Leto V., Ribnica, junij 1984, številka 3/4 URESNIČEVANJE PROGRAMA STABILIZACIJE V prvih mesecih letos sta skupščina SFRJ in Zvezni izvršni svet sprejela vrsto predpisov in drugih ukrepov, ki bistveno posegajo v pogoje gospodarjenja in življenjskega standarda ljudi. Ti ukrepi naj bi omogočali uresničitev ciljev prve faze dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in resolucije o ekonomski politiki v letu 1984 na področju politike cen, ki zahtevajo zmanjšanje inflacije, zmanjšanje stroškov in drugih obremenitev dohodka gospodarstva ter odpravljanje naj izrazitejših nesorazmerij v cenah med posameznimi panogami in proizvodi. Načelno imajo vsi sprejeti predpisi zveznih organov za cilj podpreti in omogočiti izvajanje stabilizacijskih in protiinflacijskih programov, ki so bili sprejeti v letu 1983. Razumljivo pa je, da sami predpisi in resolucije brez ustreznega odgovornega in racionalnega obnašanja vseh subjektov v družbeni reprodukciji (delovne organizacije, interesne skupnosti ter družbenopolitične skupnosti) ne bodo dali željenih rezultatov, ampak se bodo lahko razvili v svoje nasprotje. Skupščina SRS je zaradi tega že sprejela predlog kompleksnega programa ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodrstva, ki usmerja obnašanje vseh nosilcev družbenopolitične in gospodarske aktivnosti v Sloveniji, to je gospodarske organizacije, zbornice,-interesne skupnosti, banke, služba družbenega knjigovodstva, izvršni 'sveti itd.... • , Tudi izvršni svet Skupščine občine Ribnica je izdal osnutek programa aktivnosti v naši občini v sedanjem trenutku. Intenci-ja programa je ohraniti sedanjo relativno visoko stopnjo gospodarske rasti, povečati učinkovitost in produktivnost dela v vseh sredinah ter odpraviti obstoječa nesorazmerja med potrošnjo in proizvodnjo v korist večje akumulacije in krepitve gospodarstva nasploh. Izvršni svet daje s tem program aktivnosti v javno razpravo. Splošne usmeritve Predlog programa ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva v občini Ribnica je v celoti vsklajen z osnovnimi usmeritvami programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva in reprodukcije ö ekonomski politiki v letu 1984 za našo občino, istočasno pa poskuša v največji možni meri aplicirati na občinske razmere vse bistvene opredelitve, ki izhajajo iz programa ukrepov in aktivnosti v SRS. Predloženi program je tako konkretizacija ciljev in nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pri nas v se- Te dni seja skupščine Te dni se bodo na ločenih sejah se šli zbori skupščine občine nh (verjetno) zadnjem zasedanju pred počitnicami. Družbeno politični zbor ima 21. junija na dnevnem redu 10 točk, od katerih so za nadaljnji razvoj občine nekatere izredno pomembne. Pomemben material, o katerem bodo delegati spregovorili, je predlog' dopolnilnih ukrepov za uresničevanje programa dolgoročne stabilizacije gospodarstva v naši občini. Program v celoti objavljamo v tej številki našega lista. Obravnavali bodo tudi informacijo o finalnih rezultatih našega gospodarstva in o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 (tudi to informacijo obja- vljamo) ter poročilo o delovanju in uveljavljanju delegatskega sistema v občini v prvi polovici mandatnega obdobja 1982-86. Na dnevnem redu so tudi poročila interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in s področja materialne proizvodnje v naši občini za preteklo leto (zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo,.socialno skrbstvo, telesna kultura, kultura, raziskovanje, komunalna skupnost, cestna dejavnost in stanovanjska skupnost). Poročilo o delu organov pravosodja in organov pregona za leto 1983 prinaša pregled lanskega dela