Pofttnlna pavtallran« Leto I., štev. 106 V LJubljani* četrtek dne 23. decembra 1920, 4 zjutraj. Stane oeioletno 180K 15. 900 , 4» mesečno...... ca zased, ozemlja m inozemstvo . Oglasi za vsak mmviHne stolpca (58 mm) . 2 S tir" oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) • , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo* Miklošičeva cesta it 18$ Telefon it 72. Upravništvo* Sodna oliea St & Telefon št 88. Račun kr. pošt ček. nzsadt štev. 11.842, Ljubljana, 22. decembra. Po desetih dneh je ustavotvorna skupščina končno dospela tako daleč, da je izvolila predsedništvo in si i '" omogočila nadaljno delo. Pa še ui ospeb so morali demokrati takorekoč 8 silo iztisniti iz strank, ki polagoma odkrivajo svoje prave namene. Konsti-faanta se bo mogla sedaj takoj po Božiču nemoteno posvetiti svojemu pravemu poslu razpravi in sklepanju o ustavi Namera strank, ki so že včeraj hotele na počitnice, ne da bi se bilo opravilo vsaj najnujnejše delo, je bila prozorna. Odgoditev konstituante brez izvolitve predsedništva je za nje pomenilo pridobitev na času, da se spletko nove intrige proti pripravljajočem se sporazumu med velikimi skupinami in da se razbije osnova za sestavo nove vlade. .Značilno je, da so med temi političnimi špekulanti igrali prvo vlogo slovenski klerikalci. Kakšnih sredstev so se posluževali, nam najlepše priča žalostno - smešni napad v »Slovencu", ki demokratom očita, da jočejo dovoliti" katoličanom praznovanje Božiča, ker so se postavili na stališče, da je konstituanta bila izbrana zato, da dela, in sicer naglo dela, ne po zato, da hodi na počitnice! Špekulacije se niso obnesle. Med radikalci je vendarle zmagala treznost nad Protičevim besnim sovraštvom proti vsemu, kar je demokratsko, in razum jim je ob pravem trenutku povedal, da je vsako odlaganje nujnih poslov ustavotvorne skupščine podpiranje elementov, ki hočejo sabotirati ustavotvorno delo za Jugoslavijo. Demokratski uspeh je tudi moralični uspeh konstituante same. Že so se čuli glasovi nezadovoljnosti, da tudi novo 'ljudsko zastopstvo hodi po potu starega Narodnega predstavništva in bilo je velezaslužno delo, ohraniti konstituanti oni skromni zaklad moraličnega kapitala s katerim mora razpolagati, ako hoče. da ostane v živem in zaupanja polnem stiku z narodom. Volitev predsedništva je pokazala, da se je končno posrečilo, ustvariti normalne odnošaje med demokrati in radikalci. Novi predsednik dr. Ribar, ki je kot podpredsednik dolgo vodil bivše Narodno predstavništvo, je mož odličnih sposobnosti in iskrenega jugoslovanskega čustvovanja. Tudi pri nasprotnikih uživa dr. Ribar obče sim- Sitije. 2 njim je stopil na čelo konsti- ante Hrvat in znova je na manife-stanten način posvedočeno jedinstvo našega naroda. V trenutku, ko pišemo pričujoče vrste, nam še niso znane vse podrobnosti današniega popoldneva. V dejstvu, da je bil dr. Ribar izvoljen kot skupni kandidat demokratov in radikalcev, pa se kažejo konture parlamentarnega bloka, iz katerega bo izšla nova vlada. Smatrati smemo, da je sporazum med demokrati in radikalci gotova stvar. Zdi se, da se bodo temu bloku pridružili predvsem muslimani in najbrž zemljoradniki. Klerikalci so ostali dosledni. Prisegi kralju in domovini so se odtegnili z begom. Ugled njihovega kluba se pa najbolje zrcali v dejstvu, da sploh niso dobili zastopstva v predstavništvo. Ustavotvorna skupščina konstituirana. London, 21. dec. Spodnja zbornica je sprejela homerule zakon, iz-premenjen po zgornji zbornici. DubHn, 21. dec. Angleške čete so iz osvete za tamkaj izvršeni napad na orožnike zažgali selo Balinalce. V okolici so pobili živino; prebivalci so pobegnili. Zagreb, 22. dec. (Izv.) Včeraj sta se pojavila tu dva nova slučaja pe-gavca. Do sedaj je prijavljenih 26 slučajev. Dunaj, 22. decembra (Izv.) V pretekli noči je bil v češkem poslaništvu na Dunaju izvšen vlom. Tatovi so pokradli za več milijonov valut. O zločincih ni nobenega sledu. Dunaj, 22. decembra. (Izv.) V stavki Južnih železničarjev v Wr. Neustadtu si nastopila nobena izprememba, tako da jutri ne bodo vozili niti brzovlaki, niti luksusni vlaki. Železničarji so sklenili počakati zaključek pogajanj in bodo lele pojutrišnjem sklepali o popolni tstaritvj dela. Ssnci pcSešili prisego kralju in narodu. vornik nadaljuje v tem tonu, mu predsednik odvzame besedo in prekine sejo za četrt ure. Poslanci se prepirajo v skupinah. Čez četrt ure se seja nadaljuje in Sima Markovič nadaljuje svoj govor. Pravi, da zapušča komunistični klub dvorano v znak protesta. Komunisti odidejo, spremljani od ploskanja večine. Klici: « Vrnite dncvnice.» Nato govori poslanec Kristan, ki protestira proti začasnem poslovniku. Za njim izjavlja dr. Spaho v imenu muslimanov, da bodo položili prisego v r.a-di, da se poslovnik izpremeni. Republikanec Lazarevič pravi, da bo položil prisego, ki mu je vsiljena. Za njim se oglasi Aleksa Zujevič, ki mu kličejo od vseh strani: «V čigavem imenu govorite? Kdo je podpisal Korošca na poslovnik ?» Zujevič se brani, da tega ni on storil in odide z govorniške tribune. Nalo ima predsednik vlade dr. Vesnič daljši govor, v katerem omenja izjavo dr. Spahe in odgovarja Simi Markoviču, češ da je vlada, ki je izvedla slobodoumen volilni red in volitve same bila pri-morana dati konstituanti tudi pro-vizoren poslovnik, kaker je to povsod običajno in potrebno in kakor je bila po volilnem zakonu izrecno pooblaščena. Vesnič izjavlja, da je Korošec podpisal poslovnik in rav-notako Kovačevič in Drinkovič. Poslednja dva sta ostala v ministrstvu in sta s tem prevzela odgovornost za poslovnik ter ga sprejela za svojega. Nato so prišli v dvorano svečeniki pravoslavne, katoliške, protestantske in muslimanske konfesije. Po kon-fesijah so poslanci položili prisego, nakar je prešla zbornica na izvolitev predsedstva. Za predsednika je izvoljen demokrat dr. Ivan Ribar z 192 glasovi. Živahno pozdravljen ie takoj prevzel predsedništvo ter v daljšem govoru po zahvali načrtal naloge skupščine, med katerimi je najvažnejša ta, da se naša država kon-solidira in da dobi ustavo, ki garantira narodno in državno jedinstvo Njegov govor je bil sprejet z burnim enodušnim aplavzom. Na to izvoljeni podpredsedniki