »politike« in meni, da to doseže s tem, ako opisuje uspehe in notranje namene te katoliške vzgojne organizacije. Govori o oblikovanju značajev, o borbi proti poulični podivjanosti, o idealnih smereh omladinske vzgoje. Spričo takih in sličnih nravstvenih in verskih idealov vprašuje pisec, v Čem da obstoja »politika« Marijinih kongregacij. Na to vprašanje ni težak odgovor. Vsako pedagoško in tudi versko prizadevanje je dobro in mu priznavamo absolutno svobodo, ker zagovarjamo svobodo vsakega notranjega prepričanja, posebno pa tistega prepričanja, ki se tiče naših največjih življenskih idealov. Tu velja svoboda in enakopravnost Toda Marijine kongregacije služijo v Sloveniji in tudi po Hrvatskem popolnoma drugemu smotru. Dejansko so v službi politične klerikalne stranke, za katero pridobivajo intelektualni naraščal In za katero vzgajajo agitatorje. Tu v tej poRičnt In strankarski svrfif, k?teri služijo Marijine kongregacijo, tiči politična strm te organizacije, ker so voditelji Marijinih organizacij večalimanj vidni eksponenti In njene celokupne posvetne politike. Popolnoma drugačna bi bila situacija, da so Mariianske kongregacije res organizacija, kakor mišljena prvotno, posvečena samo cerkvi in versko, nravstveni vzgoji in da si monopol nad to vzgojo in nad celokuono cerkveno delovanje med Slovenci ni prilastila SLS. Da pri tem tipe tudi Marijine kongregacije kot verska in cerkvena organizacija, pa ni naša krivda, ki smo drugega preoričanfa kakor na SLS v vseh posvetnih, gospodarjih ter zlasti socijalnih in državnopolitičnih in naci-jonabvh vpra^aniih. Naj se slovenska krfoJHfra cerkev dezfntereslra na popt'čnem žTvlieri'i In n?j se pog'obi v svo*3 nr.ove vc«,re \n duhovne c»He, pa z^obl t-^o svo*»odo, kakoršno ne bo ii?ivs»la nohtna druga cerkev v nobeni drugi državi! #'-<•>.- 4 — AH se bližamo normalnim razmeram? Splošno poman;Vanje plačilnih sredstev in deTna ureditev dohodkov javnim nameščencem za p0_ sledico, da se nekako bližamo v tem ozira predvojnim razmeram. Saj je bil pa tudi zadnii Čas. da se n°kaj ukrene za ugled državnih nameščencev. V«a leta po prevratu je padal u^l°d urad-ništva, ker je vsak predvoini hlapce z verižništvom ali f>*hotanstvOm obogatel, da je prezirljivo p-ie^al na rbn^o uradniško paro, čestekrat v sv^n bedi odvisno od teh krvo^sov. Ta povojna abnormaT"^°t rn^'uo prooada. saj se že soMdri, strokovni trgovci jedva bore za svojo eksW°nco. V trgovini in obrti se j* začela raz*rJ;i*i zdrava konkurent. S^ve je še daleč do popune normalnosti. — Razveselila ve«t za upokojence. K tozadevni naši notici nam pi^io i2 krogov oficirskih upokojencev: Radi bi vedeli, ali se smemo tudi reducirani in nasPno upokojeni častniki veseliti zadnje razsod?>e državnega sveta. Lansko leto se je Vaš list s hvalevredno vnemo zavzemal za našo "srHo, Iti sicer naiodločneje in najvstrajneie izmed vseh slovenskih časopisov. Kakor je torej javnosti še znano, so lani tik pred uveliavljenjem novega orožni-škega zakona brzojavno imokofli cčJo vrsto slovenskih orožniških častnikov. Ker vse pritožbe nico pomagale, smo tudi vsak zase vloz«Ti pritožbo na dr-žavn! svet. toda rešitve Še do danes nimamo. Sicer so nas klerikalni ti. 1. 643-19) Sh "b. Nov. št. 86 ex 19*9 dinarska plača, so vložili prošnlo potom višješolskega sveta v Ljubl«am. naj se ni:hova p*ača oziroma pokomi-na prevede v dinarsko valuto. Tej prošnii je nrn'strstvo prosv^te u^od'lo ter prosilce prevedM no petletnem ča-kaniu z razpisom O. N. br. 29.601 >d dne 20. julija 1919 v smesliu čl. 33 o tz-prern^m^ab m izpopolnitvah zakona « narodni šolah z dne 23. juh'ia 1919 'Ur. I. 643-TO> fer odmerilo z razpisom O. N. br. 2^.601 od dne 22. 7. 24 na dinarsko pokojnino letnih BrH)0 Din. — Obenem je t»di sk1enrlo, da ta p1a*a DTmacfa prizadetim od 1. decembra lota 1919 in se bo izplačevala, ko odobri jrlavna kontrol to odmero. Minulo je od 20. julija 1924 do danes skoro že štiri mesece, a prizadeti še n?co dobili niti para od obliuM^ne povišane pokoinl-ne. 7ima se bliža, nabaviti je treba mars'kai potrebnega, a pla*ati zdravnika in zdravila, a m denarja. Prizadeti so služili 40 do 50 let zvesfo in uspešno narodu in domovini t°r vzgovli mnosro sedan;?,i odpčnih kultrrnih delavcev ter pričabm^o, da se iih mero-d^ine ocrtbe r°miHjo ter prioomorcn, da se niim nfhov težko zaslužen denar tak^i iznla^a. — Parinat'n^vi vlsokošotcl In nov> f^.Hansko v?enčirš*e v me*to Bari. Prigodm'i mesec prične poslovati novo italijansko vseučilišče v mestu Bari. Baje je urejeno rovsem moderno in preskrbljeno s dobrimi umnimi mrčmi. Italijani n^lašafo. da ima to vseučilišče pred o*mi tudi zvezo med ItnJiio H V7uo^om, kraf Rari ie na južnem dehi Itnliie na vzhodni strani, zato misijo* da b' b;io nrav. a?o bi posečali to rovo visoko šolo tudi jngoslovenskt dijaki, katerim se nudijo najraznovrstnejše olai?rr/e gl^de prehrane, stanovania, prtovanfa in določena j*m je popoka onrosMtev od vseh ?olskih taks. — Taki di'"ki bi se v Italiji seveda pren'oiali z »'trlvnnsH^i idejami in imeli bi biti ntionirii itatijanskega prodiranja na Balkan. — Ceit'ene ar^oć*»rte. Dobe se po deželi prt podružnicah, oairo-ma pooblaščencih Jugosl. Matice. — Ur«dn»ikl tmkn Pravosodni minKtcr dr. OrTsoeno fe odredit, da nadaljnje svoje delo komisija za revizijo uradniškega zakona »n uredbe o razvrstitvi uradnikov. — Cefkosfovari rnnrfesorfl ta aail tehniki. 19. nov. Je priredilo praško »Jugoslo-vensko kolo« avofiaai dloe aa katerem H Društvo Jugoslovenskih akademikov v Pragi u kua>£itvi|o diplome imceovalo a« Častne Člane aaaae ceike ečeajafce: J. VL H r a* skesa, dr. Pr. Nuila, eroL dr. Feliksa ia prof. dr. H a a a. V kaeau tehnikov je pozdravil navzoče akadenuk Vasic, ki ki te je sakvalil v imena vseh jugoslovenskih tehnikov vseuciliSkim profesorjem, nakar je spregovoril znani arhitekt prof. Ura-s k J. Prof. Hrasky je preživel velik del svoje mladosti v Jugoslaviji, kjer le zgradil več krasnih poslopij, med njimi ljubljansko Narodno gledališče. Narodni dom v Celju, Maribor« in Trstu. V svojem govoru se je spominjal življenja med brati Jogoaloveni ter Želel srečo miadim Jngoslovenskim tehnikom, ki Jih Caka v domovini široko polje dela. Ravnatelj praSkega observatorija m znani matematik dr. Franttsek Nvil je imel nato humoristično predavanje o matematiki. Končno se Je zahvalil za tekata no čast prof. ftz'ke dr. V. Feliks, nakar se Je zahvalil češkim profesorjem za njihov trud predsednik JptroSlovenskega kola. častni konzul Roko Bradanovlč. T?ko fe hil zaključen fntimnt večer, ki ie utrdil vezi med n*-io akrdemsko omladino In češkoslovaško Javnostjo. — Redakcija eradnIStva v Ce^tovtfova-I^L Med debafn o novem proračunu Je referent dr. Srdlnko iz! avli, da se morejo uradniške plače zviSatl s»mo pod pogrnem, če se znlfa Število uradnikov. Hr^^va h^^e odnrsHti Iz službe IZ^.000 uradnikov. f?e-dftneija se a*»čne le v proračunskem 1e*u 1nZS. Prvi rk»z o redukciji zadene 40—50 tisoč urrdnikov. — rv^hp* ve«4! a peS'e. Premr^^eni so: Iz Trbovefl v Sombot poStna uradntra An^e'ji Rlzeltova: iz Marfber* v Rr> sr»n5Vi-°etrovac no?*nl urad^^V V*Vmr Zagorski! m iz linHi^ne v ?t. Vid postna uradnica LucPa Oudermaa. Predo»s po-»Hire^ r^vn*»*eTjstva o nrrm^sMtvi M-»rl'e Cilobo^nikove fz LJubljane v Šmarje pri Je!**h le preklican. — fz dr?+v»*i ^•w*k-5. Imenovan Je za veterinaria nri okrajnem glavarstvu v Der-v*ti*| veWln*r nri okrajnem g'av^rs'vu % MnigM« Mr»ks Polhar: za veterinarja pri okr. glavarstvu v Kranju Je rermnvan ve-*^Kir okr« glavarstva v Laškem Josip Ceh. ▼ nedeljo 23. t. m. svo) XIL redni občni zbor. — |V*r*»fp*nn *«***v|f«*«la v v dr**»vnUi b^HIc^b ?W rre t?»ka rrodn^K* *r»d| n^hovlm rodbm^i«^ ^t»»nom -tj Ht-^-ivp^rn vn^k^l^e^m* P?»