medobčinskih inšpekcijskih služb, postaje milice Ribnica in sodnika za prekršek Ribnica. danji situaciji, ko je prišlo do odmrznitve cen, s čimer so se spremenili pogoji pridobivanja dohodka med posameznimi delovnimi organizacijami in celotnimi panogami in do uveljavitve vrste predpisov, ki imajo za cilj globalno izboljšanje pogojev poslovanja gospodarstva predvsem z zmanjšanjem pritiskov družbene režije na dohodek, preprečevanjem nadaljnje anticipirane potrošnje itd.. Ocenjujemo, da se bodo zaradi spremenjenih cenovnih odnosov kljub ukrepom za razbremenitev gospodarstva pogoji za uspešno finančno poslovanje naših TOZD (pretežno predelovalna industrija) poslabšali — vsaj v prvi fazi, zaradi česar je potrebno še bolj dosledno izvajati politiko, kije začrtana z našimi stabilizacijskimi programi in resolucijo o gospodarski politiki za leto 1984. Ti cilji pa so: — povečati proizvodnjo (v industriji, kmetijstvu in obrti), — nadaljevati s povečanjem izvoza, — racionalizirati porabo materialnih sredstev v proizvodnem procesu, — spremeniti delilno razmerje dohodka v prid akumulacije, — nadaljevati z investicijsko dejavnostjo s tem, da se struktura investicij spremeni v korist gospodarskih proizvodnih investicij, — zmanjševati investicije v objekte družbenega standarda pa tudi stanovanjsko gradnjo, povečati pa sredstva za vzdrževanje obstoječih objektov in infrastrukture. S predloženim programom ukrepov in aktivnosti smo v bistvu torej ponovno potrdili-odločitev, da bomo tudi v sedanjem trenutku, ko je prišlo do novih administrativnih ukrepov, ki otežk-očajo delovanje ekonomskih zakonitosti, dosleno in v največji možni meri zasledovali cilje programa ekonomske stabilizacije, (Dalje na 2. strani) . ________ —_ Poudarki te številke Mv nekaj osnovnih poudarkov v tej številki Rešeta bi radi posebej opozorili. V prvi vrsti je to uvodni članek o predlogu dopolnilnih ukrepov za uresničevanje gospodarske stabilizacije v naši občini, o čemer te dni razpravljajo tudi zbori skupščine. Prav gotovo bi o stvareh kazalo podrobneje spregovoriti v vsaki delovni in življenjski sredini in primerno naravnati svoje prihodnje delovanje. Zelo odmeven med občani bo verjetno tudi odlok o zaščitenih kmetijah, k i je ta čas predmet razprav v skupščinskih in družbeno političnih telesih v občini in javne razprave v krajevnih skupnostih. Odlok, potem ko bo sprejel, bo izredno pomemben za nadaljnji razvoj našega kmetijstva oziroma zemljiške politike v celoti. Na kmetijsko temo je tudi nadaljevanje pisanja o 75-letnici zadružništva v naših krajih in o pripravah na praznovanje jubileja septembra letos. V prvi letošnji številki smo objavili sezname študentov iz naše občine, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Doživeli smo velike reakcije, seznam sam pa je sproži! obsežne razprave tudi v skupščini občine in v organih družbeno političnih organizacij ter v krajevnih skupnostih. Marsikje je bila izražena zahteva po reviziji štipendij in temeljitejšem preverjanju prosilcev predno se jim ugodi. Tokrat pa objavljamo; po sklepu skupščine socialnega skrbstva sezname prejemnikov družbene denarne pomoči (socialne podpore smo včasih temu rekli). Predvsem v KS so pogosto izražene zahteve pojavnem objavljanju tega, ker je baje tudi pri tem 'mnogo nepravilnosti ali pa izkoriščanja s strani občanov. Tudi na ta de! našega pisanja posebej opozarjamo. Sicer pa Rešeto prinaša še več drugih zanimivih člankov, kar pomeni, da velja časopis dobro in v celoti prebrati. Uredništvo URESNIČEVANJE PROGRAMA STABILIZACIJE s tem da bo opiranje na lastne sile in poüdarek na odpravljanju lastnih napak in slabosti še naprej poglavitna metoda delovanja. Zaradi tega se tudi