Čošic s 183 glasovi, dr. Miletič s 185 in dr. Hrasnica s 171 glasovi. Za njimi je zbornica izbrala tajnike, namreč Agatonoviča, Husejna, Aliča, Vidinoviča, Viliča, Vukosavljeviča, Dragoviča, Risto O-daviča in Miloša Radosavljeviča. Po izvolitvi je predsednik zaključil sejo in določil prihodnjo sejo na jutrišnji dan ob 10. uri dopoldne. Beograd, 22. dec. (Izv.) Pred popoldansko sejo je bil položaj takšen, da je bilo gotovo, da polože prisego sledeče stranke: demokrati, radikalci, zemljoradniki in muslimani. Glede predsednika pa so izjavili zemljoradniki, da ne morejo glasovati za skupnega kandidata, ker so proti meščanskim strankam, m-—-------t Beograd, 22. dec. (Izv.) V zemljo-radniškem klubu se je z ozirom na današnjo izjavo klubovega predsedništva glede volitve v predsedstvo konstituante pojavilo veliko nezadovoljstvo poslancev iz Dalmacije in Bosne, ki se ne strinjajo z izjavo kluba. Beograd, 22. decembra. Svečana seja konstituante je določena za ^.januarja prihodnjega leta. Beograd, 22. dec. (Izv.) Regent je danes podpisal ukaz, s katerim se minister Drinkovič razrešuje svojih ministrskih dolžnosti. Beograd, 22. decembra. (Izvirno.) Predsedstvo konstiuante je sestavljeno tako da je predsednik demokrat (Ribar), dva podpredsednika sta radikal-ca (Slavko Miletič in Cošič) en podpredsednik je musliman (Hrastnica). Od tajnikov so štirje demokrati trije radikalci in eden musliman. Beograd, 21. dec. (Izv.) Odločni i nastop demokratske stranke za konstituiranje ustavotvorne skupščine je imel popoln uspeh. Danes ob 9. dopoldne se je vršila seja klubovih načelnikov, na kateri je Ljuba Davidovič predlagal, da naj se po sprejemu poročila verifikacijskega odbora preide takoj k prisegi in volitvi predsednika, kakor določa poslovnik.. Prisega naj bo dovoljena z motivacijo. Večina se je izrekla proti temu predlogu, češ da volitev predsednika ni bila stavljena na dnevni red današnje seje. Zato je bilo sklenjeno, naj se po dopoldanski seji vrši prihodnja seja ob 4. popoldne. Davidovič je nato predlagal, da naj se na tej seji izvolita ustavni odbor in odbor za revizijo poslovnika, nakar naj se prično božične počitnice. Pašič je govoril proti temu predlogu, češ da morajo biti poprej overovljeni mandati vseh poslancev! Isto stališče so zagovarjale tudi ostale stranke. Doktor Hrasnica je stavil vprašanje, kako se naj razume motivacija, ki je dovoljena pred prisego. Bilo mu je odgovorjeno, da pr/otni načrt ni dopuščal motivacije, kar pa je bilo pozneje ovrženo in je zaradi tega motivacija zakletve dopuščena. Načelnik komunističnega kluba Sima Markovič je izjavil, da ne veruje v to določbo, češ da se more s komunističnimi mandati zgoditi isto, kar se je dogodilo komunističnim občinskim svetovalcem v Beogradu, katerih mandati so bili zaradi motivacije pri prisegi razveljavljeni. Ljuba Davidovič je nato izjavil, da bi se moralo besedilo motivacije k prisegi predložiti konferenci klubovih načelnikov. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Dopoldansko sejo konstituante, ki se ja pričela ob tričetrt na enajsto uro dopoldne je otvoril starostni predsednik Nikola Pašič. Pričelo se je takoj čitanje poročila verifikacijskega odbora. Stavljen je bil predlog, da naj zbornica overovi 343 mandatov. Predsednik Pašič je pozval poslance, ki so proti predlogu, naj glasujejo. Ker se ni nihče oglasil proti, je bil predlog soglasno sprejet Predsednik Pašič je nato zaključil sejo in naznanil, da_se bo prihodnja seja vršila ob 4. uri popoldne z dnevnim redom: prisega in volitev predsedništva. Beograd, 22. dec. (Izvir.) Ob 16. in pol so začeli prihajati v dvorano prvi poslanci Ob 17. uri so bili zbrani vsi razen skupine dr. Korošca, Narodnega kluba in Radičevcev. Kmalu po 17. uri otvori sejo starostni predsednik Pašič in objavi dnevni red: Položitev prisege in izvolitev predsednika,' treh podpredsednikov in tajnikov. Ugovori od strani komunistov, naj se ne čita zapisnik prejšnje seje. Buka. Ko ta utihne, dobi besedo poslanec Čedomil Stan-kovič, ki izjavlja v imenu zemljorad-nikov, da je poslovnik sicer oktroji-ran(?) s strani vlade, da pa bodo zemljoradniki vseeno položili prisego brez pridržka. Pri komunistih nemir, smeh, medklici. Nato govori poslanec Sima Markovič, ki podaja izjavo v imenu komunističnega kluba. Pripoveduje, da so komunisti dali na prejšnjih sejah inicijativo za izmeno poslovnika in da so bile vse grupe zanjo izvzemši demokratov in radikalcev, ki niso imeli dovolj ku-rajže. (Smeh.) Treba imeti kuražo proti demagogiji. Nato pričenja kritizirati postopanje demokratov, ki u-govarjajo. Nastane velik nemir in krik. Markovič nadaljuje da je vsa Slovenija proti poslovniku(!) in velika večina hrvatskega naroda(!). (Medklici: «Ne poznamo treh narodov, ampak samo enega.») Poslovnik in prisega negirata suverenost konstituante. (Zopet nemir.) Ker go- Pred generalno rudarsko stavko ? Tudi železničarji pripravljajo Štrajk- Beograd, 22. dec. (Izv.) Po semkaj prispelih, poročilih se komunistično vodstvo „Savesa rudarskih radnika?' na vso moč trudi, da bi razširil rudarsko stavko v Sloveni" v generalno rudarsko stavko. Kakor izgleda obeta njihova akcija uspeh. V Bosni se je pričelo mc*no rudarsko gibanje, ki ima za cilj postaviti enake zahteve, kakor trboveljski rudarji. Povrh skušajo komunisti angažirati železničarje, da bi se pridružili rudarjem. Vest, da je Savez rudarskih radni šanje materijalnega položaja. Ni fe« ključeno, da pride v kratkem do stav-ke. Ministrstvo saobračaja še ni odgovorilo na memorandum železničarjev, ki je bil izročen približno pred enim mesecem. Železničarji zahtevajo doklade, obleko in strokovne kurze za vse panoge želszničarske službe. Z merodajne strani smo izvedeli, da ministrstvo saobračaja stoji na stališču, da te zahteve ne morejo povzročiti stavke. Glede doklad da ministrstvo saobračaja ne more ničesar urediti, ker spada to v območ- ja zaprosil za intervencijo kompf- je finančnega ministrstva. Kar se tiče teninih ministrstev, da bi se pričela obleke je dobila samo zagrebška di-pogajanja za sporazum ni točna. Kakor smo izvedeti od kompetent-ne strani sta bila delegata ministrstva za šume in rude ter za socijal-no politiko poslana