««»'-st4l M H'o treh-». kateri zavodi v Slovenlll so d^**nl b^ef^'-^nn jtnrrl^ma*! t^ke vrs*e |a#j t%i\*mm at| tt*dl f^vne Mrai^ieg. n^ob^'ni^e. Itd.' V«*»Vdo nim^ ^esa, niti nrtHV«. da M zps'^dnvjd vse raz^se r*v inte^^'^elje v m-»dnr*» ?lsfn», r~*o n-**-*kujejo takih pojasnil v d~~vn*m r^nnte'm. — r>^7^»o«; r^- i dec. 1A24 bi se mo-r?»l vr'i+1 v Vranio *c*n! semeni Ker le p> tev* H^ft m*>roditf praznik, nt s^m^nl vr?.i n^Pi^dnU dan. to \? v fmtk dne 2. dec. *. L Mestno *"n-*ns*vo v-^nf. aen^k p*, za V^tere ve'«i nSrttil red. se nonovno on^t»riaV>. da pr!****1** n»avi«*-atn svr»^o o^rf Jn svMe nam**Ji?lft*»v pri*«d. pn-Av in p^^^c-mfVov za o**-*no »odi-če pa{Vqsn^**e do 24. novembra Tiskovine za te p»"«ave s« dobe v mestni posvetovalnici na ~*r»"i*tratp. _ r««o<«^ m**trm~*n M. v A«****-*1*' Mn<\ r^tKnNfe **^ »O^s Iz občin, stva« v včeralSnii Številki ueot avl jamo. da med n^mi n»srnono*i ni ntkakega odnora pro*i cirFici. Nisnrntno, s'ovens^e poste so vedno rrdevollc tu točno drs*avMe»e vso korespondenco v rfrJOjet, tako da bi l.-^hk^ s'n-^iV dru«ri»n Onkraj in-m za vzgled. Prizadel stranki, ki se pri*o*uje glede nekega p?<:mono5e, svetn»emo naj se obrne neposredno na preds*n)Trlka p'sn^nnnJemjkega oddelk*. dn ne bodo Im^ll ostati p'emono'e nezasluženih ln m»n*eme!jenih neprilik v vseskozi vetrni s'ufK — .f**gO!devm»«»rn pka^^-Tp v 7*~-+hu |e s^l^n'^ p^t^novftt p^seb-n. ?tross«-av-erfev mpr»»1, v katere«n bo snran''» re*»Vvt-Je In spo^mie na veifker* »ti*o«toven«kega biskm*«. Jt^^^^v^n^tra j»tr*rf*»m**a po»*va v ♦o svrbo oseKe. ki pn«#»d»ffelo rake rel'kvile bi SPOn*ln«\ Ha «b oddaio novemu mi'?eni. — Nov hrmvhik vg FndHmeS*«. S T S. decembrom vozi Iz Zagreba nov brzov^k za Fnd«nme*tn. Vlak bo od«»lal ob 20 45 In prthaial v Budimpešto ob 6.10. S t^m se nMneJo neke neugodne zveze z Budimpešto. — Sv»-tln! VoraSka Infendaotura skladišča na Kodelievem ob»avlja: V zadnJem času je opažati, da 5tev"Tne os^t krad?jo premog In drva Iz sV^dl'ča na Kodeljevem ter da se te osebe V1*wb kl'ce voJaSke straže: »Stoj!« ne ustavlio. Oooraria se, da ho vo*a«<-a straža v bodoče streHala na vsakogar, ki se bo nrmttfaf sk^dlSču ln ki se ne be na k^c: »Stoj« ustavil. — vlom v zagrebško cartnandeo. Te dni so neznani tatovi vfomtH v zagrebško carinarnico m odnesli nad IPO.nnO Din v gotovini. PnUclja Se ni zafela tatov. — Velik požar v Btlefnl. V torek je V RHelint »zbrabn« požar v trgovini R*sta Vr-Slča. Skoda povzročena no noUro zna^a 400.000 nin. do^Jm je bila tvrdka zavatpva-na za ?»ono Pin. ~ Snefnf zameti v /nfnt Srh«*. Po poročilih is Skoplja is v Jninl Srbiji na mno- gih krajih železniški promet prekinjen oz, oviran, ker so veliki snežni zameti Železniška proga Gostivar-Ohrld je povsem zametena. Pod Bistro Planino je bil sneg 21. nov. visok dva metra. TARZAN fi- no prične predvajati že danes soboto, KIHO IDEAL Iz Ljubljane. — Prvi več?l koncert v letošnji sezoni priredi Udruženje jugoslovensk h novinarjev, sekcija Ljubljana, na narodni praznik 1. decembra v veliki dvorani hotela -Union« Na tem koncertu nastopi poleK naših prvovrstnih solistov in pevskih zborov prvi2 vzorno organizirano in tehnično izpopolnjeno Orkestralno društvo pod vodstvom skladatelja g. 5 k r J a n c a. Spored te trr.dici«o-nalne novinarske prireditve jc jrko bogat »n zanimiv, da bo nudila občinstvu izreden ulitek. Vsmpnice so v predorod^ji od ponedeljka 24. t. m. dalje v Matični knjigami, na kar posebno ot>oz?rj?mo občinstvo. — Za ubiaženle stanovanl-ke bede v Ljubljan1. Pijejo nam: Oro^ni?ko poveljstvo v Llubllani vz'raia pri svoii nameri, da prcscM pr^nravni'ko šolo iz fn*inskeia grfdn v Korzikovo hišo na Rleiwcisovi ce-S*i. V ta n?mrn z vso brezobzirnostjo g^nl stranke iz hiše. Ker je MŠa zldnn« za družinska stanovanj, namerava nove^štv« kot Vrhovni n^Je^nik pobira*! strne i*d. Sevc, S»ko bo 1^s*nik v to privofU. oziromi ?Vo ga ne bo novi stpnov^n'ski z*»kon šxffH. A za-k^l vse In? Zto*J z^r-'di komoditete pnr častnikov, ki I—*-»lo v M*i st?novrnje in pisarne, znto h^čeio imeti še Sole n^d ls*o strehe. Br^r^'omno bi sc za nmfui*ke nri-pr-vnike d'-bH p-ostor v kaki vojašniri v I jrHjrmi, obenem r*" tudi za pfsw»rin?, K^n-1u se n~es"Ti ž«*yez»T*ko Btvm»*enstvo Iz Hv-Se b^Miske vol-^fce v Ljubljanski dvor, torej b*^ -»-«f*r»ra d^v^'i. — Urad ▼ r^*«^'"*^ s*»*"»v»«dn l*r>n prA«rr)v^*'» «*»l»r'i'» d-*, žel v 1 ttiMl^nl. Jn c|_ eer v Ponf»?«vl blši v Selen^^ov' n1! M. K°r ie ž^Jerntea z^adPa ra svo'> ur?d« v l^in^'Hnf f*» nf*Vr*virry nnsJ~n?f. n sp^^^'o ired nan/e?'^ V Ljimlianf. ie I^<*nr», rr»Vni S*»Vrt*e v svopUi s^» sf?re SkiHfe. ki r!so več k>'s svoU n*»'oRi. Vsr>k trenotek H obtixi nn cesti, dostava s* »'kine. s^nk« na Čakajo in S>^>fn p^Tikr ter z*»b^viH?o na ta n*»-red. P-keii. kl prpiafeto v T mW|arm v prvih poTv^M^n^Kin nr?h s ?*'>ie-skim vlakom, se d«sfavdo Se?c f ps-e^^li dr«n — popnldn*». To r.i v in*ertru obrti In trgovine, a tudi ne v rn*~rc"'» fv»eda rlr^^^^-ta nrom^tne-ga lavn'' \ T *,'h*:'»ne;t<'| tn^'^^n M trnove?. _ T>-««?»v> ^Ih^^'^Uav l*«rM,^*#'» fn*rf«L §m*mt fT. rečn**** rh^em rh*rn d. s, J. f., M i« vr^i1 v s^ed^ dne 1^. nnv^^^f^, je h?! T-''oTi*»n s'edf^f od^or: prrr'^^rtn'k* P^-X^;\{ ^»^do, r^^d. iur.: rs^c^r^r**-*^*^; pt.?t-r JH?e, cnd. NfT.i h*M*'t Webl* r»e-m"*rii. s*"d. mf.; H^-f^OV« ^t^'^no^*ix r*',-pn#i. s*»*d. W.; I. |H*tf*0|**»f• l.ft^if fHfcv stpd. |nr.. V. kni»'nfx'»r: ^at»km>fJ< M^r»n. e^nd. Iur. t edb. brez m^ndit**: .Vene Chj-rnTr, c^^d. »nr.: fwf»r»rfji: T^m*f^ Tvpn, c<»ti^ |i«r.. P-rmr ?*ef^n, c^"d. Tnr.: ra«so- /17*0". ct^. K*ri. n^-ben*'*^ Fr^n****. r^nH. inr., V-^'n^tič Ladislav, cand. Iur., Pak Jože, c?n* inr. — VI. m***'*"ePno fvd^vmfp 7f* rpf"dfpn ft/% y-?* rr r»*»d"';° r**»- ~>~\m X. m. ob 11. d«"»-^ol« tf— -» v m'*«m«"»rM*ni ^vr,",T,v \n ni'^v. ■mCii"*** ^lr»v-nce^» fv+&'dh*n »j'i^iV 5?»v>» r~d i"*v»'S neT* r»-''i-r'rs jn a^in^ n«"*« sT-o d-*»Š*vo »r,»'-bi,'«**«,"i 7von« r*od vod« «c*v/*^n n-vov^d'« «f. ^ni^-o Pr**love^. Sestav« li*n ie v'mi ^r»mv in otro«'*ib neg^l s sp-'*T"':'*v^ni''m Vl^viria. H so s*» itva^1? rs t«dni-»«i f^vn^m; Ve?->nr>*n fronc-^M »L 1«*»*,"*<*a 5^v*t»ji« f *^'-o lc~t—->. snl^"-no r»rirr»a'»;'*» »•sn"'",m. S^a-'la pro^t-^o. di o*v*«f^r^ mlnd:no, da n**seH to mf^dips*"© p-«rtvo fv**5- e-Twfi ns*;h n^;b"l;*»h »»"vf'—h am^emr. g-vi-^d ?• v oredprodaji v Matični knjigarni no Dtn 2 50. — »A»'rd k'nh mon^nhtov« v l.^hl'a-l Je svojrm rednem občnem -rT^ru dn*. 77. novcm»»r«j fr^'o'il odbor; p^ds-dniv- TirJn-ger Jože. stud. mont.: podpredsednik: Ju-Hevič, s*ud mont.: trinik I : Malovrh Franjo, s*uđ. mont.; tainik IL: K^rs^ič Vikfor, Stud. mont.; blagajnik: Janežič Le^. s*ud. mont.; referent za ekskurzije: Gorski j, cand. mont.; knjižničar: Sieber Andje'ko, stud. mont.; gospodar: Miladinović, stud. mont.; odbornik: Kersnič, stud. mont. — Bratska društva prosimo, da izvolijo vzeti novi odbor na znanje. — r -Stvo »Soče* priredi danes, v so* boto dne 22. novembra ob pol 21. uri zveeer v salonu nri »Levu* predavanje o ps;holo* Skem problemu mase. Predava posp. Stojan Bajič, abs. iur. Problem mase. njen^gi miš* ljenja in č^stvovtnia je posebno a^t^alno v našem cas*\ ki ga imenujemo »co mase«. Masa je odločujoči faVtor v politiM, ona dviga na svoje rame voditelje, izva:a revo* luci je in daje naši dobi svoj pečat Za*o bo omenjeno predavan ie prav p^s-bno a^t^at« no. h katerem** vabimo ves Člane in prija* tel je dr"!tv* »Soče*. — Vstop prost. — 7.a plesalcesnfanište. V z«W.bi or^ce« strm S^colt L ie i»5lo na* ljuhHh plesnih komadov, nri'Hdnih tvdi kot salonski ko« madi, va« in »Five Step« 00 15, odroma 20 Dtn. TVbiio ae v U"Mja**«-i-th knjigarnah ie po vseh plesnih šolah, 432/n 3327 Specijaliteta tov:rac ]e m'eaa irlm čo'KohBa! — Drzen beg z avtomobilom. Glasom telefonskega obvestita, ki ea io prejeto ljub* liansko policijsko ravnate'jstvo iz Zatreba dne 23. tm. je Iz Zagreba pobegnil \% tm. 2 avtomobilom znamke »P^ch« tipa VIH It, C 1329 šofer Josip Slanski. rodom is Ce-SkoslovaiKc. Avto ima šest sedežev, je sive barve in ima spredaj poniklian kip ženske. AvtomoLil je vreden 600.000 Din. — Loterija železničarjev. »Podružnica Udruženja ji'g. nar. železničarjev Ljubljana II.