predloženi program ukrepov opira predvsem na aktivnosti znotraj TOZD in občine, kar pomeni, na tiste dejavnosti, kijih neposredno izvaja združeno delo oziroma družbenopolitična skupnost na nivoju občine. Ukrepi za zboljšanje pogojev in rezultatov poslovanja organizacij združenega dela na območju občine Ribnica Globalni poslovni rezultati gospodarstva na območju občine Ribnica so v preteklem letu sicer močno presegli republiško povprečje v vseh elementih, zlasti pa v stopnji rasti dohodka, akumulativnosti, pokritja uvoza z izvozom ter izgub. Analiza periodičnih obračunov za prvo polletje 1984 kaže na nadaljnjo visoko stopnjo rasti dohodka in akumulacije. Razveseljiv je podatek, da tudi v tem obdobju, kljub močnim sezonskim vplivom, gospodarstvo v bočini Ribnica ni imelo izgub. Dejstvo je, da smo v tem. obdobju realizirali nekatere pomembne cilje stabilizacijske politike, predvsem realno povečani dohodek, proizvodnjo in izvoz ter spremenili delilno razmerje dohodka v korist akumulacije organizacij združenega dela. Kljub temu pa opažamo krepitev nekaterih negativnih tendenc, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje predvsem znotraj gospodarskih organizacij samih. Te tendence so predvsem: — v okviru ugodnih globalnih finančnih rezultatov poslovanja se veča število temeljnih organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, slabša se likvidnostna situacija, — povečuje se cenovno neskladje med surovinami in končnimi proizvodi, — premiki na področju produktivnosti in ekonomičnosti dela še vedno niso zadovoljivi. Organizacije združenega dela bodo zato usmerile svojo aktivnost za zboljšanje poslovnih rezultatov predvsem na naslednja področja: — področje proizvodnje — na področju povečevanja izvoza — na področje cen — na področje investicij — na področje povečanja likvidnosti oziroma finančne discipline — na področje zmanjšanja obveznosti iz dohodka — na področje delitve osebnih dohodkov. Poleg nalog, ki so opredeljene že s programom aktivnosti na nivoju republike Slovenije, bodo posamezne TOZD oziroma DO z območja občine Ribnica izvajale tudi naslednje aktivnosti: 1. Proizvodnja in proizvodne investicije — ocenjujemo, da imamo najbolj zaskrbljujoče rezultate gospodarskih gibanj na področju gozdarstva (GG Kočevje) in lesne industrije (Inles Ribnica), saj oba partnerja v reproverigi izkazujeta istočasno zmanjšanje finančnih rezultatov, kar dokazuje, da slabši finančni rezultati niso posledica cenovnih neskladij, ampak slabega izkoriščanja lesne mase. Zaradi tega bodo temeljne organizacije združenega dela GG Kočevja in temeljne organizacije Inlesa morale realizirati že dogovorjene naloge na področju uveljavitve principov dohodkovnih povezav s ciljem optimalne izkoriščenosti lesa. S tem v zvezi je potrebno dokončati začeti projet primarne predelave lesa v Ribnici (Meles, žaga), v katerega združujejo sredstva vsi zainteresirani partnerji, — poleg investicij iz prejšnje alineje bomo realizirali tudi druge investicijske programe s področja proizvodnih investicij, predvsem izgradnja novega proizvodnega obrata RIKO Ribnica, izgradnja emajlirnice v ITPP Ribnica, postavitev nove proizvodne linije Sukno Jurjeviča, nabava 15 kamionov v Eurot-ransu itd.. Vsi investicijski programi morajo biti pokriti v skladu z določili zakona o zavarovanju plačil in drugih predpisov. 2. Izvoz Ocenjujemo, daje povečan izvoz in s tem možnost večjega uvoza reprodukcijskega materiala edina praktična alternativa poizkusov izsiljevanja s strani proizvajalcev surovin in istočasno garancija z normalno oskrbljenostjo z reprodukcijskim mate-rialom.Vlasti v kovinsko predelovalni industriji. Zaradi tega bodo delovne organizacije, ki so v letu 1983 dose- gale slabše izvozne rezultate na konvertibilno področje, povečale konvertibilni izvoz in to predvsem ITPP, Pletilnica Sodražica pa tudi RIKO. Prvi meseci letošnjega leta kažejo na to, da se možnosti izvoza odpirajo in da bomo izvozne načrte lahko uresničili. 