v Ljubljano le v informacijske svrhe. Delegata sta sinoči odpotovala. Zagreb, 22. dec. «Novosti» javljajo iz Sarajeva, da je zveza rudarjev dala vladi sinoči ultimat 24 ur, da odebri njene zahteve. Tudi železničarji pripravljajo stavko. Zagreb, 22. dec. (Izv.) Kakor v Bosni, tako se opaža tudi na Hrvatskem gibanje železničarjev za izbolj- rekcija 3000 kožuhov in vrhutega tudi S milijonov kron za gradnjo železniških stanovanj. Trbovlje, 22 decembra. (Izv.) Tudi današnji dan je potekel popolnoma mirno. Delavci v elektrarni niso zapu* stili dela. Voditelji štrajka širijo vesti, da je izbruh generalne stavke gotova stvar ter odločno zanikajo, da bi bili stavkujoči pripravljeni na pogajanja« Ljubljana, 22. decembra. Semkaj j« prispela privatna vest, da je dane3 iz* bruhnil štiajk tudi v Velenju, kjer je v tamkajšnjem državnem premogokoptf zaposlenih nad 1500 rudarjev. Vest 88 ne potrjuje. D9 Annunzio se brani. Rim, 22. dec. (Štefani) D'Annunzio je odvrnil snoči na Cavigliov ultimat, da nima ničesar več pristaviti svoji zadnji noti. Držal se bo svojih načel in se branil. Vsled te odklonitve je proglasil Caviglia nad Reko, Ra-bom, Krkom in Sv. Markom strogo blokado. Caviglia je objavil mnogo razglasov svojim četam, kakor tudi D'Amtunzievim legionarjem in reškemu prebivalstvu. Glede blokade je dovolil Caviglia 48 urni rok za odhod onim osebam, ki žele zapustiti blokirane otoke in ozemlja. Bakar, 22. dec. Sinoči ob 24. se je pričela efektivna blokada Reke s kopnega in z morja. Blokado vodi general Caviglia. D'Annunzio je proglasil na Reki vojno stanje in se namerava braniti. Ni izključeno, da bodo' D'Annunzijeve čete, če bo sila, udrle tudi na Sušak in tamkaj rekvi-rirale živila. Pariz, 22. dec (Brezzično.) Sile, s katerimi razpolaga (fAnnunzio, se cenijo na 400 častnikov in 3500 mol. Rim, 22. dec. Pred kratkim odpadla torpedovka P. N. 6S je v selu Vi-njevcu, severo-vzhodno od Zadra izkrcala skupino častnikov z 120 legi-jonarji in 2 strojnicama. Mala posadka, ki se je nahajala v Vinjevcu, se je umaknila v Zadar. D'Annun-zijevi odposlanci neprestano razširjajo vesti, da pridejo reški legijonar-ji v Dalmacijo. Split, 22. dec Položaj v Zadru je še vedno zelo napet. Dobrovoljci so gospodarji situacije. Zilictto se je že vrnil z Rima. Bakar, 22. decembra. (Izv.) Reška „Vedetta d'Italia" objavlja d'Annun-zijev članek, ki poživlja italijansko vojsko in mornarico, naj odpovesta vladi pokorščino in se priključita njemu. Vi Kvarneru križarijo italijanske vojne ladje. Povsod se opaža, da italijanske regularne čete polagoma zapuščajo naše ozemlje. Sestanek dr. Trumbiča z Radičem. Zagreb. 22. decembra. (Izv.) Na obojestransko željo 6e je danes od 6. do 8. ure zvečer v prostorih Jadranskega zbora v Zagrebu vršil sestanek dr. Trumbiča s predsedstvom Radiče-ve stranke. Prisotni so bili Stjepan Radič, dr. Maček, strankin tajnik Kež-man in dr. Kmjevic. V razgovoru je dr. Trumbič iznesel vse razloge, ki govore za to, da gre HRSS v konstituanto. Obe stranki sta izjavili, da sta zelo zadovoljni z razgovorom in sta se dogovorili na nov sestanek začetkom januarja. Udeležba uradnikov pri činovn. zadrugah. Ljubljana, 22. dec. V Zagrebu se j je danes vršilo zborovanje državnih nameščencev, ki so protestirali, da se jim odtegne 10 % draginjske doklade kot delež za Činovniško zadrugo. Zahtevali so preklic dotične naredbe. Kakor izvemo, je bilo prvotno določeno, da se odtegne prvi del prispevka (5 %) uradnikom že s prvim januarjem. Ker pa zadruge še niso ustanovljene in bi bila oddaja 5 %nega prispevka baš ob novem letu za uradništvo občutna, je finančni minister na intervencijo posl. drja. i Žerjava odložil izvršitev naredbe. Nemiri v Stalili. Zurieh, 24. decembra. (Izv.) Kakor se poroča iz Milar.a.postajajo krvavi incidenti med nacijonalisti in socijalnimi demokrati v srednji Italiji vedno številnejši in nevarnejši. Dogodkom v Bologni, Mantovi in Lucci so sledil! spopadi v Ferrari. Položaj med pristaniškimi delavci v Genovi se je močno poostril Delavci so odklonili raz* kladanje blaga s parnikov. Zagreb, 22. dec. Komunisti levičarji so dali tajništvu socialistične stranke, ki ima svoj lokal v istem poslopju, ultimat, v katerem zahtevajo, da se jim izroče lokali, ki jih' ima na razpolago socialistična stranka, sicer si jih vzamejo s silo. Bfisel, 21. decembra. (Izv.) Iz črnogorskega vira se poroča, da je ekskralf Nikita od jugoslovanske vlade ponude* no mu apanažo v znesku 300.000 frankov letno odklonil. Beograd. 22. decembra. (Izvirno.} Na predlog finančnega ministra je ekonom.-financ. komite ministr. danes formalno zaključil, da se vsa imovina bivše avstro - ogrske monarhije na našem teritoriju smatra pravno in dejan* sko za svojino naše kraljevine. Moskva, 22. dec. Število prebivalstva sovjetske Rusije in fcderztivsu reo:;1 ■ rtisša 133 milijono«. DR. HENRIK STESKA: Pokrajinska za* tfft&r pokrajin; Toleg.upravnih poslov pa mora imefipslft|lfcka skupščina izdatno avf«K>mij«jrt^?e ona mora imeti mož-noetjišdte izdaja pravne norme ali pfivttaf avtonomne pokrajinske ndrme^^stveno ločijo od pravnih u^^prgftffi naredb). Tudi te tvorijo objektivno pravo, vendar pa ne .smemo zamenjati avtonomnih pokrajinskih norm z uredbami bodi-sidrža virih, bodisi samoupravnih ob-lastev. Avtonomna nonna ima svoj izMBT.v i2Stni normotvoini moči določenih korporacij v določenih zadevah^ dočim je treba za uredbo še posebnega naročila zai-onodsjalca ali pa, ako Hormotvoma moč in organizacija samoupravnih korporacij tr dopušča, še posebnega naročila s strani višjega normotvornega samoupravnega organa. Take avtonomne pokrajinske norme imenujejo nekateri pokrajinske zakone. S strogo znanstvenega stališča, bi bil ta izraz pač le tedaj upravičen, ako bi bila naša država zvezna država, obstoječa iz več državic = pokrajin, ali če bi pokrajinski zakoni nastali jia enak način kakor državni zakoni, n. pr. da bi tudi te potrdil kralj Pač pa so ta avtonomna pravila skupaj z zakoni in pravnimi uredbami postave. V poslednjem primeru bi pokrajinski zakon imel tudi isto pravno veljavo kakor državni zakon ter bi se o prvenstvu državnega zakona ne smelo govoriti. Avtonomija je pa gotovo večja, če ni treba kraljeve