« priredi v korist podpornega sklada eicktno loterijo. Zrcbnnje je določeno z3 6. ian. 1925. Cena srečki je 3 Din. Dobitkov je nad 200 v skupni \ reanos:i 30.000 Din, Glavni dobitki so 1. 8000 D, 2. 3X0 D, 3, 2000 Din, 4. 1000 D In 5. 1000 D v proti vre d-noStL Ostrli dobi.ki so vredni od 50—500 D in tudi več. — Krajevna orfcinizac'lj JDS Vič po* Eivtja vse one. ki so izpolnili 21. leto in bivajo nepretrgoma šrst mesecev v občini, ter one, ki so sc vrnili od voia';ov, da pre» tjlerHjo. če so vpisani v volilnem Imeniku. Volani imeni':i so na vpogled vak dan od 5.—7. ure zvečer pri tajniku JDS v gostilni »Na Pošti« (Sokolski dom). S-voroča se tudi. da ima gornje tajništvo uradne ure o £ snodirs1 ih informacijah v a'-o nedrljo od 10. do 12. ure dopoldne v ist'h nrostorih. — Telo\udba za dame. Zdravstveni in estetski raz'osJ so rodili med damami željo, da otvori »Atena* poseben tečaj za damsko teluncio tudi letošnjo sezono. *e-!ji Je drustv > ugodilo ter sprejema nadaljnje priij'ase oh ponedeiikih in četrl 'h oj pol 6. do pol 7. ure v licejski telovadnici, BIeiwelsova cesn. 3)^;r — Pevci in pevske »Ljub. Zvona*, ki so znani po svojem idea'nem navdušeni« v prospeh naše vokalne Klasbe, stavili so se na razpolago aran^erju mladinskih predavanj konservatori'skemu proie.v-»riu Karlu Jeraju ter sodelujejo v nedeljo dne 23. t m. ob 11. dop. na III letošnjem pridavanju. Spored oblega celo vrs*o mešanih ln ženskih zborov ter našo m'adino prav posebno opozarjamo na krasne AdamFcve ln Lrjoviceve Otročke pesmi KrV^r tudi na Prcmrlove, LafOViCeve in Adamičeve z^o-re. Soorod stane 2.50 Din in se dobiva v Matični kniicarnl. — Načeh*vo zadruge metrjev in pre kajevalcev v Li"bl'or»i narnanja, da so vrifl preizkušnja mesarskih vaiencev dne -i. decembra t. 1. oh osmih dopoldne v mestnf klavnici. Pr'el^si^i sc imajo vsi vajenci, ko* teri se podvržejo prcizkfšnii. pravočasno mefars'"i zadrugi ter predložiti vse t^-?.\? devne listine. 436/n — Vlomlleeva smola. Dne 20. t. m. ob 21. je neznani mo.-ki s ponarejenimi k'iuč" odprl stanovanje Rostilnicarke Ane Cernc-tove na Sv. Petra crs*i št. 80. Neznanec se Je nahajal haš" v srbi služkinje, ko je nrl-snela služkinja domov, nakar je vlomilec pobegnil. Po sobi je bilo vse razmetano, omorc so bile odorie in vlomilec si le ?e pripravil lep svezent raznih predmetov, ki jih Je nameraval odnesti. Neznanega obiskovalca tujih stanovanj sedaj išče policija. — Drug v'omi'ec ie vlom;1 v s-»a?no s->-bo sTu''kinie Frančiške Zelnik na Poljanski crsti 21. Raznietal Je po sobi različno perilo, preebrnii celo posteljo io nato od^el, ne da bi kaj odnesel. Očivfdno je iskal denar. — Aretacija. Včeraj ob 23. ie bil aretiran miz^r Karel Molrsan. rodom iz Drv. Mar. v Poliu. kafere<^a ?e de^e'no s^dl^čc zasteduie radi golji'fi'e ?e od leta 1921 do-1'e. Holosan je os^eparil posestnika Pavla Pavči^a za pribižno 2.000 Din. Pavrič mu Je poslal rr?njcv les, da mu Izdela dve sntl-ni s^bt, H^osan pa Je les prodal. Izročen je bil sodišču. — Tra<"'Cnft s*~rf. Lovro K-c!er. l^lctni a ne"l S"šil lan. ki se ie vnel. n*':«/ ra je hot~l Kucler rx?t!:it:'fi. Pri trtm se mu je vnela oMeVt ter h zadobil tcž':e oor':1i ne no vsem život'i. Nesrečneža so prepali ali v lj"M;ansko boTr'co, Vier pa le včeraj 21. t. m. strahovitih ihulrnh vmrl. — "Ne-*i*r>da. MfJrtfn Panin. hlance v d-' Javni žrehčarni na Sebi je z vozom mani^ o'^i'-al ta^o nerodno, di se je snnil v tre* bfh in so ga morali vs'rtd težkih notranjih poškodb nrenel'ntl v bol^i^o. — V roftdni rrt »Fr*moštru* se to*l izborna dol^nis'-a Portrgetka. 43Un — Pro*l telesnem*i zaprtju, he^eml-fiom in bo'o'inam v križu Jc crenčica Frrnz-Joscf. zaužita večkrat na dan, izboren pripomoček. — PoHn^vka se dobi vs-ki ponedeljek ln nerek ceM dan. to?iio se tudi nrjstna do-Irniska in štai^rski vina v sodčkih h bu-t.^ijknh v f™s'Pni *L f o n«. Kolodvorska u'. št. 20. — V kavarni »1. e o n* igra vsaki dan salonski brkes**? ob 8. zAfčer. Kavarna Jc odprta «*S**k| d-^n z'utraj že ob 4. — N!e|esua^fa in nom^ve;xe oufch? se o^l-ć sfl*^^ — Selenburgova ulica št. 3 *H Gričar & Mejač. 11 9S9 — Onozcrjrmo osnovno rta Ni1'1~\*žcvo rn-^strv^ in rr-mvf/?fo r^-^ih c4r~^''h ob* leuc, črnk in d-'*nrH žers'-ih robnih cM po zelo znižan"l rn^ na rl tavOfni ^rd^'^m zavod'* za *~rsM rloma^i cbrt na Turjišicm trga št. 6, II. nadstrooje. IZ CHJR. — PoP^i^ka kr-^ntVa. Od 12. do 1vori o slo-di, prizadeiani Rusiii na Ukraiimf v Sibiriji, na Krimu, v Belomorski in drugih gubernij-ti, kakor rudi razdejanja v kovinski, premogovni in tekstilni industriji. "Profesor Liubimov ceni skuono škodo, ki jo je trpela Rusiia vsled intervencije in b'okade od strani zavezniških držav, okroglo na e^o četrtino ru-sVega predvojnega narodnega imetja. Enako ceni tudi škodo, ki jo je priza. I dejala državam svetovna vojna. Predvojno bogastvo Rusije je znašalo okrog 150 milijard zlatih rubljev. Avtor naglasa, da je treba del škode odpisati na račun revolucije, kolikor svota 39 milijard ni popolna. V teh 39 milijardah nI všteta škoda, ki jo je trpeia država vsled lakote, epidemije Itd. Celokupni predvojni dolgovi Rusije so znašali 9650 milijonov zlatih rubljev. Temu na* sproti stoji aktiva Rusije v inozemstvu in naše protiterjatve napram antanti v znesku 39 milijard. Pasiva Rusije po zavezniških vojnih posojilih je izračunana na 8.846 milijonov, njega aktiva, ne izvirajoča iz likvidacije svetovne vojne, pa 35.500 milijonov. V to aktivo je všteti delež Rusije v versailiskih reparacijah in sicer 161,000.000 ter neposredni izdatki Rtisije med \'ojno leta 1914—1917 (brez škode, ki jo ie trpela v obliki uničenih materijalnih dobrin), in sicer 194,000.000 rubljev. Predvojni zunanji dolgovi Rusije (brez Nemčije), vštevši tudi železniška, hipotekama in rnunicipi^ruj državna posojila, znašajo skupno s 4 leta zakasnelimi plačili 6.700,000.000 rubljev, svota inozemskega kapitala v Rusiji v akcijskih in drugih podjetjih Je pa znašala začetkom revolucije, izvzemal Nemcilo in Avstrijo, okrog 1.800.000.000 rubliev. od katerih odpade na račun Angleške in Francije 55%, na račun antante pa 75%. Nastane sporno vprašanje, ali je mogoče po obsegu delniških m ©bliga-ciiskih kapitalov soditi o vrednosti imetja, ki je postalo last sovjetske vlade na podlagi dekreta o nacionalizaciji, in drugič, ali so voma posoflai zavezniških držav pogodbe o posoiilih navadnega tipa. Na ugovor, da lahko po- stavi direktne vojne stroške svetevne vojne v svojo aktivo anianta z isto pravico, kakor Rusija, pripominja profesor Ljubimov, da je dobila antanta odškodnino v obliki teritorijalnih pridobitev, kolonij, premogovnikov, denarnih vrednosti, kapitaliziranih invalidskih pokojnin, podpor itd. Rusija pa, ki je eden najvažnejših faktorjev nemškega poraza, ki je izgubila v vojni največ ljudi, ni dobila ničesar in ima pravico pretendirati na odškodnino v razmerju vojnih stroškov kot na minimum. Na drugi ugovor. Češ zahtevajte odškodnino neposredno od Nemčije, odgovarja Ljubimov z argumentom, da ie poleg moralnih in političnih pomislekov treba pri tem vpoštevat: dejstvo, da so si zavezniške države že razdelile 132 milijard zlatih mark. To je vse, kar more plačati Nemčija v najboljšem slučaju in težko je pričakovati, da bi antanta reducirala svoje terjatve in postala skromnejša na ljubo sovjetski Rusiji. Končno navaja avtor nekatere statistične podatke o razdejanju Rusije. Skoda, ki io je trpelo rusko poljedelstvo kot temelj narodnega gospodarstva^ je sploh neprecenljiva. Samo na živini in inventarju je izgubilo poljedelstvo 1.200,000.000 rubljev. Ce prištejemo še druge materijalne izgube, dobimo okroglo svoto 7.000,000.000 rubljev. To je samo škoda poljedelstva. Industrija je izgubila nad 5 miliiard. Zavezniška blokada je oškodovala rusko zunanjo trgovino za i .400.000.000 rubljev. Profesor Ljubimov sklepa svojo razpravo s trditvijo, da poravna svoje imela dovolj denaria, da poravna svoje dolgove napram Rusiji* če jih slednja nekega dne predloži. Gospodarstvo. Naša irahsirija in