3. Likvidnost in finančna disciplina Likvidnost se slabša in s tem problematika zaostruje kot posledica slabšanja discipline s poslovnim partnerjem, neažuf-nosti bank, pa tudi neučinkovitosti finančnih služb naših delovnih organizacij, ki so premalo sposobne za prilagoditev spremenjeneim pogojem poslovanja zaradi podražitve kapitala (sredstev). To trditev dokazujejo podatki, da terjatve od kupcev za 50% oziroma za 250 milj. dinarjev presegajo obveznosti do dobaviteljev, da znaša vrednost menic na dan 1. 3. 2 milijarde dinarjev, znesek izdanih menic pa le 300 milijonov dinarjev, kar nujno potegne za sabo rast kreditov za obratna sredstva, ki so se povečali za 30% tako, da so v začetku letošnjega leta že dosegli 1 milijardo dinarjev. Taka situacija neposredno slabša finančni rezultat poslovanja zaradi obresti, istočasno pa ogroža poslovanje zaradi vse večje odvisnosti od bank. Zaradi tega bodo vse delovne organizacije, zlasti pa tiste, kjer je problem nelikvidnosti najbolj akuten (Eurotrans, Inles), izdelale posebne programe za zboljšanje likvidnosti, ki bodo vsebovali predvsem ukrepe za zmanjšanje terjatev in obeznosti, zmanjšanje salda menic in vrednostnih papirjev ter zalog in druge ukrepe za povečanje lastnih obratnih sredstev. V teh programih je potrebno predvideti tudi kadrovske okrepitve in eventuelne zamenjave. Na področju zmanjševanja obremenitve gospodarstva za financiranje skupnih potreb predvidevamo predvsem naslednje olajšave: 1. Finančni načrti delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti se zmanjšajo za 10%. S tem v zvezi je izvšni svet zadolžil delovne skupnosti, da v najkrajšem času pripravijo predlog za združitev vseh delovnih skupnosti, ki vodjo administrativne in strokovne posle za samoupravne interesne skupnosti v občini v eno delovno skupnost. Z reorganizacijo strokovnih služb se bodo deloma zmanjšali stroški samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem pa moramo doseči boljšo kvaliteto dela in večjo učinkovitost. 2. Obremenitve gospodarstva iz čistega dohodka za stanovanjsko gospodarstvo in komunalno gospodarstvo znašajo 5,05%. Obveznosti se zmanjšajo za 0,5%. Istočasno se v smislu že sprejetih stabilizacijskih programov izvede tudi prestrukturiranje sredstev tako, da se zmanjšajo sredstva za novogradnje stanovanj in asfaltiranje -cest ter povečajo sredstva za vzdrževanje objektov in infrastrukture s posebnim poudarkom na kanalizaciji in vodovodu. 3. Krajevni samoprispevek je bil uveden z referendumsko odločitvijo občanov v letu 1983 in se plačuje po stopnji 2%. Izvršni svet v'tem trenutku ni mogel zavzeti stališča o zmanjšanju stopnje in odložitvi realizacije sprejetih programov in je dal pobudo, da se v krajevnih skupnostih izvede akcija za revizijo sprejetih programov s tem, da se ugotovi njihova realnost. S tem v zvezi naj bi se tudi sprejela politična odločitev o nadaljnji usodi krajevnega samoprispevka. 