sankcije, kajti pri sankciji gre za svobodno presojo in ne le za nadzorstvo. Vsled izredne važnosti pokrajinskih avtonomnih-nor m je treba, da ustava sama določi, katere grane pokrajinske uprave naj uredi pokrajinska skupščina z avtonomnimi pokrajinskimi normami. Semkaj naj bi spadal: 1.) ustroj pokrajinske skupščine in pokrajinskega odbora; 2.) podrobnosti o ustroju in pristojnosti okrožne in občinske samouprave v okviru državnih zakonov; 3.) pravne norme o pospeševanju in varstvu poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, lova, ribarstva, cestar-s±va, stavbinstva, tujskega prometa, obožništva in zaščite dece in mladine, kolikor ne gre za kazensko pravosodje in civilno pravo. Pokrajinski odbor bi pripravljal predloge avtonomnih pokrajinskih norast-^li pravil, a reševala bi jih pokrajinska skupščina. Avtonomne pokrajinske norme naj preglasa in razglaša šef pokrajinske vlade ali ban. Pred razglasitvijo je dolžen, da v določenem roku predlo®" državnemu svetu avtonomno po-kf&jhisko pravilo s svojim mišljenjem; o njegovi ustavnosti in zakonite*^ Ona avtonomna pokrajinska pi#yila, glede katerih državni svet opazi, da je katerikoli njihovih pred-piSfcv v nasprotju z ustavo ah z državnim zakonom, se ne sme razglasiti^ Ako državni svet v določenem rafea ne ugovarja, se smejo avtonomna pc&rajiaska pravila razglasiti. "^vtonomna pokrajinska pravila n&bi dobila moč v 15 dneh po raz-gt^itvi, ako sama pokrajinska nor-Oj^kaj drugega ne odredi. Tudi v raznih drugih panogah država ne bo podrobne zakone izdajala, temveč bo ureditev podrobnosti popustila izvršilnim uredbam. Po oSsegu in pomenu potrebovanih izvršilnih norm, nadalje po vsebini teh zatonov, bi se izdajanje izvršilnih uredb prepustilo različnim državnim in samoupravnim organom Tako bi se? za izdajanje izvršilne uredbe v so-sebno važnih stvareh pooblastila pokrajinska skupščina, sicer pa bi uredbe za izvrševanje zakonov v krogu notranje državne uprave v pokrajini običajno izdal ban, a seve po zaslišanju pokrajinskega odbora, uredbe za izvrševanje zakonov v področju pristojnosti pokrajinske samouprave in uredbe za izvrševanje avtonomnih pokrajinskih norm pa pokrajinski odbor Pokrajinski odbor mora v hipnih slučajih, kadar pokrajinska skupščina ni izbrana, izdavati z banovim pristankom začasne avtonomne pokrajinske norme o vse predmetih, ki spadajo v področje pokrajinske skupšči- ne, razen pokrajinskega proračuna. Začasne norme se predložijo pokrajinski skupščini v rešenje takoj po-četkom njenega sestanka. Iz stvarnega področja pokrajine se da sklepati, kakšen bodi teritorialni obseg pokrajine. Povsem umljivo je, da mala pokrajina ne bi mogla v polni meri zadostiti izročenim jej nalogam. Vsaj en milijon ljudi bo j>ač morala šteti, manjše pokrajine bi pri današnji razmeroma še precej nizki stopnji našega narodnega gospodarstva morda ne mogle biti kos svojim nalogam, saj bi biie brez prave gospodarske moči. Vsa Slovenija bo jedva en milijon prebivalcev, vendar imo še posebno pokrajino. Slove .ioče-mo sicer s Hrvati in Srbi postati enoten narod, a sedaj smo še daleč od tega vzvišenega cilja. Le kdor ne račun? z dejstvi, ki bodo veljala gorivo še nekaj generacij, ta more prezreti sedanjo plemensko posebnost Slovencev. Dalmacija in Črna gora bi bili kljub svoji teritorialni obsežnosti vsekakor po številu in davčni moči prebivalstva premajhni pokrajini in bi morda umestno bilo, cla se Dalmaciji priklopi njeno najbližje zaledje Severni del bi tvoril z zahod-no-bosanskim Krasom do porečja Save in Vrbasa Dalmacijo, južni del bi pa tvoril s Hercegovino, Črno goro in Skadrom posebno pokrajino „Pomorje". Srbija bi bila nedvomno preobsežna in bi se tedaj delila v povardarsko Srbijo z južnim delom Stare Srbije ter v ostalo pomo-ravsko Srbijo! Vojvodina srbska bi obsegala poleg Bačke Ln našega Ba-nata tudi Srem, dočim bi Hrvatska iz prometnih razlogov obsegala po leg dosedanje Hrvatske in Sln^o ' , (brez Srema) še Medjiiuurje, našo Baranjo, del bosanske Krajine (oko-lu Bihača) in otoke pred Hrvatsko. Taka razdelitev naše države ne poudarja po nepotrebnem razločka med Srbi in Hrvati. Nikakor namreč ne gre, da bi delili državo v tri pokrajine, to je v Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. S takšno Hrvatsko in s takšno Srbijo bi le umetno hi proiina-ravno oddaljevali Hrvate od Srbov in do prepohebnega izenačenja bi morda tudi po več generacijah ne prišli. Od mene predlagana razdelitev države v S pokrajin bi pa do precejšnje mere vpošievala obstoječe večje enote z enakimi pravnimi razmerami in vsled tega ne dirala po nepotrebnem konservativnost našega prebivalstva. Nadzorstvo države nad pokrajm-sko samoupravo izvršuj pred vsem šef pokrajinske uprave ali ban. Ker ima ali sam ali po svojem namestniku pravico pristopa in govora v pokrajinski skupščini in ker predseduje pokrajinskemu odboru, so mu rešenja teh dveh samoupravnih gr-ganov znana. Poklican je tedaj, da obustavi vsa rešenja pokrajinske skupščine in pokrajinskega odbora, katera so protivna ustavi, zakonom^ pokrajinskim avtonomnim normam in izvršilnim uredbam. Proti taki obustavi bi morala biti dovoljena pritožba na pokrajinsko upravno sodišče Istotako imei ban pravico ob-ustaviti ona rešenja ali izjave, ki niso protivna ustavi, zakonom, pokrajinskim avtonomnim normam in izvršilnim uredbam, a so drugače škodljive s stališča občnibdržavnifc korfsti. V tem primeru bi se zoper obustavitev dopustila pritožba nc osrednjo vlado. Politične kkM -f „Yeliko nerazaoioženie" proti Sle vencem in Hrvatom opažajo v zadnji! časih hrvatski klerikalni in zajedničar ski listi v beograjski in sploh srbsk: javnosti. Listi iščejo razloga temu raz položenj u in ugotavljajo, da so temi nerazpoloženju seveda krivi demakraH ki so informirali Beograd in Srbijo či sto napačno o rannerah v Sloveniji ir na Hrvatskem. Mogoče imajo ti list1 ko govore o nerazpoloženju v Srbiji prav, toda srbski narod prav dobro ve da je vzrok nerazproženja le tam, kje; ga klerikalci in zajedničarji nočejo iskati, ker vedo. da bi prišli do zaključ ka, da so le oni sami krivi. Srbski na rod je posredno obsodil protidržavnr politiko klerikalcev in zajedničarjevna'' radikala, ki so bili v zavezništvu s te mi strankami. V stari srbski skupščin so imeli radikalci nadpolovično večino torej 85 mandatov, v konstituanio pa v katere so volili tudi novi kraji, so prišli iz cele Srbije le z 52 mandati? — Tako je srbski del našega naroda pokazal svoje nerazpoloženje, ampak ae proti Slovencem ia Hrvatom, ampak proti raznim Radičevcem, Laginjam in Gosarjem. 