reparacije. Po londonski konferenci, ki pomeni orvi praktični korak na noti h končni rešitvi perečega repa raci i^kega problema, je začelo tudi v naših gospodarskih krosih rasti zanimanje za reparacije. Po Dawesovem načrtu pripade Jugoslaviji za september 3 375.000 zlatih mark. za oVtober 2.877.000 in za november 3.f*fW000_ Z ozirom na pred-stoječa izpiačila je sklicala beogradska industrijska zbornica v torek konferenco beogradskih industrijalcev, na kateri se je razpravljalo o stanju naš;h reparacij in o odškodnini po vojni prizadetim kra{**m odnosno ljudstvu. Tatnik komore Popovič je poročal o Daweso-vern načrtu in staniu reparacij v zvezi s splošnim zanimanjem med srbskimi Industrijalci za reparacilski delež, ki pripade ta mesec naši državi. Nato :e zasto^nJk ;ndustriiske zbornice v upravi vojne škode Sonda informiral navzoče, da namerava država izraHti ves reparacijski kontingent za prvih Šest mesecev. Ta sklep je bil storjen zatn. ker je nemški državni komisar že Izplačal predujem za vse državne naročnine v Nemčiji. Te naročnine predstavita jo solidne vsote. Sklenjene so pogodbe z mnogimi nemškimi državami glede dobave lokomotiv, vagonov in razn?h strojev. Po Čl. 18 zakona o izplačilu vojne odškot»-a narodnega gosno-Hnrsrva. Oben<*m je bPo sk'enleno. da bo ^*>ver đ^n^i-nfh zavodov posredoval pri Narodni banki glede zn!ž?nh obrestne mere. Soor^znmno z glavnimi, denarnimi centri in organlzacilaml nal N se sestavil za n*So državo poseben pravilnik za obrestno mero od vin?: teg* pravilnika bi se morali vsi denarni zavodi v bodoče strogo držati. —g Pr%a l*afl'a»»*fra tvornica ceh»1ofđa |e bila te dni otvoriena v kra4n Castlglfone Olona. Tovarna Ima 20 pos;opij spojenih med seboj s podzemskimi hodniki. Ed. Ric* Burroughs: 13 Tarzanov srn POGLAVJE V, Merlem in Geeka. Kapitan Armand Jacot tujske legije je sedel na razgrnjeni odeji pod kriv uljasto palmo. Njegova široka pleča in kratkoostrižena glava so bila naslonjena na drevesno deblo, njegove dolge udobno zleknjene noge so segale preko odeje, tako da se je z ostrogami poigraval v peščenih tleh male oaze v puščavi. Užival je sladkost odpočitka po celodnevni naporni ježi po žgočem pesku široke pustinje. Leno je pušil svojo cigaro in opazoval slugo, ki je pripravljal večerjo. Kapitan Jacot je bil zadovoljen sam s seboj in z vsem svetom. Nedaleč v stran je Šumelo veselo in razposajeno življenje njegove stotnije, njegovih od solnea opaljenih vojakov, ki so bili za hip oproščeni strogosti discipline. Polegli so naokoli, posedali okoli ognja in pripravljali večerjo. Dvanajst ur niso ničesar zaužili. Pa bih* so dobre volje, smeh se je razlegal, vesele dovtipe so uganjali, pušili tobak in smodke. Med njimi je sedelo tiho in mračno pet Arabcev, oblečenih v bele plašče. Zvezani so bili in varno za-straieni. ~ Ta pogled je kapitanovo dnšo nanolnil s tihfm 7adovolistvom. Svojo dolžnost je dobro dovrši!. Ves dolgi mesec je v naporu in v žgočem solncu s svojim malim oddelkom zasledoval tolpo zločincev, obdolžen'b najrazličnejših tatvin, velblodov, konj in koz. ubojev in nasilstev. Pred tednom jih je končno izsledil. V borbi, ki se ie razvila, ie sicer izruhil dva svojTh hrabrih vojakov, zato pa je bila cela tolpa uničena m raz-c-nana. Le kakih šest jih je uteklo, vse drugo, razen petih uietn»kov, pa je padlo od krogel njegovih neustrašenih l^snjonarjev. Med ujetniki je bil tudi vodia razbojnikov, sam Ahmet ben Houdin. Kanitan Jacot je zasanial v daljavo preko pn-ščave do male garnizije, kjer ga je imela jutri nestrpno pričakovati njegova žena in mala hčerka. Njegove stroge oči so se ob tej misli v veselju rasvetile. kakor vedno. Daleč od njim si je mogel Šele živo predočiti, kako je hči močno podobna svoji krasni materi. Videl je njih veseli pozdrav, ko bo jutri seskočil z upehaneea konja. Začutil je, kako se k niegovim moškim licom v ljubezni pritiska mehko ličece male deklice, kakor svila na trdo, grobo kožo. Njegove sanje je pretrgal klic straže na sfož-birjočega podčastnika. Kapitan Jacot Je dvignil pogled. Solnce še nI zašlo, toda sence dreves so nadate že dolge daleč preko oaze na pesek puščave, ki se je sveta v zlatih somčaih žarkih. — ^traža je kazala v to smer, desetnik je preiskoval okolico in zasenčeval oči, da bi pozorneje in točneje opazoval. Kapitan Jacot se je dvignil. Bil je častnik, ki ie hotel videti vse sam. In navadno je sam videl vse preje, kakor drugi in celo stvari, o katerih drugI niso mogli niti slutiti. Zaradi tc njegove lastnosti so ga v splošnem nazivali »Jastreb«. Sedaj je v send dreves opazil kakih dvanaiit belih peg, ki so hipno zginjale, hipno se zopet pojavljale za valovitim peskom. Od početka so bile kakor bele pike, ki pa so rastle vedno bolj. Jacot ie tako} spoznal: bili so jezdeci, divfi jezdeci puščave. Prt tem se je približal narednik. Celo taborišče Je opiralo poglede v smer jezdecev. Kapitan te izdal nekaj kratkih poveli, narednik se je zasukal na peti in hitel k moštvu. Hitro Je ukazal desetim, da so se dvignili na konje in odjahali tujcem nasproti, da ugotove, kdo m kaj so. Ostaio moštvo pa se je pripravilo k boju, ako postane potreben. Ni bilo izključeno, da so beli Jezdeci prijatelji ujetnikov, ki jih z nepričakovanim naporom hočejo osvoboditi. Toda Jacot Je o tem dvomil, zakaj Jezdeci s svojim vedenjem niso kazali tega namena. Drveti so sicer z bliskovito naglico, skrivali pa se niso, tako da jih Je moglo celo taborišče opazovati. Bilo Je sicer možno, da hočejo prevariti toda tudi to nI bilo posebno verjetno; zakaj Arabci m dobro poznali »Jastreba« hi vedeli, da njega ni lahko nrevaritt. Narednik se je s svojim oddelkom približal prihajajočim jezdecem v razdalji kakih dvesto metrov od taborišča. Jacot je opazoval, kako se narednik razgovarja z visokim možem v belem plašču, ki je bil najbrže vodja cele tolpe. Narednik in Arabec sta obrnila konje in mirno skupaj odhajala proti taborišču. Jacot se je pripravil k sprejemu. V taboru sta se-skočila raz konj. »Poglavar Amor ben Khattir,« je javil narednik in predstavil Arabca. Kapitan je od vrha do tal pogledal novega znanca. Poznal je skoro vsakega znamenitejšega Arabca v krogu par sto milj naokoli. Tega moža pa še ni nikdar videl. Bil je visoke postave, velih lic, temnega pogleda in star najmanj šestdeset let. Njegove oči so bile ozke In v njih Je bil .rlobcu izraz. Jacotu ni ugajal. »No, kaj želite?« ga Je vprašal. Arabec je takoj pričel pri stvari »Ahmet ben Houdin je sin moje sestre,e je pripovedoval. »Ako ga ml zopet izročite, vas zagotavljam, da se nikdar več ne pregreši proti francoskim zakonom.« Kapitan Jacot je odkimal. »To ni mogoče,« Je Izjavil. »Vzeti ga moram s seboj. Z njim se bo redno postopalo in pride pred redno sodišče. Ako Je nedolžen, pride na sv obode c »In — ako ni nedolž«o«k it vprašat Acafeee, »SLOVENSKI NAROD« dne 21. novembra 1924, *t< v. 267 — g Konkurenca našemu izvem živine v Češkoslovaško prihaja zadnje čase iz Litvai»ske. Uvoz od tam raste od tedna do tedna; pretekli teden re Litvanska izvozila v Češkoslovaško T ono komadov govedi. —g Eksploatacija premoga. Produkcija premog* je zđs&iIa I. 3923: v Ameriki 517 milijonov ton, v Nemčiji 190,000.000, v Ano jHji 292.000.000, v Franciji 40,000.000, v Bel. «r}ji 22,000.000 in na Poljskem (brez šlezije) 9.000900 ton. Nemčija je izvozila 24,000.000 ton premoga m 6,000.000 ton kokda, Angleška 73,000.000 ton premoga; Francija je morala uvažati okrog 4,000.000; Poljska pc O00D.000 ton. Ker je dobila Poljska Gornjo ^ležijo, kjer zna** letna produkcija premo« •s 32J00O.OOO ton, ji ni bilo treba več uva» irati tujega, marveč lahko cek> izvaža svoj premog. —g Dohodki monopolske oprave. Lanskega leta je bilo dohodkov v prvem četrtletja 416,645.118.27 Drn letos 646,113.585.57. torej razlike 229.46M67.30 Din. V drugem četrtletja lanskega leta je bilo dohodkov 333,090.722.17 Din te-tos 646,163.015.12, torej razlike 93,675.565:41. Dohodki za sol so znižali v prvem Četrtletju lan! 