4. Sredstva za družbene dejavnosti ni mogoče realno več zmanjševati, zaradi česar ne predvidevamo bistvenega zmanjševanja prispevnih stopenj, tako da bodo sredstva za družbene službe (šolstvo, zdravstvo, otroško arstvo itd.) rasla vzporedno z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Program spremembe cen iz občinske pristojnosti 1. Glede uresničevanja dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 je Izvršni svet SO Ribnica sprejel naslednja izhodišča oziroma predloge za korekcijo cen: a) stanarine dvig za 25% po 1.7.1984 b) voda dvig za 32% po 1.6.1984 c) kanalščina dvig za 29% po 1.7.1984 d) odvoz smeti dvig za 31% po 1.7.1984 s tem, da se zaradi izredno nizkih cen odvoza smeti za gospodinjstvo dvinejo le-te za 50%, v gospodarstvu pa cca 25%. (Dalje na 5. strani) • V PRVEM TROMESEČJU MINIMALNA IZGUBA LIKVIDNOST GOSPODARSTVA ŠEPA Na podlagi finančnih rezultatov prvega tromesečja še ne moremo ocenjevati izvajanja z resolucijo opredeljene družbeno ekonomske politike tekočega leta. Razmere gospodarjenja so bile v glavnem enake kot ob koncu lanskega leta. Tako je bila še v veljavi „zamrznitev" cen, tečaj dinarja seje še zniževal, vendar ne s takšno intenzivnostjo kot v letu 1983, pravice na ustvarjenih deviznih sredstvih so bile 45,9%, oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskim materialom pa se ni izboljšala. Visoke nominalne rasti, značilne za lansko leto, sc z nezmanjšano dinamiko nadaljujejo tudi „letos. Poglejmo nekaj osnovnih finančnih rezultatov, doseženih v ribniškem in slovenskem gospodarstvu: 1-3.I9H4' milj. din 1-3 1983 1-3. 1983 1. Celotni prihodek od tega: — prihodek na tujem 2.982 142 166,6 trgu 734 179 195,4 2. Porabljena sredstva od tega: * amortizacija po predpis. '2.127 129 168,6 stopnji 83 149 139,1 3. Dohodek 855 188 159,4 4. Izguba 6 17 135,2 5. Bruto osebni dohodki 278 148 142,9 6. Akumulacija 7. Poprečni osebni doh. 256 259 177,9 na delavca 8. Popreč. štev. zaposlenih 21,953 147 143,4 na podlagi ur 3.126 104 103,0 V ribniškem gospodarstvu zopet ugotavljamo višje rezultate kot v poprečju v Sloveniji. Izgubo.je v letošnjem tromesečju izkazala samo ZKGP GG TOZD Gozdarska kooperacija Ribnica v višini 6 milj. din, v lanskem tromesečju pa so štiri temeljne organizacije poslovale z izgubo v skupni višini 38 milj. din. TOZD Gozdarska kooperacija izkazuje izgubo zaradi nedoseženega dohodka v višini I milj. din in izgubo zaradi nedoseženega čistega dohodka v višini 5 milj. din, za neugodenTinančni rezultat pa navaja naslednje vzroke: — izrazito slabe vremenske razmere, ki so vplivale na nizko realizacijo, na izpad gozdnogojitvenih del in na visoke stroške ter zaradi reogranizacije služb visoko povečanje števila delavcev, kar se še ne odraža enakovredno v višjem dohodku. Tretjino izgube predstavljajo tudi nerealizirani prihodki. Visoko dinamiko rasti finančnih rezultatov je opredelila tudi rast cen na domačem trgu in realni tečaj dinarja. Cene proizvajalcev so v prvem tromesečju letos višje v primerjavi z lanskim za 59,7%, cene na drobno pa za 57,4%, tečaj dinarja pa je v tem obdobju nižji za polovico. Poprečni osebni dohodki so V letošnjem tromesečju 21.953 din in so za 47% višji kot v lanskem tromesečju, v primerjavi z lanskolektnim poprečjem pa za 17,8%. Resda je porast osebnih dohodkov za 47% visok, vendar pa so zaradi izjemne rasti cen življenjskih potrebščin (55,9%) realni osebni dohodki za več kot 5 indeksnih točk nižji od lanskega enakega obdobja. Za linanciranje skupnih družbenih potreb je gospodarstvo razporedilo v prvem tromesečju 1984 iz dohodka in osebnih dohodkov 126 milijonov din (indeks 142), za financiranje splošnih družbenih potreb pa 14 milijonov din (indeks 200). Del dohodka za obresti se je v enem letu povečal za dve tretjini, zanje je gospodarstvo razporedilo v obdobju januar — marec 1984 83 milijonov din, ti podatki še vedno kažejo na zadolženost gospodarstva, poudariti pa velja padanje stopnje rasti dela dohodka za obresti in zniževanje obravnavanih razmerij v primerjavi z letom 1983. Razporejeni dohodek se je venem letu povečal za 76%, razporejeni čisti dohodek pa za 86%. V prvem trimesečju 1984 je gospodarstvo razporedilo za osebne dohodke 