4- Jugoslavija naj zahteva izročitev avstrijskega ekscesarja Karla. „Jour nai de Geneve" prinaša obSren članek o habsburški agitaciji in ugotavlja, da vsa ta agitacija prihaja iz okolice eks cesarja Kar1^ ki jo vzdržuje z vsemi rnogr^-T^i sreftefi. To se je zlasti vi delo pri vetar"i \ccurtia v Zagrebu kjer je doVav?n3 zveza habsburških elementov v Jugoslaviji preko M?d žarske*s Karlom. Jugoslavija ina pra vico. da zahteva cd Svire eks cesarja Karla, ki je zlorabil njrno go stoljubje. da od tu vodi politiko, ki bi mogla izzvati nedogledae konflikte. Sa ma švicarska vlada ima v svojfh roka!;' dokaze o delovanju ekscesarja Karle in njegove okolice, ter ie že storila vse kar je mogla, da onemogoči to delovanje, ki more imeti le slabe posledice, na medsebojne odnošaje Švice in na sledstvenih držav. List pravi, da bi vsa švicarska javnost, ki obsoja delovanje Karlove okolice, simpatično pozdravila zahtevo Jugoslavije po izročitvi Karla in njegove okolice, posebno ker ci pričakovati, da bi to storili Avstrija ir Madžarska, dasi ogrožava njih republikansko državno ustrojstvo ta agitacija še mogoče bolj nego Jugoslavijo + Preiskave glede začnjth arsavtskih vpadov. Po sklepu ministrskega sveta je ministrstvo za pravosodje odredilo posebno komisijo, ki ima nalogo, aa iiiu mesta preiskati krivdo oseb, ki » osumljene, da so bile povodom zadnjih arnavtskih vpadov na naše ozemlje v zvezi z albanskimi voditelji, da so dajale podatke o dislokaciji naših čet in vodile arnavtske bande. Osumljenih je več arnavtskih katoliških duhovnikov, da so na našem ozemlju vodili araavt-sko propagando in pripravljali splošno arnavtsko vstajo na Kosovem polju. Katoliški duhovniki med Arnavti so ali Italijani ali pa Amavti, iS so se šolali v italijanskem katoliškem semenišču v Draču in so v Albaniji voditelji Italijanom prijaznih plemen. -i- Stammolijski o ustavitvi ppo-meta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Iz Prage nam brzojavlja dopisnik 21. t. m. Bolgarski min. predsednik Stambolijski, ki se mudi v Pragi, se je napram češkim novinarjem izjavil tudi o najnovejšem jngdslovansfco-bolgarskem incidentu, ukinjenja prometa. Dejal je, da Bolgarija izpol-nuje svoje obvearasti in mirovne pogodbe in-energično je dementiral očitek, da hodi v inozemstvu intrigirat proti Jugoslaviji. „Čudno je, da sc puščajo iz Beograda v svet taki o-ntki v trenutku ko je jugostovaa&a vlada v demisiji. Potrjuje me to v domnevanju, da gre za intrigo kakega neodgovornega čkiiieija Vendar ne obupam. Bolgarija in Jugoslavija se morate sporazumeti in trdo se nadejam. da se tudi sporazumele". -r Psslaaica kralja Konstantina Grkom. Iz Aten javljajo 21. decembra: Kralj Konstantin je objavil grškemu narodu poziv, v katerem pravi med drugim: Srečen sem, da se nahajam med Vami po triletnih mukah. Sedaj ima meje živijenjesa-mo en namen, to je, da se pokažem vrednega, čuvati ustavo in parlamentarni režim hetenskega naroda. V notranjem stremim po tem, da? vzpostavim mir s složnostjo. Na zu-1 naj hočem vzpostaviti narocbo pre rojenje, pri čemur se besn opiral na ;vojo junaško armado. Sploh bo država sledila na zunaj isti politiki kakor doslej. Z vsemi silami se bom prizadeval, da ojačim zveze z zavezniškimi velesilami, zlasti pa, da okrepim zveze s svojim vrlim sosedom, z (ugoslavtjo. -f Aretasije na Ruskem. Iz Kel angfcrsa javljajo 2!. decembra, da 30 bih zadnji čas v Moskvi in Petro ?radu aretirani razni sloveči komu lističu voditelji, vsi stoje v opozi riji proti sedanji sovjetski politiki. Te aretacije so v zvezi z vserusldm ongresom, ki se je sestal 20. t m -f Sovjetska Unija protestira v Beogradu. Sovjetski komisar za vnanja de a, ČScerin, je poslal jugoslovaaslr bolgarski in grški vladi noto, v kateri ovdarja. da general Wrangel pripraj-ja nov aapad proti sovjetski Rusiji Sovjetska vlada zaradi tega protestira iroti temu, da se podpirajo čete, so-viažne sedanji ruski vladi. V zvezi s tem sovjeti predlagajo, da se prične-j neposredno mirovna pogajanja. -r Spor v ruskem sevjeta? „Hambur Ter FremdenMatt" poroča iz Moskve da je prišlo v svetu ljudskih komisarjev n izvrševalnega odbora zaradi zad -•jih dogodkov do jako hadih nasprot stev. Pričakovati je, da bo na prihod njem sovjetske® kongresu levo krilo pre&> v opezkajo preti Lenima. Poljska in Rusija. Iz Varšave jav-? Četrtek. 30 dec.: Shakespeare: Sen Ijaio 21. decembra, da so IS. t. m. ruske čete prekoračile poljsko mejo in za sedle baj Pnwvw. Poljska delegacija v Rigi je o tem obvestila rusko delegacijo. zahtevala kazen za krivce in izjavila da bo Poljska v bodoče one roške črte, ki pr&oraSjo meio, smatrala za roparje in bo z njimi tako posjopala. -f Korejska vstaja prati Japonski. „Times" poročajo iz Tokija, da so korejski revoludjonarji napovedali Japonski vojno. V Sangaju se je osnovala začasna revoiucijonarna vlada. + Karding proti versaiUski pogodbi. Po poročilih iz Mariooa, se je Har-dmg sedaj končnoveljavno odločil, da ne vzame na znanje niti versai'leske Slave' , —------- mirovne pogedbe, niti pogodbe Zveze. sor „Colleg de France* Mayet in rav-narodov. Harding stremi za tem, da v — - - ... ... svrho mirovne pogodbe z Nemčijo, po-speči pogajanja med nemško v1, '■> in vladami zaveznikov glede odf ne za p-jfopljene ladje, kakor tudi o razlastitvi ameriških posestev, in da hkrati na diplomatičen Bačin razpravlja o novi Zvezi narodov. Ta korak bo sledil najbrže neposredno, ko nagoni Harding svoje posle. + Zasanja politika riveza pr -d rr.ika Združenih držvv. Iz jav- ljajo 20. decembra: „Echo d kresne noči dramskq predstava. D. Petek, 31.dec.: Netftal: Od bajte^da' teike /otroška predstava) ob 3. uri popoldne Izven. Sobota. 1. jas.: Smetaaa: Prodana nevesta. Izven Nedelja, 2. j«n.: Pucctel: Tosca. feven Ponedeljek. 