47,964.981.96, letos 51,718^71.92. V drugem četrtletju lani 7tK346.423.93, letos pa 67.743.151.47, torej je razlike za manj 2,603.273.46 D!n. Temo je oač vzrok zmanjšano vporabljanje soli. ^kapm višek za 6 mesecev tek. leta znaša napram lanskemu leto 330,540.750.30 Din. Monopolska uprava izkazuj? tako sgodae uspehe. —g Dalmatinski voli za Italijo. V zadajem času prihajajo v Dalmacijo v vedno vcCjero Stevfio italijanski tnrovci, ki nakupujejo vole. Teden za tednom gre iz Sinja, Trnoiskeza in dragih bližnjih vasi preko Splita in Šibenika na stotine volov proti Trsta ali.pa naravnost v Italijo. —g švicarske ure. Najvažnejši izvozni predmet fz Švice tekom devetih mesecev tekočega leta so bile ure, za katere ao prejeli švicarski trgovci 184 milijonov frankov. ' —£ Novosadska Makovu« borza radi praznika al poslovala. —t Novi pravilnik za tigeifcii z devizami la vahrtamL Na podlagi sklepa ministrskega sveta je spremenjen člen 38. pravilnika za trgovino z devizami in valutami. Na podlagi te spremembe se zmanjšuje i pro mflle svota, ki se je plačala od obratnega kapitala za trgovino z devizami m valutami, pogojno, da znaša maksimalna mesečna svota 50.000 Din. Za nove banke se določa 2 K- pro mille. Ta sprememba velja za eno leto in sicer za nove banke mora znašati maksimalna svota mesečnih 100.000 dinarjev. —Z Obrtniški krediti narodna banke. Narodna^ banka je odpr'a večje kredite obrtnikom v Hrvatski in BosnL —g Znižanje obrestne mere »Narodne banke-. Narodna banka je odposlala vsem bankam, katere vživajo pri njej kredit, pismeno zahtevo, da ne smejo svojim upnikom zaračunavati več kot 16% in ne p!2čati več kakor 10% svojim vlagateljem. —g Dobave« Ekonomsko ode len je ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra ti. ponudbo za dobavo 50 kož po vzorcih, ki so tam na vpogled. — Dne 13. decembra ti. se bodo vršile naslednje oiertalne licitacije; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljabljani gle le dobave raznih oprti (Gnrten); pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 2000 ton angleškega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave žeblje v. — Predmetni og!asi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Žeparska infernacipala. V borbi proii žeparjem, ki imajo svojo mtemacijonalno organizacijo, so kriminalne oblasti vseh dežela organizirale enako mednarodno organizacijo, kajti le na ta način. ie možno* operirati proti tem zločincem, ui SO najinteligentnejši ali obenem najbolj strahopetni. Žepa rji iz vseh držav se poznajo med seboi. Oni podpirajo eden drugega v obrambi proti državnim oblastim in ne strašijo se nikakih žrtev, če je padel eden od n#h v roke pravice. Stanovska zavest pri 5epar;ih je \'ečb. neco pri anarhistih in pri bobševikih. Neki dunajski kriminalist je. 2bra! zanL-mrve podatke o me-dnarodnih žeparjin. V svojem opisu navaja, da največje Število inteligentnih ^eparjev eksponira Madžarska. Svoj sedeč imaio v kavarni iBudapcs:«, ijer se pole?; njih zadržujejo tudi najdrznejši niadžaroki vcri2n:fcL Iz BiKlhrpešte od-bajajo ženarji na Dan a j. kjer imajo s\*oj sede2 v »Cafe IntcrnatJonala, ki ie glavno n^hovo taborišče, od ta pa odhajajo v Ptago — v šolo. Med kriminalisti ni zaman Izraz »bohmiseher ZirkeN. Cehi so najbolj talentirani žeparj? na svetu in imsjo v Evropi prvenstvo. Kdor hoče postati spreten in prebrisan žepar mora dokončat? i>vinsko Sofo«! v PraaS, kjer se izuči naj^afinfranej-slk trikov. V Pragi se shajajo Separji cele-5» sveta, čim dokončajo svoje ^tedije« odidejo v svet; večina Jih gre v Berlin. V Berlina imzjo sestanke v kavarni »Unter den Limfen*, dočtm je njihov lokal v Parizu iFooborp: Sa!nt Martin«, a v Rimu kavama »Ooadronl* V vseh teh lokalih se shajajo mednarodni žepaTj.. Zanimrvo ie. da smatra dnnaiski kriminalist Italijane za nalspretnej-Se žepa rje. Dalje trdi omenjeni kriminalist, da se žeparri med seboj po imenih nc poznajo in ima vsak gotov priimrk. Po svetu se klatijo brez potnih listov m če jih imajo, sn sigurno ponarejen*. Najraje SeparS »poslujejo« v večji družb!. Običajno jih je pet skupaj, med njimi dve elegantni dami. Med najnevarnejše Zeparje je spadal anarhist Henman. Po poklice je bil krojač, bi! pa je Idateričen in je bil ie kot 15 letni mladenič anarhist. Bil je svojecasno odgovorni ured-mk. tednika »Soziale Revolntioi*«, ki sa |e Majal grof Ervin Batthyauy. Ko je bil v zaporo, kar se ie dogajalo večkrat, mu ie grof pošilja! mesečno 200 K podpore. Hell- man pa Je vsoto velikodušno razdelil med svoje tovariše, sodruge In pajdaše. Zastopal je stališče, da se državo lahko uniči samo s tatvinami in z ropi. Imel je tudi elegantno ljubico, čije poklic je bil — žepar-stvo. Sodišča ma niso mogla do živeža, ker so zdravniki ugotovili, da trpi na eplIepUčni kleptornaniji. Nekoč je izjavil: Zločin je, če mi a človek preveč življenske energije, katero ne more brzdati. To je pravi anarhizem. Drugi tak umetnik v praznenju tujih žepov ie bil Giala Dick, po poklicu artist Ta se je klatil po vsem svetu In zahajal je. tudi v naše kraje. V Zagrebu si je izbral za dražico kabaretno plesalko in pevko Marico, ki je govorila vse mogoče jezike. Elegantna dvojica ie svoje žrtve najraje iskala med Rusi in Italijani. Tretji je Hi Laczko Rnss, tip degeneriranega madžarskega Žida in nekdanjega piemića. Svoje žeparske študije je dokončal v Pragi, največ pa je posloval v Parizu. Za Časa vojne je bila Nemčija njegov eldorado, ko pa je na Madžarskem vladal Bela Kun. je bil imenovan za ljudskega ko mlsarja. Trdijo, da je bil velik fcrvoročnež in je cvaja! strahovit teror. Zato je bil izključen iz žeparskega cdr.niiin tre-riotkom. ampak vedno je srečo odlašal. 16. Nikdo ni bi! v stanu, da bi sa zanimal, nkn ni bilo mogoče misliti r.a dobiček. 17. Ni bil zmožen, da bi vstal in spregovoril na javnem shodu, čeprav je bilo cd tega odvisno njegovo živ* j eni e. IS. Posluževal se je vseh sredstev, da bi raz-iril svoio trgovino, ni pa podvze! ničesar, da bi razvil svojo misel in \ ^ra-stel kot človek. 19. Bral je malo, Izvzemšl tržne poročila v časopisih. Člankov v časipisih ni nikoli bral in knMse so bile zanj neznane stvari. 20. Ko je opustil trgovino, je spozna!, da je v boju za sredstva, s katerim: se ?"e hote! priskrbeti veselje, uničil svoio možnost veseliti se. 21. Bil je velikan v trgovini ali v tov?-ni, .oda povsod drugod pritlikavec. V salonu je bil t?ko neroden kakor vol v trgovini s porcelanom. 22. Odpočitek in oddih ter zabavo vsake vrste je obsojal kot zločinsko zapravljanje dragega čnsa, ki bi se ga dalo spremeniti v denar. 23. Nikoli mu niti na misel ni pri?fo, ds bi pomagal drugim ali da bi ime" kake dolžnosti napram družbu svojemu mestu ali svoiemu narodu, v kolikor to ni bilo v zvezi s skrbjo za njegove interese. 24. krošnje za prispevke za dobre namene in za človekoljubne zavode le zavračal surovo in kr.-.tko: *Če bi taki Iludie tako delali kakor jaz, bi ne potrebovali pomoči*. 25. Oovor o trgovini mu je tekel gladko, ni bil pa v stanu se razumno razgovarlati ali izreči pametno naziranje o kakor-Snemkoli predmetu, ki se je nahajal izven njegovnga trgovskega delokroga. 26. Ni imel žene, niti otrok, prijateljev pa le malo, in vendar je živel tako lahkomiselno in je nakoplčeval svoi dobiček tako ljubosumno, kakor da bi bilo ne-k-M velikega na tem. 27. Ničesar ni vedel o poetiki in o političnih strankah; ker je bil mnenjn, da Jih ne potrebuje z^ to. da bi podpirale njegovo trgovino, kar mu je bilo edino merilo vrednot vseh stvari. ■ * Poročena z duhovnikom. Tekom vojne je biva! v kraju Forni Avoltri blizu Vidma lep mlad italijanski častnik in tam je službovala mlada učiteljica. Zaljubila sta se m leta 1919. poročila. V aprilu 1921. pa ie mladi mož izginH ia vsa poizvedovanja so biia dolgo Časa brezuspešna. Slednjič .'e izvedela nesrečna žene. da Jo niea mož sale-zijanski duhovnik, po-s^c»:-:i 1. kMO. Ločitev zakona je seveda z lahkota dosegla pri cerkveni oblasti, i.