278 milijonov din (indeks 148), za skupno porabo delavcev 29 milijonov din (indeks 171), za razširitev materialne osnove dela 207 milijonov din (indeks 262), za rezervni sklad pa 31 milijonov din (indeks 310). Tako je gospodarstvo doseglo v prvem trimesečju 1984 256 milijonov din (indeks 259) akumulacije in 339 milijonov din (indeks 219) sredste> za reprodukcijo. Kljub visokim indeksom finančnih rezultatov pa je vse več TOZD, ki poslujejo nerentabilno oz. "na meji rentabilnosti. V letošnjem tromesečju niso ustvarili sredstev za razširitev materialne osnove dela naslednje TOZD: Inles TOZD TSP Ribnica, TOZb Gozdarska kooperacija, Eurotrans in Mercator TOZD Jelka. Likvidnost organizacij združenega dela se poslabšuje. Zato pa je toliko bolj nujna prilagodljivost in sposobnost finančnih služb, kar ravno ne odražajo podatki, saj so obveznosti do dobaviteljev padle za 13% ob istočasnem porastu kupcev za 13% in da so terjatve do kupcev za 50% oz. za 250 milijonov din višje kot obveznosti do dobaviteljev. Prejeti čeki in menice so v vrednosti dosegle 2 milijona din in so v porastu za 146%, menice in čeki pašo bili izdani le v vrednosti 300 milijonov din (indeks 104,2). Kratkoročni krediti za obratna sredstva znašajo 1 milijardo din in so porasli za 30%. Iz vsega navedenega sledi, da organizacije združenega dela rešujejo svojo likvidnost vse prevečkrat z zelo dragimi sredstvi in da bo potrebno v vseh organizacijah združenega dela posvetiti finančni politiki več pozornosti. Alojzija Zakrajšek ( ■ • inlesov praznik ) Nagrade za dolgoletno delo Dne 26. maja je bil v Ribnici vdomu JLA 17. tradicionalni svečani zbor Inlesovih delavcev, kije vsako leto namenjen delavcem — jubilantom. Letošnje srečanje je bilo posvečeno tudi jubileju — 25-letnici ustanovitve mizarskega podjetja Hrast Dolenja vas, danes enega Inlesovih tozdov. Srečanje Inlesovih delavcev z vsakoletnimi delovnimi jubilanti je vedno svojevrstno doživetje in priložnost za temeljitejše ocenjevanje gospodarskega in samoupravnega trenutka. Na tokratni proslavi je predsednik kolektivnega poslovodnega organa Mirko Anzeljc obširneje spregovoril o delovni organizaciji, o razvoju lesne industrije v naših krajih in njeni vlogi v širšem prostoru, o trenutnem stanju in prihodnjih nalogah ribniških lesarjev. Preteklo poslovno leto je bilo, kljub določenim težavam, uspešno. Za naprej bo potrebno prav tako trdo in odgovorno delo kot doslej. Že za letos so opredelili kot osnovne naloge absolutno povečanje proizvodnje in produktivnosti, povečanje prodaje, tudi izdelkov kooperantov; učinkovitejše delo strokovnih služb v sistemu prodaja — proizvodnja — nabava, povečanje akumulacije, nadaljnja rast izvoza, oblikovanje proizvodnega in prodajnega programa na področju sobnih vrat, izboljšanje delovne discipline, spoštovanje družbenih smernic na področju programiranega obvladovanja inflacije in vsestransko varčevanje. V preteklem letu je Inles zabeležil uspehe predvsem na naslednjih področjih: oblikovan je proizvodni program oken, tako da je Inles najpomembnejši jugoslovanski proizvajalec termoizolacijskih oken, za 33% se je povečal izvoz na konvertibilno področje, za več kot 50 se je znižal obseg zalog, stekla je gradnja nove žage v Ribnici v celoti pa so rekonstruirani obrati v Jušičih, povečali so se OD, ki so višji od povprečja v panogi. Inlesov TOZD Dolenja vas praznuje letos več pomembnih obletnic. Pred tridesetimi leti je bila v okviru kmetijske zadruge Dolenja vas osnovana prva družbena mizarska delavnica, pred 25. leti je bilo ustanovljeno samostojno mizarsko podjetje Hrast, ki je bil kmalu zatem eden od ustanoviteljev Inlesa, pet let pa je minilo od preoblikovanja obrata v temeljno