3.jan.: Zaprto. — „Revne Slave1' Francoska sld-visitična šola v Parizu se hoče preo-snovati v središče slavistške v inozemstvu. Radi tega bo slavistični institut v Parizu pričel z novim letom izdajati filološki časopis „Revue ki ga bosta urejevala profe- natelj šole za orientalne jezike Blave. Francosko pisani rc^opisi se pošiljajo urednikom aH pa tajniku slavistične sekcije. ifcsFt in turistih!. st Otvoritev zimske sezone v Bohinju. Letošnia zimska sezona v Bohinju se otvori slovesno na Božični dan, na Pariš" lcar opozarjamo osobito ne, ki si hočejo javlja iz Mariona: Hardmg je z vodi- g^f?. Wii vseli strank ca več teaf"rencah cas®1 naravi m si oicrepiti tuma mea doloSI načela svoie aronje MMte '"Si0!' l™1?;^-- KeI i® P^eahnaB Ni«« vpiiv ie imArai 1 c-io »i- J .Bo,,m™ ta™c g^l" f,.^; bn^i Cvf,;p mPKto nričH no- s*®5*; Bohinjska Bistnra ah pana- ravnost v znanih inn hotenb (hoteli: Markeš, Triglav. Rodica, Bistrica, restavracija Bec in gostilna Ravhekar). _ ___ _____ st Oskrba v Bohinju. Za ljubitelje entento^tesae odnoiaje. Tamednarod- amskega spmta m prijatelje zime v takoj k^ nastopi svoje mesto, pričel po gajanj' za izpremembo pogodbe Zve*-» narodov. Senator Fall meni, da bo Amerika mogla prevzeti vodstvo sveta. Hardmg namerava tudi, postaviti z na zveza bo po njegovem mnenju mogla stabilizirati svetovno gospodarstvo. Pro sveta. Narodno gledaSfSče. Drama: Četrtek, 23. dec • Zaprto. Petek, 24.dec.: Zaprto. Sobota. 25 dec.: Ogriznvič: Hasaaa- Alpah. je v Bohinjski Bistrici na razpolago okrog sto postelj v kurljivih so-bah. Rgzven tega so odprti to zimo tu- Idi vsi hoteli ob Bohinjskem jezeru. Bo-feinjski interesenti so se — upoštevajoč dejstvo, da so pivi predpogoj vsakega uspeha solidne cene — dogovorili in zavezali, da gostov ne bodo izkoriščali in jim nudili stanovania in prehrano za kolikor mogoče nizke cene. — Iz, „Sportni zvezi" predloženih cenikov stanovanj in jedilnih listov je razvid- , no, da povprečne cene ne dosegajo niti nSS 3 dec: Shakespeare: Sea M » * 'S ni ples I. A. _ , - - . . ^cVrK znrrza iz — Go- -- * T„, j«.. » pnporočati. ^ s^ mah stitamo' daviti. Konkurenčna možnost nase producenti v rrao.s svoj,miaJwan&v "Savska podružnica Prosvete je'strojne industrije je torej majhna in Stojjm n. ^^^^ imela dne 21. decembra v Mariboru po < odvisnost od inozemske industrije je ^a se našf iSSi industrijci zdrobijo z ostalimi jugoslo- 1*00 1100 390 375 287 1500 1600 1800 1800 6» 884 900 870 660 8975 90.0 495 500 680 715 740 1075 1600 1600 1700 7800 Trg. obrt. banka . . ■ Banka Brod na Savi . ■ Eksploatarija drva • ■ Jadranska banka . . • lugoslavenska banka . • Ljubljanska kred. banka. Narodna banka » . « Pred: Praštediooa . * « • » Rečka pučka . . . . • Slov. eskomptna banka • Srpska banka ...» Slavonia ..»••» Gutman Dubrovafko parobr. dr. Beograd. Valute: dolar 35 do 35,25, funti 125 do 127. franki 216 do 218, lire 128 do 130, leji 47 do 47,M, levi 41 do 41,50, marke 50 do 50,50, ceste krone 42 do 43, avstrijske krme 6,«» do 6,80, napoleondori 115 do UO. Devize: London 125 do 128, Pariz 215 do 217, Praga 44 do 44,50, Dunaj 6,10 do 6,20. Berlin 52 do 52,50, Milan 127 do 129,50.__ Dnnaj, devize: Berim 835.50 do 841.50, Budimpešta 104 d 106, London 2030 do 2050, Milan 1965 do 1985 Newyork 578 do 582, Pariz 3330 do 3370. Praga 654 do 660, Sofija 605 do 615. Varšava 94 do 96, Zunch 8775 do 8825. Valute: dinarji 14.25 imela dne 21. decembra v Mariboru po ------------ dolgih letih zopet svoj sestanek, na ka-j enkrat evld-mtna. Boj za gospodarsko zcn,7,ro , ,u„oaiv. ter™ je bilo ikfcnjeno, da se po no- svobodo bo mogoče izvojevah edino s ^ra^ten boli vem letu skliče občni zbor, ki bo izvolil pomečjo dalrkovidne državne gospo- vanskimi. bi to mora« tem Polj nasi. nov odbor I darske politike. Pri trgovinskih pogod- • Na zborovanja mariborskih juristev bah z drugimi državami bo treba pa T^oTmoralbiti tako'^uIir^n, da! do 14^45, "dolarji 567 do 571, frane. ^ 33-'° ^ ^ Is rotne? a sodišča. .5tabo služil, dobro kradelT Lan- mo^^a^r^^po-sko zimo je bilo na Jesenicah in polagoma vračaj pred^jne ^uknj- prirastka lesa m lesnin_proauKtovpreo- okolici ukradeno mnogo vofov, telic,1 ske razmere m da bodo radi tega znm-ovac, kokoši in živil. Pri kmetu Poga- gali največji obrati. Radi tega ,e treba čariu je tat celo odnesel malinovec, | razširiti obrat tako močno, da bomo z štiri velike potice, vredne 120 K, šest j drugim državami (za nas pr.deta v po-velikih belih Štrokljev in velik hleb štev Avstrija in Nemčija) mogli uspeč-kruha. Pri družini Pristavovi so na ta, no konkurirati. .... . ... način dobro živeli. Bolna Emica Pri-j Tako nam poročajo iz mdustnjaKh stav je imela za priboljšek pogostoma' krogov. kokošjo juho. ..Dobavitelj" taline je I Dolžnost države Je, da podpira bil" brezposelni mizarski pomočnik Mi- i stremliOTje po industrijski osamosvo-ha Mulej iz Zgoš pri Begunjah. Sled-liitvi- Seveda se ne ane to izvnnti na njič so ga zalotili, ko je v družbi Fran- škodo odjemalcev. Cene naših mdu-ceta Sifrarja peljnl po cesti nekega u- strijskih produktov ne smejo biti višje Pred današnjo 'poro- kakor v inozemstvu. To dosežemo, ako kradesiega vola. to sta se morala Mulej in Šifrar zago-variati zarati tatvine. Med Mulejem in predsednikom se je razvil živahen razgovor. Predsednik Zebre: „Zakaj ste kradli?" Mulej: „Slabo sem služil!" Predsednik: ..Dobro kradli." Na podlagi krivdoreka porotnikov sta bila obsojena Mihael Mulej na pet let in Franc Šifrar na tri tedne težke ječe. Ukradena blagajna Trboveljske pre-megokopne dražbe. Popoldne se je zagovarjal zaradi tatvine Vinccac Ravnikar, rojen leta 1902 v Izlakih. Dne 30. maia t. 1 je ponoči iz pisarne Trboveljske premogokopne družbe odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 29.419 K 33 v gotovine. Blagajno je na cesti razbil, denar pobasal in ga skril doma v seno. Orožniki pa so ga kmalu izsledili. Ravnikar jc bil dalj časa za hlajjca pri omenjeni družbi. Po kratki razjKavi so porotniki potrdili tatvino toda pod zneskom štiri tisoč kron. Vincenc Ravnikar je bil obsojen na eno leto težke ječe. Premeten tatinski specijalist. „Doka-že nai mi ssdaija, da sem kradel!" To načelo trdovratno zastopa pred poroto tat-specijalist, vulgo „Nace". Zove se Ignac Možek, iz Kamnika doma. Sko ro eno leto je izvrševal po Gorenjskem in ljubljanski okolici razne vlome. Bi' je specijalist v vlomih skozi podstrešje Možek je obtožen, da je raznim posestnikom na samoti pokradel. 