\2.zvcijaviier«je zakona. Tribuna! je izdal ra^ođbo, s katero se odbija zahteva tožite!rice. Sedaj se bo bavila s to zadevo višja sodnija. Oni selezljanski duhovnik se piie Bernardo B~::;:-o, učiteljica pa Marija Romanin.___ Se Miklavž se veseli Izbornih oblačil ?h gospede in deči'e te* dre-gib kras.iih m dnih oarii iz i;!oge t*.':dke Drago §e!iwab, i?ybMa!ifi Nenavadno mnogo kanuje, mnogo bo obdarjenih. 66-T * Ženi sta zamenjala. Pred porotno šopirijo v Erfuriu v Nemčiji sta bila te dni n*-ki gradbeni inženir in nek: učitelj iz mesteca Gera obsojena vsaki na S mesecev Ječe, ker sta si med seboj zamenjala ženi. Oba sicer mlada ali poročena že več !e: sta nekoč v gostilni premotrivala zakonsko življenje in prihajala do spoznanja, da se mož vendarle naveliča žene, pa če jo Je imel spočetka se tako rad. Končno s+a ie dogovorila, da zamenjata ženi, ako bosta t: dve seveda privoliii v to. V veliko Iznenađenje obeh mož sta bili ženi takoj pripravljeni menjati moža. To se le 7'odtlo in oba zakonca sta mislila, da ie stvar povsem v redu in da zamenjava nikogar nič ne br;-ga, ali stvar je prišla sodniii na uho In prt njej so obveljali seveda postavni predpisi, kater označajo postopanje obeh mož za zvodstvo. Coiombo lis 100 Grammft So. i i tjinnid^iurm Franc Molnjr -: J. T.t Zaključni prizori. {Mala študija. Gotovo bi bila baharija, bi jo imenoval * dramatična skica«, Cefadi mi sili v pero. Torej: zaključni prizori. — Zadnji prizori prvega dejanja veseloigre.) Osebe: Dama, 28—30 let. Gospod, 35—36 let Mladenič, 28 let. De k o r a c i J a: breg reke. Nad njhn modre jrore, ovite z jesenskimi JutranJi-mi meglami. Reka drhti v opalnih bar-'yaft\ Drevesno listje Je rumeno, rumenkasto - zeleno m rdečkasto. Zgodaj v jutru. XIV. PRIZOR. Dama, gospod. Gospod (pride): Kaj? Vi tukaj? ' Dama (drgetaie hladu): Kakor VI- jaite. Gospod: Tako zsrodaj? Dama: V mojo peč v hotelu morejo nakladati samo z zunanje strani in danes so tako ropotali, da sem se zbudila ob pol sedmih. Vstala-sem. Sla sem na breg, da se nrmžijem mrzk>tne*a, -jesenskega jutranjega razpoloženja. Gospod: Jaz vstajam vedno ob tem času. x Dama (ne odgovori. ' Gleda na drasp gran brezah Gospod: Redkokdaj vas najdem tako samo. Dama: Res? Gospod: Da. (Pavza.* Gospod: Sicer ni nikaka umetnost, najti vdovo samo. Dama: In narobe ni za vdovo nobena umetnost, da ostane sama. Gospod: Hm... Ali naj erem? Dama: Tesra nisem rekla. Ali... mrzlo je, pust, oblačen dan... in tedaj so ljudje ludi mrzli in mračni in ob-IrjČne njihove misli. Gospod: Opažam. Vendar se lahko pomaga. Dama: Kako? Gospod: Treba je reči toplo besedo. Besedo, ki vžse ogenj. Potem ie v hipu vroče in sotnee sije zopet. Dama: Na primer? Gospod: Na primer: Jaz te ljubim? (Pa**za.) Dama: Kako naj to razumem? Gospod: Jaz vas ljubhn. Jaz vas ljubim že dve leti, dve leti skrivam tako, da morete to čutiti iz mene, da žari iz vsakega mojega pogleda, da rjave ii vsake moje besede. Dama: In? Gospod: In... to je vse. Sedal sva sama, sedaj vam tebko povem« To mi dobro dL Jaz vas ljubim, jaz vas ljubim z ljubeznijo dozorelega moža, če-gar ljubezn ni ogenj, ki naglo preide, D a.m a: Govorite kakor sentimentalen, mlad komi. Gospod: Vi se šalite. Dama: Moški ste neverjetno za-govedeni. Vaša omejenost nima meja. G o s p.o d: Kako to? Dama (se obrne k njemu, smehljaje): Ali nimate zmisla 2a stil? Koliko je ura? Sedem. Katerega smo? 29. sei?-tembr^. Kakšno vreme? Lep, sončen, gorak, melanholičen jesenski dan? Nobenega sledu. Vse je suhotna žalost in mraz, vse. solzno, mrzlo, vse grozničavo, žalostno. Kakor mračno občutje kleti teži nekaj mojo dušo. Ravnokar sem vstala in nisem še ničesar jedla. Spanec mi je še v udih, slabe volje sem, voda v umivalniku je bila nenavadno mrzla in v tem položaju mi dremotni, od mraza drgetajoči, se tešči razkrivate ljubezen. Razkrivate ljubezen, ki se že dve leti razgreva v počasnem gorenju. In ta izpoved se nikakor ne sklada z meteorološkim položajem. Morala bi zveneti v globini budoarja, ki je preobložen s svilo, preprogami in zastori, v mraku, ko prasketa ogenj v kaminu m ko ležim nekoliko razpaljena v vonjavem in mehkem kaSmirskem suknjiču na divauu, kar so puščobni, slabi, stari pisatelji že do zoprnosti dovolj prelaj-na!i, je pa v življenju še vseeno prijetno. Moralo bi zveneti v tišini, v dobrotni gorki tihotL Ta tišina tu okrog je mrzlri in trda. Razumete? In to zopet je omlatena iraza gnusnih, slabih, novejših pisateljev, ali za to nič manj resnična. Kar ste storil: zdaj, je bilo brez stila, slctho hi nerodno. Pustili ste si kapital dve leti obrestovati, molčali ste, nt sedaj ste kupili z obrestmi vred slab vrednostni papir. Izgubili ste kapital. V enem trenektu ste izgubili vse. Gospod: Toda... Dama: Ne govorite sedrtj. Do pi-Čice ste podobni človeku, ki mu je vihar vrgel klobuk v Donavo, stoji na mostu in hlasta za njim. Ena najlepših in najtežjih umetnosti na tem svetu je: v takfli slučajih ne hlastati za klobukom, Bnit je umoril svojega očeta; v starem veku je bilo to za primer; kako se morejo prevladovati čuvstva. Brut bodočnosti bo oni, ki ne bo lovil klobuka, Če mu ga spiha veter z glave. Očeta je lahko umoriti. Takrat, ko boste v stanu obvladati vsaj en refleksni pojav, takrat, o gospodje, govorite o duševni sili iu prisotnosti duha. Sedaj ne govorite. Ne jecljate. Ne delajte se smešnega. Molčite. Gospod: Uvide vam, da nisem npoSteval stila. Dama: No, vidite, to me veseli. Naučili ste se vsaj nečesa, kar vam pri damah lahko koristi. Priznam vrjn, da si nisem v svesti, da bi se vaš poskus posrečil, Če bi prišli o pravem času, ko bi bila zato razpoložena. Zapomnite si, da morete osvojiti žensko le v praven trenotku. Varova!i se boste sedaj približati se ženski ob slabem vremenu, ne boste govorili lačni, napol zmrznjeni in slabo razploženi ženski o ljubezni, ki je od nje oddaljena Usti hip toliko mili kakor... Gospod: Prihranite mi to sramotno primero. Za lekcijo se vam najlepše zahvaljujem. Čutim, da mi bo v življenju še koristila. Poljubljam roko. (Odkrije se in odide na levo. V tistem h;pu prkle z desne mladenič.) XV. PRIZOR. Dama, mladenič. Dama (burno objame mladeniča): Vendar si prišel! Mladenič: Moja sladka! Dama: Poljubljaj me ... poljubljaj me...! V tem mrzlem, žalostnem jesenskem jutru hrepenim strastnejse kot le kdaj piti lavo tvojih poljubov. Objemi me! Sedaj je dobro, sedaj je sladko, sedal sem blažena. Nikoli sh cer, samo sedaj! (Objem.) Zastor. Stev. 263 SLOVENSKI NAROD9 dne 23 novembra 1924. Stran 7. •»ai se prttoil 1 eHn.fr. Plaiuja m vnaprej. mHLI OGLHSI S /2ISC7LCI i Službe 1 Mizarskega vajenca. kateri se je žc učil — sprejme Baumgartner, Teharje, pošta Store. 7016 Isćc se adrava, močna in bolj** de volka, v starosti 23-30 let ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati. Ponudbe s sliko pos'atf na naslov Ma rie Mtiosisvijevič, Zcrr.un, Dubrovačka 16 7006 Lep zaslužek sc nudi potnikom ln breroosclnim trgovskim riestavljcncem z razpro* dajo dobro idočih pred* metov. — Ponudbe z na* vedbo dosedanjih službo* ^•anj pod šifro »Potnik 7026« na upravo »Slov. Naroda«. Strokovnjak ▼ ekonomiji in gozdar* stvu, lesni industriji in trgovini, praktičen in vztrajen samec — išče službo. — Cen j. ponud. be na: Josip Lcgvart, Ve. lenje. 7002 I Xornt I Natakarica se sprejme takoj, kt pre* ■P7ame na rač^n in poic^i kavcijo 5000 Din; samske imajo prednost, sprejne se tudi začetnico, ako je dobra računarcica.-— Na* slov pove uprava »3'ov. Naroda« 70II - 1 r Boljše dekle, resno, solidno, razumno in samostojno, ki zna do* bro kuhati, v redu po« spravljati sobe in druc?a hišna dela onravljati, se išče k manjši družini s L decembrom t. 1. — Po* ■sudbe z navedbo plače aa: Irene Bali, Karlov.ic. 7015 Potniki. ! v velikih ind'i«!tri»skin podjetjih. — Ponudbe ? navrdbo nlare in ostann. sahtev ter s prilaznim? prepisi vs^h spri*rv-il nj upravo »Slov. N.