or- Proslava Inlesovega dne v domu v Ribnici 26. maja. Sedemnajstič so na podoben način podeljevali svojim delavcem priznanja in nagrade za zvesto in dolgoletno delo, za 10, 20 in 30-letne jubileje. Letošnje praznovanje je potekalo še posebej v znamenju jubileja tozda Dolenja vas ob 30-letnici začetkov mizarske delavnice in 25-letnici osnovanja mizarskega podjetja Hrast. ganizacijo združenega dela. Razvoj tega tozda je zelo zanimiv, saj je šel skozi najrazličnejše razvojne faze, ves čas pa je močno vraščen v okolje. To je tudi edini tozd v krajevni skupnosti Dolenja vas, vsi zaposleni, v glavnem domačini, pa čutijo izrazito pripadnost kolektivu in krajevni skupnosti. Število zaposlenih (leta 1962 je bilo zaposlenih 49 delavcev, v glavnem mizarjev) je pričelo naraščati po uvedbi serijske proizvodnje oken na industrijski način. Danes je zaposlenih v tozdu že 150'delavcev. Dolenjevaški tozd je bil zaradi pomanjkanja žaganega lesa vedno najbolj zainteresiran za čim prejšnjo osvojitev tehnologije lameliranja lesa, pri čemer je dosegel že lepe uspehe. Pričeli so proizvajati sodobnejša termoizolacijska okna z globinsko zaščito lesa. Zadnja leta pa se tozd vedno bolj vključuje tudi v izvoz, saj je po vrednosti izvoza na enega zaposlenega drugi v Inlesu, če pa odštejemo izvoz žaganega lesa, je prvi v delovni organizaciji. Stopetdesetčlanski kolektiv dolenjevaškega Inlesa se pripravlja na drugo fazo rekonstrukcije, ki bo omogočila še boljše delovne pogoje in predvsem delovne uspehe. Sicer pa tozd že drugo leto dosega v okviru delovne organizacije najboljše delovne in poslovne uspehe. Na proslavi so številnim InlesoVim delavcem podelili letošnja priznanja in nagrade za deseti dvajset in trideset let delovne zvestobe delovni organizaciji oziroma za delovne jubileje. F. G. ( . praznik OBC,ne m4 ^ Tridesetletnica Makoše Letošnje praznovanje občinskega praznika 26. marca je povsem potekalo v znamenju 40-letnice Makoše, kjer sta 25. marca 1944 utrpela 3. in del 4. bataljona IX. SNOUB hujše izgube. Tu je tudi bila osrednja spominska manifestacija namesto tradicionalnih marčnih pohodov v Jelenov žleb. Slednje tudi ni bilo mogoče zaradi izredno slabih vremenskih razmer letos, saj je bila konec marca celo Makoša komaj dostopna. Na proslavi ob 40-letnici v Makoši se je dne 23. marca popoldne ob spomeniku 17 padlim borcem 9. brigade zbralo veliko mladine, krajanov, borcev 9. brigade in drugih, da bi počastili spomin ene najbolj tragičnih borb te brigade na njeni sicer slavni poti k svobodi. Na svečanosti je govoril udeleženec borbe Karel Horvat, ki je med drugim dejal: „Po programu Vil. korpusa in 18. divizije je 9. brigada noč poprej napadala Ribnico, njen 3. bataljon iz smeri Dan. Med napadom smo borci prehodili pot od Dan pa se do bodeče žice in bunkerjev, čez dan smo bili v zasedi na vrhu hribov in pobočij pred Danami. Naslednjo noč, ne da bi poprej kaj spali, smo krenili na pot mimo Žlebiča proti Makošam, kamor smo prišli zjutraj, še v mraku. Tu nas je pričakal del 4. bat. .. Zaradi napada, nespanja, dolge hoje in ker smo v dobrih tridesetih urah samo enkrat normalno jedli, smo bili izredno izčrpani. Nekateri so od utrujenosti takoj polegli po tleh..." Še predno so straže zasedle svoja mesta, je prišlo do iznenadnega napada Nemcev in belih, iz obroča se je prebijal, kakor je kdo vedel in znal. Makošo je napadlo nad 500 do zob oboroženih in spočitih sovražnikov, tu pa je bilo 160 do 180 izčrpanih partizanov. Kruta resnica pa je ostala, je dejal tov. Horvat ob zaključku. Dne 25. marca 1944 zjutraj je v Makoši padlo 17 naših borcev. Še nedolgo pred tem smo se borili z ramo ob rami, prepevali „Bratje le k soncu, svobodi....”, skupaj