180 razno vrstnih, pestrih preehnetov od zlatnine do zadnie cunje v skupni vrednosti okoli 20.000 kron. Nace tatvine odločne taji. Predsednik ga vpraša: „Kje Ste dobili vse te predmete?" Nace: „Vse sem na Italijanskem dobil". Predsed nik: „Priče j>ovedo, da so njih last". Nace: „Ne morem pomagati!" Dalje Nace ogorčeno protestira: „Kaj meni mar ta fižol in tar sol." Razprava traja pozno v noč. ♦ i- • Porotniki so tatvino soglasno potr-jdili, nakar je bil obsojen Ignacij Mo- žek na let težke ječe. 1 bomo imeli velike obrate, dovolj sirovin po nizki ceni, nizke železniške tarife in dobro izšo'ane delavce in tehnike. Blagostanje Slovenije bo vedno bolj odvisno od industrije. Zato moramo gledati, da se čim bolj razvije ta gospodarska panoga. = Nov obrtni zakon. Trgovinsko ministrstvo želi, da bi se srbski zakon © izvrševanju obrti (o radnjama) razširil na vso državo in se je zato obrnilo na trgovsko-obrtniške zbornice s pozivom, da izrazijo svoje mnenje. Te so odgovorile da nimajo nič proti temu, naglašajo pa nujno potrebo, da se stari srbski zakon revidira, ker nmogo točk ne odgovarja našim jjokrajMam in tudi ne dosedanjim običajem. Trgovske obrtniške zbornice bodo stavite o tem konkretne predloge: O tem zakonu so razpravljali tudi obrtniki na zadnjem obrtniškem kongresu v Celju. Naši obrtniki so se izjavili načeloma za ta zakon. Med drugimi prednostmi, ki jih ima srbski zakon je tudi ta, da se morajo uvesti obrtne zbornice, ki zastopajo interese obrtnikov. Poleg trg. obrinih zbornic, ki se bodo torej v bodoče brigale samo za trgovske interese, bodo obstojale obrtne zbornice. = Ureditev terjatev napram Madžarski. Madžarska vlada je izdala dne 20.novembra ti. naredbo, ki regulira terjatve tvrdk in oseb, ki se nahajajo izven današnje Ogrske napram madžarskim podanikom, na sledeči način: Kot svobodne inozemske terjatve se deklarirajo vse terjatve, ki so jih imele dne 20. novembra te tvrdke in osebe izven bivše podonavske monarhije, vštev-ši dele po Italiji okupiranih krajev, napram madžarskim podanikom. Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska in Rumunija pa se smatrajo kot w inozemstvo". Disponiranje imetja iz novih inozemskih računov (na primer iz jugoslovanskih) je svobodno edinole v področju novega inozemstva, n. pr. Jugoslavije, predajanje tefatev na stavlja vrednost 7 milijard kron. Poleg pomanjkanja železniških vozov ovirajo izvoz zlasti visoka carina in visoki železniški tarifi. Vse te ovire mora država odstraniti. Kakšne važnosti je v tem oziru dobra organizacija interesentov. to ni treba še posebej razlagati. Ce danes stane na Dunaiu kilogram jugoslovanskih drv 3.80 avstrijske krone, a češkoslovaških drv le 2.50 avstrijske krone, potem je vsaka konkurenca nemogoča. Vprašanje lesnega izvoza mora biti rešeno, predno stopimo k zeleni mizi in se z italijansko vlado posvetujemo o gospodarski in trgovski pogodbi Italija je in ostane naš naravni-odjemalec lesa. = Proti carinskim posrednikom. Za-grtbSka, os;eška in senjska trgovsko-obrtniška zbornica so javile hrvatski zemaljski vladi da je instituciia carinskih posrednikov popolnoma odveč, ker so ti trgovcem le v breme in zaračunavajo previsoke pristoibine. Trgovsko-obrtniške zbornice zahtevajo zato, da se ti posredniki odpravijo. Kakor znano, je ministrstvo za carinske posrednike sicer izdelalo pravilnik, ni pa določilo pristojbin. Upanje je, da se ta institucija odpravi, ako se vse zbornice izrečeio proti carinskim ©narednikom. = Zamenjava denarja. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo organom v v noih krajih, ki smo jih dobili od Bolgarov. da takoj izvršijo odkup levov po zadnjem borznem kurzu. — Kar se tiče zamenjave perperov in kron (malih novčanic), se bo rešilo vprašanje takoj po testavi nove vlade. Male kronske novčanice se bodo začele jemati iz prometa takoj, ko pride v premet kovani drobiž. = Anglija žeti podpreti slabe valute. „Evening Standarf' doznava, da bo Uoyd George obiskal kontingent, da dožene, kaj bi se dalo storiti za stabilizacijo meničnih tečajev. Predlagalo se je, da ae osnuje v vsaki državi takoimenovana privilegirana banka. Angfija je pripravljena, dovoliti kredite za nakup britanskega blaga. Privilegirana banka bi imela odgovrnost za kolektivni dolg države, pri čemer bi se odplačevanje vršilo z izmeno blaga. Britanski zaldadni urad bi jamčil za angleške tvomičarje. ki žele izvažati. = Gospodarska konferenca v Bratislavi, ti naj bi uredila medsebojne gospodarske stike nasledstvenih držav, ie bila radi odpora nekaterih držav odložena Sedaj pa poročajo Narodni Listy, da je konferenca zagotovljena. Največji interes na taki konferenci ima Avstrija, katera upa s pomočjo Angte 9876 165 — 73-— 3450--1310— 1115— 1195 — 1710-— lOlfr-BlOJr— 141»- ki 87 50 do 88, češkoslovaSce krone 654 do 660, ogrske krone 107 do 109, teji 680 do <590, levi 6.45 do 655, hre 1940 do 1970, marke 834.50 do 840.50, poljske marke 96.75 do 10L75. Avstr. kronska renta . . « • M majska renta . * • * Ogrska kronska . . . • • V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke . . . • « • Kreditni zavod za trg. m md. Anglobanka...... Bankverein . ...... Landerbauk ...... Avstro-Ogrska banka . . » Bosanska zemaljska banka . Zivnostenska banka .... Državne železnice .... Lombarde ...