-troda« pt>d »Zagreb 7028«. Pletilni stroj št. h i36 cm se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6978 Zimski kožah, moSki m ženski plašči ter moška obleka — napro* daj. — Na ogled vsak nopoldan. — Marija Je* !enič, Stara pot št. 1, vra* tn 3. 7021 Mizarski pomočnik priden in vesten, 18 let star, išče radi smrti do* sedanjega gospodarja no* vo službo. — Ceni. spo* ročila se prosi na naslov: A K a 5 m a n, trgovko. Skofja Loka. 6991 Prodajalci nepremičnin! Gotov uspeh pri prodaji vašega posestva dosežete le. ako oglašate istega s obširnim popisom v — rnVhmnem listu »PO» SEST«, ki ga razpoši'ia vsem iavnim lokalom ši« rom Slovenije in dr?ave ter v inozemstvu, dalie vsem kupcem redno in berptačno »Posest«, Res alffefrta w>jrna, d. z o. z. v L frrbh>ni. Sv. Pefr-sta it. 24. 120'T Vda v bližini Ljubliane, 15 minut od postaje Vrl* ™<»rje, se takoi prodn. Obstoie^a iz 4 sob. k"hi* nje. kleti, z gospoda-sMm no*lopjem in z lepim •adnim vrtom. Sfanova« nje takoi na razpolago: <~rna po do^oToru. — P^ lrv*» s" v Kolodvorski ci št. 26. 7007 || Popisovanj* | Pohištvo i Kdor si želi nabaviti kras« no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih c*nah — orodaia isto Matija An* dlovic, Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiramrc) _*vT Kože — polhovo In lisičje ter od druge divjačine — kupite za inozemstvo v vsaki množini. — Zd-a* vid. trgovina nsnia, L »"H* l»ana. Sv. Florijana u!*~a štev. 9 90/T Naslove oddaialccv In odjemalcev stanov« ni. t^ovsVffj In obrtnih lokalov, nosovi kreditov t*»r prodajalcev in kt«norv hi*, nosestev in premičnin — dobite p*^*? o/tl'*r»dninl pri »PO« SRHDOVALCU«. Ur* Ijana, Sv. Petra cer*a 2\ 125 T Franc Erjavec »Pri zleti lopati« trgovina s feleznino — Ljubljana, Valvasorjev trg 7.___76/T Soalne sobe od 2000 Din; kuhinjske oprave od 1000 Din na* prej izdeluje Baumgart* ner, mizarstvo, Teharje, pošta Store. 7017 Perilo za šivanje se vzame na dom. — Naslov: A. Eder, Celovška cesta štev. 117 (prejšnji kurji zavodV 7019 Perfe, kokoš ie. račje In gosje, nuh. oddaja vsako mno* 7: i no po zmerni cen! — tvrdka E. Vajda. Čakovec 52/T Mehanično tncetno vezenje nerila. zastorov. toalet, obšivante ^entlan*e^ vlož* '•nv in Cink, predtisksni«*. Prodaia kravat, moš'ih sra»c, nrtJfivic itd. no fz# «^-dno ri^'ih cenah — Ma^ek & Srh^m. I.I»M!a« na (poleg hotela Štrukli i\ 117/T Naprodaj decimalna tehtnica iz tr* derta !e?a za 200 kg in balančna tehtnica za 10 kilogramov — zelo tv>ee* nt — z utežmi vred. — Vaslov pove uprava »Si. Naroda«. 7013 Tiskara, sastoie^a se iz 2 brzoti* sl'arskih stroja tvornice »Modling« fl stroja 50^0 rabljeno^ ali n vrlo do« hrom staniu, 1 stroja 42/52 nosve nov) 1 Amerikan* ke, 1 velikog strofa za rezanje. 1 stroja za hef* tanje, 1 stroja za perfo* riranje te 3 elektromoto* ra. snabdjevena sa svim notrebnim slovima, ti* sksrskim materijalom tc nužnim potren?tinama — nrodaie se jeftino i»z vr* V> povoljne uvi^te. — »»Slaven« d. d^ Ilica s?. Zagreb. I22/T 2enitna ponudba. Državni unadnik sred« njih let. s manjšim kani* talom, se želi rsled po* manjkanja znanja sezna* niti z gospodično ali vdo* vo, katera ima posestvo, trgovino ali obrt v svrho Si-nttve — Pon"dbe pro, *im z navedbo natančnih -^mer, in če moj">*c s sliko — pod »Osam* !»«*n 19247014 na »"»■avo «S'ov. Naroda«. Tai«o«t častna zadeva. 7014 Kolesarji pozor! Pošljite stara dvokolesa v nonolno prenovo, emai« ii-anje z ogni^m in r>o» niWT»ar»»e. — Na ž>ljo se dvoknlr»sa t*"^' «"h-a»*ito *ez zimo. »TRTRT TN -\» F. B. L., tov«-na dvoko* l^s H otrošVfh vozičkov. Li"Mjana, Karlovska r*. sta št. 4 H4/T Trbovollatkl premog drva. koks »nff'eškl premog šleziske hrike'e dobavi a !LIBIJA ta, Kralje Patra tra I. Te«. 2?0. — Plačilo Cenejše goveje meso «e prodaja na stojnici Jakob Ostrina (nasproti 7mf?>sVemii m os tu V C"na 17 Din za kilogram. 6985 Otompne, zimnice, postal i ne vzme* ti in razno blazina sto ^* htštvo ima v zalegi no "ainižjih cenah R"dolf Radovan, tapetnik. Krr»» 'ov trj 7 — Poprflvit.* točno in solidi o. 71 fT Modn? sslon Ivrn^a Ste^nar« ?.iuH;ana. Rimska cesta št. 10. — Priporoča svo» io zalogo naimodernei* 5ih damskih klobukov. — Popravila najceneje &9/T Zanesljivo eksistenco Vam n**di?o vsak mesec 1. in 15 pričenja joči ae glavni tečaji za prikroje* vanie, pomerjanie, pre* sknševanie. izd-lovanic, šivanje vseh molkih, da*"* skih. otročkih ohladil vsrpa neri'r.^a 'n doma« čega šivan ?fc Temeljita t«»nreti"na ln praVri*ns Iz* obramba vse oblačilne ••metnosti no edm^m ob* lastveno zaščitenem siste* m«i novega časa Z»»na« njim nčeneem nres'-rb*« mo stanovanie In h-ano evmt. znižano železnt^-o vožnio, sor^tnim aKsol« ven tom službe Prijave vsak H*n. pmsnekt fn n?ni r"d notom »avnat*»!i« stva Wlen L. Backeratr 9 ali Kla^nfurt, Fri"d* richsplatz 18. tS4/T ^VTertheini«- blatfafne priporoča — Lrubljanaks kon-erc družba. Linhlia^ na. Bleiv/eisova cesta 1^ 3476 Zdravniški zavol Vila dr. Pecnik, penzija z zd^^vni^'om. Sečevo, nošta Rogaška Slatina. — Za lahko bolne. t»*di pH*.w ^a Ll^ffehalle, DTt*. Ue» "e*. MastkiTcn. l^vrs*na hrana in soba od 75 Dm naprej._ 139 fj Vinotoč, Ljubljana, Ahaci jeva ce* sta It 5 — to« pristni cviček li Gadove peči najcenefe, letošnil pride« Irk. Vsako soboto in nedeljo fine domače k!oba» se. — Sprejme aaj v*»č *v>spo<|ov na hrano. Naj ^e prepriča vsa'-do s*m ♦n n<" bo mu žal! — An« ton Maver, go*tflr**»r. 6967 Za Mikl-^* in Po?č! M«^»i/.Aa rti.tMo.n^ ot**o» *-«• trttr»«*-> |««—«*«^» yrr*m »n rlv^'-rt?-*«**. *-ir,iV "^r"* mJffJi" »f*> s*o. "'•e, y**,»*':'v*» 4p**H. »a vpft« ,?. B. L. T«v«rna dvoko* fn otrn*1*'*! vn^i^Vov, l^b'Mtana, Kar lovska e«« sta št. 4. 126IT »Gon«f nov preizkusen in edino »•C'Tpn lek proti kana« vici (triner^ ter zastare« lemu (kroničnema) tri« perju ter vnetto mehur« »a. Za popolno ozrl-aro ličnic treba šest 1on*Vov. Vsak lonr-k z navodilom stane 45 l)n — Proi^va* ia in po nošti razpošil«a t"dl pa zdravniški nred* nts 1»»ka*na P*»nlć, Za*^«^* prešič. Hrvatska. 99/T J. StlecSin = Slsak = fisvisfs aa> sel t IsrkniT. žka. svfftton l RUat ia na •05 T Kuverte Narodna Ihktrna JAZ ANA CILAG! Iznašla sem pomsdo. od katera so m' n št«rf "ajstmesečni uporab« zr^Tii posti in valoviti las e, cfelgl 185 em. Mofa r**\m*fa od -»aizn- m**n!»ei«lh zdravniških avlottet priznana za EDINO stedsbo proTi osivelosti izpadanju in neprijetnemu vonju las. Moja omads deistvu'e na okrepitev koren • l?s In jim s tem \Tača rrirodno barvo in si:ai do v«soke starost5. Oć i kovana nekollkokrat s prvirri svetovnimi meda'jimi kot dokazano sredstvo proti p'ešavosM, kier koren Hs še ni ronoln' ma fmmrl. Kpt se tiče destva pom^de kakor tudi rrlla .A^A CTLA1* r^ivliamo vsakega, da se osebno o»\ednčf tn uvet'. dajemo 10 000-Dm naprade onemu, ki dok«?e. da ima bo^ce s-edsvo za lase od priznane In vsem svetu nomade m m» a .ANA Č'LAG°. Pri vpo»abl se r* b^ba strogo dr'atl navodila. Opo7arjam po abn*Ke na tvornično zaščitno znamko, kot original moje špecija itete ki se more ^kliučno dobiti v moji glavni zalogi ln prodajnem depolu ra ceii Balkan Dovanke Hadži-Stare viceve, Beograd Rasavak« ulica brej 48 (ZHaiska). rna *e velikemu Irnčku Din 50*—, srednjemu Din 30—. Din 12—, a n lo Din • S pr.bi krrn poi ;e depo po povzetn vsem onim, ki so jo v tako častecesa Številu spremili na njeni radnji poM. Vsem skapaj kot vsakemu posamič: Bog plačaj! Ljubljana, dne 21. novembra tftR fcstajatt MtaB. S.Matte Ui debelo. 1 **dW driavol Saranl« kal v lMp%\*UiH* drobno atrolfJiI«. kMlakallMlnnla. — Favravlla, pre-8>ntt8, kaimhtrvUsaata oteolis ln •feil*19 maiell. 