*»•< Alpine-Montan . . • « * Praška železna mdustr. . . Levkam, papirnica .... Praga, devize: Beograd 232 do 234, Berlin 119.75 do 121.25, Bukarešta 99.25 do 100.75. Sofija 96.50 do 97m, Zurich 1338.50 do 1341.50, Milan 302 do 304. Pariz 523.50 do 526.50, London 309 do 311, Newyork 8750 do 88.50. Dunaj 14.12 do 15.12, Tv gi.fr it j % *t>, Varšava 1425 do 15.25. Budimpešta 17 do 18. Berlin, devize: Italija 247.75, London 253.70, Nev-vork 71.92, Pariž 425.55, Švica 1092.90, Dunaj, žigosane 19.23. Praga 82 77, Budimpešta 13.08 t 3 Zurich, devize: Berlin 9.125, New- Srk 658. London 23.18, Pariz 38.90, ilan 22.50, Praga 7.50, Budimpešta 1 15 Zagreb 4.40, Bukarešta 7.40, Varšava MO, Dunaj 1.55, avstrijske žigosane 1.10. __- Vremensko poročilo. Lmkliara 306 m nma Mrl« mu ja pokazala, kje =* da pri*i do živega nehvaležnemu nvc+n, amnik^šH zauplji- iwH r» fanavosti. Op RS b?.t v trj šoli, jc pr'-'pt^t delniške Diga»»*v»- družbe, ki ga je objavi v ,,Shc?r*id« Guar-dianu": Shorevkh leži na c^li at-lantskega ocear*. Tisočletja je to morje pljuskalo cb našo obaV>s vč?. sih božajoče, včasih uničuj^-*, vedno samostojno moč, z večletno prakso m znanjem dvojnega knjigovodstva. išče družba »Jadran" Ljubljana, dunajska cesta 9. AfoacHe 620 3—2 cigaretni papirčki x vodenim tiskom, 11» debelo h K 120r—. Naslov pove npravništvo »Jutra*. naprodaj v Mostah fn kmetijsko poslopje z vrtom okrog hiSe, Vodovod v hiši. Vpraša se pri Al. Sl*mtč Selo 48, KOsto. 613 2-8 Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. «5 5ž-8 606 Vodovodne cevi 10-4 v premera po 4/4 in 5/4 cole oddaja, dokler zaloga traja, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Bazboriak, amartno pri Litiji. SmepilionsSso strojno IBB a a P. n« instrtnis najvljudneje prosimo, da tm pošljejo ar«j* t^rfrv.^s ročila sa božično številko najpozneje Ji petka, 24. t. m. dopoldne. Priporoča se Uprava dnevnika »Jutra". Olja, lahko, sa vretena; olja za transmisije; olja, strojno za poljedelske stroje-, olje, strojno za težke stroje; olja za avtomobile, iabko; olja , „ . izredno težko; S olja za cilindre; g olja proti praha. . 57 104—33 % Glavna zaloga: S B B a B S _ EBSB&asosBaBflaaaBBasaeasBBs IJ.Z0.Z. prej A. ZanKlJlSL1 sinovi. i Almanah »Kraljevina SIS 1921" Spoštovani čitatelji l Javljamo Vam, sn;la, izdelana na znanstveni podstavi in v duhu nacionalne shjvamdco ideje, dopri-našala k temu, da bo narsikdo pravilno spesni našo kraljvr^. V almanahu bo cela flika kraljevine: kratka sgodovina, zemljepis, ustroj, kultura, financ«, trgovina in industrija » peresa znanih naših strokovnjakov, in tudi seznamek vseh društev, časnikov, odvetnikov, inženjerjev, zdravnikov in vseh velikih finančnih, industrijskih in trgovskih podjetij. Naslovi in pregledi bodo tiskani v itirih jezikih, da seznanimo inozemstvo z življenjem kraljevine. Gena je približno 100 dinarjev izvoda veaurann v mehke io 125 dinarjev izvoda vezanemu v trde platnice. Knjiga obseza kakih 600 strani v osmerkL Gospode veletrgovce, indastrijce, društva in draga podjetja pozivljemo, da svoj oglas v almanahu tudi v 2—3 jezikih natisnejo. Cena oglasu din. 75 za Vi* str- bi din. 125, 200, 3&0, 600 v tekstu in din. 1000 na kartona Besedilo in denar naj se pošljeta Srbski Trgovski Banki v Novem Sada Prosimo, da nam javita, če moremo na Vas kot naročnika računati. S spoštovanjem 5-» Glavno uredništvo Almanaha »Kraljevina SHS' Naslov: Novi Sad, Trg. zanatl. komora. « pa b'rez koristi. Kakšen uspeh" ima ta večna borba? Nobenega. Ostalo bi bilo pri starem, ia se ni pojavil te dni mlad mož, ki se mu je posrečilo, da reši problem in da vporabi velikanske doslej neizrabljene energije". Sledil je zgovoren popis mladega iz-najditelja Oeoffroya Maxwella (rev nega inž«» irja, Vi jft na «am nep~-?nan na?« križal '-">?»w>vo pot. si je i^v^s^il denar njeca ? Tega re Sledil !™»j?i -J-spoze fppirje, .digamma-^rifv1, fr članek i' naHrijeval. „Naše me^to j« p? pra-virj p*»osno na svoj anKTiVn?1'« r-w>j * zadniih desetih letih. S 'cm pelje«jem *v» n?»š ponos še zrastel. Podvreči Si valove, izrabiti neizmerno vire in energije oceana! To podjetje je vredno velike republike onstran morja to podjeMe dokazuje, da se tvorna energija i*» podjetnost najdejo tudi tostran vjkp* in ne ?»mo urostran". Prosp^Vt so sali najb->!i znani PKČjr i: Shore-7drh» in obilic, s ka^^ri re je «?o-spod Isp-^j «poznnal v borbi, med dragimi tudi gospod Walsh, Član parlamenta. Za je diskret- ni borzijanec pridržal mestece na 1b> vem z dolnjem oglu prospekta Delnice so lancirali po dva funta za kos, navdušenje v mestu je bilo splošno in v dveh dneh je bila podpisana vsa delniška glavnica 30.000 iuntov. Gospod Isaacs je obdržal za sebe samo 1000 akcij, če gre po sreči, si je mi-— nekatere avtoritete so mnenja, 'h ni izključeno — potem je dobro, ne, ima star borzni lisjak Se Hrwr«j potov iz svoje lisičje jame. C"-scod Maxwell je pričel s pri-* pr^vljalnimi deli, agenti gospoda •raacsa so pričeli delati, da zrastejo delnice nove družbe v ceni, Isaacs sam pa je obračunal s konzervativno Branko. Kako so napravili obračun, jp cstrln večna tajnorf. pozneje so konzervativni klubi nai Isaacsovo lastno zahtevo prečrtali njegovo ime v članskem imenika, gospod Isaacs pa je zapusti! Anglijo. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. DB1 MARIJA TICAR =Ljubljana= Šelenburgova u iea priporoma: Koledarje vseb irst Veliko zalogo krasnih daril 110 36 Zaloga izgotovljenih oblek za gospode in deike Prodaja sukna na drobno Obleke po men iz prvovrstnega blaga po najnovejšem kroju. «ss Zmerne cene. = Za Božič in Novo leto kupujte _ 46« 18 za otroke: Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Pesmi za otroke. Vez. 16 K. po poŠti pripor. 1 K 40 v več. Bob tn Tadl, mladinska povest s slikami, broš. 24 K, ves. 30 K, po pošti iS K več. _ IV za odraste: H Anatoie Fraoee: Flnsvlnakl otok, broš. 42 K, po pošti K 2-40 rtč. Skakespeare-Zapaaeič: Saa kresne noči, broS. 22 K, vez. 28 E, po pošti 2 K več; Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovaaoav, I. in n. del, skupaj 57 K. po pošti K 2*20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna aL 6. Hnjige so najcenejše darilo. 600 6-4 a> cs s o* M ?S r> rtt Mestni trg 25/1. =>»c ^^ d. Z O. z. 21 Uubllana, Dunajska cesta it. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Fsenično moko, banačko in lastne mletve, kornao, oves, pfienične otrobe, proseno kašo, jeiprenj, sladkor češki ▼ kockah, amerikamki, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno oljo, testenine, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol, morsko in nemiko-belo, petrolej, belo čiščeni, bosanske slive vseh vrst, čebulo makovako, orehe, krompir in različno drugo blago, tndi sckceno in mannlaktnmo perilno blago, čevlje, moške, ženske in deike, isborno blago v vseh številkah, oddaja se le v večjih množinah. i J >