6666 HaroUla. prodata tn naknp kot: Hobljana, Sodna ulica 5. Najboljši šivalni stroj m ajaik so edino le Josip Petelinca znamk« Gritzner m Adier :a ro«tb'»SP>e in obrtno rabo ms L nbrana blizu Prešernovega spomenika Vailalaa raranaifa • Famk w vasanfn braiplačec T RES ELI TE V. Vlmdno mmznnnfom. da sem preselil svoio TAPET' NISKO DELAVNICO $ Poljanske ceste Stev. 19 ma Poljansko ceeto štev. 15 v prostore brvfe Mestne anrovizacije. S preselitvijo sem svojo taaetmiko delavnico znatno ratiiril ter mam vedno v salogi vse tapetniške izdelke mer prvovrstno ŽIMO in AtRtK po najnižjih cenah. Cen j, odjemalcem ae priporočam Franc Sa/ot'/f, IDfS tapetnih in dekorater. Išče se gozdar poročen, s pre d pisan m izpitom ea veče pozdno ve-1*po«es'*o v S'oveniji (bivši Sta erski). Ponudbe pod Šifro .BH 1<>4, Za-St>73" na Poblicitas d. d., ogl. sni zavod, Zagreb, Gunduličeva 11. in sicer do konca novembra t.l. 15 letno Jamstvo iMipopolne)« 8T0E8TER šivalni stroji s pogreti ilvim transpo.ietlem (erabeljc); z en-«tfl\nim prem kom ie pr« pravljen za Itopanie, vezenje ali Šivanje LUD. BARAGA UU8UANA Selenburjrov« nI. 6. I. 116 T aer; ■ajlaaaa In ebtntm aajkarialnajia m I darila za Miklavža o ■ o o B«toaa «ir>oro6a »• n«inl*jlh c«ia*l« Iv« Bona?, L'ubliana •va ni* 8 ftalanbnrgava ul. 8 0 Vas 8aUkalt«pta«rtil%a« pat<*a!.a£fnet pisem-m akti papir v mvpah In a»aatah. N»|novai^e 0 aam.tssra an planina ml ca Itn. 7001 loioioiotoioioioioioioi 0 B 0 0 B 0 n o m o n o n .o TMOioaoioaoi Ia KNOCH iBFmta^e u pogon Rezano ie samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0*98 • I, šivano, 'cnljeno'n pretegrnjeno, v vsrb dimenzijah na skladiičil. Tel. 247 tL LAMPBET. InnnaUatlfA9 Krakov trg 10 Tvamliia) aaJad itot ZlOaH, 11 ca 44 alnnrIMa IHatal Karal) gaj TaUffan 80-84 v" 1 "v v sredini moatn mm pod uejodn ml pf*Clin|stii poooil cono prodnate. PontjdtM pod »Prosto stanovanja 7012 7012 san Mprmro Slovon. Naroda" Popolnoma varno nnlofitn donor v Ljubljansko posojilnico v Uubliani. Mastni tra 6 8ai" ima 80 nad 7033 1,000.000 Bin iomatvnnn slovnice kaptflaa In tafttatl ralun na 1 nalnenalnaja. adassiSaHai ranem abraataja Sarafamn v lafcat Untura m P>Bsa|sfB a3n|a m pran polal aarv nast., prati varnUa* In prati Opozorilo« Vnn eenj« trgov* ske in obrtne kroge opozarjamo, dn g* Valentin Kopitar, upravnik ,,S!ev. Na« roda", ni upravičen v n n 0 e m imenu pobirati oglasov ne cn 9,Slov. Narod11 ne 20 kak drug liat, ker ie otvoril Snatni o-glasni zavod. Uprava „S!ov. Naroda*4. Uzjimstvo papraviitfis 10K0M0BIU LanzAVolf Gradi. god. 1914—22 i:^ .tov! HP HP 10-1- I 75—SS tS—HO t^'1 JO_2S 90 IV 15 30 ino |v1 to—<= X>-70j 170 - 230 ->on-4nr>) srv_ «r> S0G—500 100 - !^ 1«) Kov i lian .qo I <■> i 170-210 i 30— 5C J 200 -300 >vocazred>.o eeneralno nonmr» cnl. lsk«sanl. JerlnogodPiile tvor- 'ičUo i^Tstvo. Potpuna montafjk. ^ledatte nn^e srnino skladište SIROVOUUN! MOTORI BENZIN MOTORI Vse mlinske stroie prvovrstne irvrsltve, nanrave modernih mlinov rekonstrukoMa tn prezidave le obstoječih mlinn«/ i>o moder v. cm sistemu silosi in tavanske žitnrce, naprave xm transport žita. Velika zaloga v Zagrebu. Ojisk nieneria, nro'ektl, prospekti fn katalogi brezplačno. Točna dobava. Cene zmerne. fransm,5"t Pntnnna montaSt brica mim 11 mm Pantovčak 5 Zamenjam takoj nafemn nko hišo, naimodernei^ dvonadstropno s vrt/im, cena D m 6 0f00, najemninsko h«šo. dvo* nadstropno, cena Dn 200.000. v v odHtčnl legi s hiSsma v ZđK'C* *>n. tudi poaamič. Već nove M« nenna Eie, E t#*^ f-8 a____!l BtX:i.l~.>%*% 1 D Kje bi kupil za MiMawžal irs^kor v tfgouin: Sv. Petra c.8 Li v Ljubljani P k:er je na rs.-poiaeo raznih Igrač, moaVih naje, kf&Vit, P □ volne in parfuinov; vse no zmernih cenah. M p 6910 Fojdera torej ljal ^ Ha drobne! KOŽUHOVINA S3a dsbe"©! Velika labfra kot lat keauftsvlnastlh izdelkov. Spre* jeman e v popravila In prenovljenjo. Specijalni Oddelek za • trajanje In barvanje vseh vrat kal v vseh mogočih barvah. = mri mmm mmmmmn mm = Peter Semko, Ljubljana Tvornica: eilnee*¥!4 et. 5 — Trgovina: Rriževnlika ul. 7 Kananfo vse vrste kož divjačine! 69W M Tovarna vijakov §&lciite stavbene družbe Maribor, Aleksandrova cesta 12. Vijaki sa les vsake vrste in vsake velikosti« zakovice sa pločevino ia Ie><2 za, bakra, medenine In a?; rnlnija. Franc Szantner Ljavltana, Setenbnr^«9fi bHm l 3rlvl dobržml saibelfši sa: JFftFF* Stotini stroji i Sodna dražba j tajne itravndtt- tvpltfts sMadstnarat Izdelovanje posod Is pločevine za fimež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tuđi posod (Škatle) 13245 ca konserve. za&iuke Adler, 17 konjskih sil, 4 cilindre, Štiri sedežen z novo in rezervno pnevmatiko se vrši dne 25. t. m. ob poKtirih popoldne v avtogaraži Štnpica, Slomškova ul. Izklicna cena Din 700G*— 7000 Kupci, pridite! Velika izbira najnovejših 6470 rdamskih klobukov: ZAGICE = Novosti vedno v zalogi. Barborič - Završan Lfnbl?anar Meseni trp 5ter. 7. Točna postrefiba. Cene nlcke. rrjumuuui peo mu a ■ a a i Bestrksaa trsta aaloge proti vpoSnjatvi 10 dfnarjsv. «514 TniTiu mit mt uin n vrnil (n s ifrote. Spedlallft u aarfonc^Kefl ta anafwnriCaaa aboeala. za rodbtao, obrt ln industrije. Solfđaa Gone In nerodni plačilni pdgovi. W\ Vet etno Jamstvo I — Pouk v vezenin brezplačen 1 At, IGN. VOH, Lli!bl|^a| Sodna y!!cs 7- N0 O 7LST0, Cknrai trg. SraJJa Pcfta t 33. | ? ČIE. GLE. TRAN8ATLANT10UE Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dai čez morje Birti M, ia in Meksiko Generalno latonstvo za Jngoafavljo Slavenska banka d. d. v Zagrebu. Vozne listke 2n to zadevna pojasnila da e Došle novosti Oglejte si bogato zalogo po konkurenčnih cenah! A. Šinkovec nasi. K. Soss LJubljana. Nastal trg 19 i?$r II $ I # I ^ I ^ <^ I ^ Za Miklavža 11 Velik transpor! krascih trikih svilenih jomnerjev rs\no dospe!. En komad aonsa Din 168' — Mo-?ra trgovina T. EGER| Ljubljana 7006 8v. Patra cooto a tov. i« WmW Pricnano prijazna in točna postrežba! "VO #4t\i i Edino prave f.Golaer*- Čevlja *n lovako aovljo dobite le v novo urejeni trgovini In delavnici J. Brajer Liubliana ^ a, zastopnik v L}nbl]ani Kolodvorska cica 41 353^ Istotani se izdelujejo vseh vrst čevlfi po meri n vse vrste tržnlb čevljev. — Trfsvol soaostr Cest setidocl »astrslba tacati aalaovajaf aat. tvom 1.8. B. tientica IttfiNflali — #■ d« Vekov ar - Br/ofavfesr Bob, Vukovat — Tel. fnt 5S Prol jro^rtja h> odprtvt rBafccTTstntti bteaaln Iz Jaklabatan« omar xa dokument« traaoralb vrat itd. Itd. v r«j!er>il in sa|9c!kSnej3! fitfelavi. O!vvtto paetopstvo in mn^prote}« ss cek» Jngac!avijo. Arailn GoMstaln, avectnri tn kemlsiionalaa tr^oviat Va-feoOK Hica «ev. S 23 T Največ;« »i^vmot*. proti vtonra S „ELEKTR1T14 ploAče as ^bru^enle Z»z s'ata, masaltce, p«e. Asbest, Kln^erit, tranantitvite, |er-menie zrn ooson atroiev. Vse tehniC. potrebščine Veliko zalogo blaga najds* za moške in ionske obleko v občno znan trgovini R. MIKLA LJUBLJANA, Llngarjeva ulica In Pred žkofljo 6956 (zraven škofijske paiače). Zanesljivo poštena In pri azna pos'j'eiba — T\.d!xa predaja samo v tej hiši (v lastnih prostorih). Najnovejše klobuke iz svile, klobučevine, baržana kakor vse potrebščine za modistinje priporoča modni salon 14006 Sluchly-Maške LJUBLJANA — Židovska ulica štev. 3. Dobro blago. I poskusite! Konkurenčne cene! JieboVamžal! Zaltfi nek trst sira, kttzcrvifi« ■ik riby školate, i*. Bktr]ef9 vil v fi avajab Vse vrste aesnfli Izdelkov, koaipetov, mirmehB, konzcrTiranega socivja 11.1. na trobno in na debelo nndtjo trgtriia n Vodnikov e« trgi, tej aasproii sto-|cB pavi!;« h paviljon na križiSčn Rimske ta tržaške ceste Antonija pibentik Vsak 8:n sveže čajno maslo in kranjske khb3se, vsi* ko sredo in setoto priznano najboljše domače ietrnrcc, pecerce, krvavice in riževke Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani predaja 75 T ss premo iz slovenskih premogovnikov vseh kakovost!, v celih vagonih po originalnih cenah prem°govn kov za domačo np irsbo kaKor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debela inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča r osebno prvovrstni češkoskovaški In an^leSki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in br kete Mnclnil* r*pome^ni zavod za premog d. d, lUjIUV« v Ljublfanl, Miklošičeva cesta 19 II. Izdelki doma& tovarne „jlobtts" na Vrhniki! a a ■ a a a a a ■ 8 B a 8 Stsrnfo, matica, nlfoue, naročito larafe za JI-nle, UschensciiTOirten izrad]u]e uz povoljne cijene Osiječka ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek višavi ta Mak »Narodno tiskarno«. 76^4