tiho upali, da bomo to svobodo tudi dočakali, usoda pa jim ni bila naklonjena. Neizmerno boleče je to odjeknilo tudi v njihovih družinah: svoboda je res prišla, z njo pa tudi žalostna praznina, kajti njih ni bilo več. Svoja življenja so nesebično žrtvovali za svobodo, za našo revolucijo, za to, da mi živimo in da bodo srečnejše vse poznejše generacije... S krajšim in prisrčnim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Dolenja vas in godba iz Ribnice, je bilo srečanje v Makoši zaključeno. Naslednji dan, v soboto, dne 24. marca dopoldne, je bilo v Dolenji vasi v DS 16 praznično srečanje delegatov skupščine občine in drugih gostov, od katerih je bila posebej prisrčno pozdravljena delegacija iz pobratene občine Arcevia v Italiji (njen nekdanji dolgoletni župan Arnalno Giachini je bil proglašen za častnega občana občine Ribnica!). Na seji so bila podeljena letošnja občinska priznanja in nagrade (naziv častnega občana. Plaketa 26. marca, Priznanje občine in Urbanova nagra- da — dobitnike nagrad smo predstavili že v marčevski številki Rešeta) ter več Plaket Jelenov žleb, kijih podetu-juje občinski odbor zveze borcev Ribnica. O razvoju naše družbeno politične skupnosti, sedanjem ekonomskem in političnem trenutku ter prihodnjih nalogah je na seji spregovorila Milena Borovac, podpredsednica skupščine občine. Med drugim je tudi dejala: „Ko smo v začetu preteklega leta sprejemali planske dokumente za leto 1983, smo dokaj optimistično načrtovali nadpovprečno stopnjo rasti proizvodnje, dohodka, izvoza ter števila zaposlenih v gospodarstvu, s čimer naj bi se nadaljevali ugodni trendi gospodarskega razvoja naše občine, ki s krajšimi presledki trajajo že vse od leta 1968. Ob optimizmu se je logično pojavil pomislek, ali se dovolj zavedamo nakopičenih protislovij v svetovnem in nacionalnem gospodarstvu, ki se kažejo v znižani stopnji rasti gospodarstva, znižanju življenjskega standarda, motnjah v blagovno denarnih tokovih in drugih negativnih pojavih, ki jih imenujemo zaostreni pogoji gospodarjenja. S Seveda ti pogoji gospodarjenja ne morejo obiti našega gospodarstva s svojimi negativnimi vplivi. Istočasno se postavlja vprašanje, ali se dovolj zavedamo lastnih slabosti, napak in problemov: nadpovprečna iztrošenost in zastarelost proizvodnih naprav, nerazviti poslovni oz. dohodkovni odnosi, kadrovske slabosti, neizdelanost nagrajevanja po delu, kar Vodi v slabo delovno disciplino itd. Kljub temu lahko ugotavljamo, na osnovi lanskih rezultatov, da je bil optimizem utemeljen ih trendi lanskega gospodarjenja se bodo gotovo nadaljevali tudi v tem letu.” Tov. Borovčeva je v nadaljevanju podrobneje opisala lansko gospodarjenje in dosežke v občini in opozorila predvsem na tiste slabosti, kijih je treba za doseganje še boljših dosežkov odpraviti. Več je spregovorila tudi o jugoslovanskih odnosih s tujino, predvsem na kreditno morentarnem področju, o naši zadolženosti in pogajanjih z MMF za nova letošnja posojila. „Življenje v o^i ali širši skupnosti," je zaključila govor, „je v marsičem podobno človekovemu organizmu. Vse mora delovati skladno in povezano, kakor deluje zdrav človekov organizem. Delovanje človekovega uma, organov in udov je med seboj skrbno urejeno. Tudi skupnost, majhna ali velika, lahko deluje dobro samo tedaj, če njeni člani med seboj sodelujejo, če se duh in razum vežeta z ma-nuelnim in umskim delom, če se ljudje med seboj spoštujejo in cenijo ustvarjalno moč posameznika in kolektiva. Nujno moramo doseči večjo samoupravno povezanost, pa tudi odgovornost. Doseči moramo, da bo samoupravljanje oblika, preko katere človek usklajuje svoj interes s skupnostjo in odloča o usodi svojega dela in združenega dela, da uresniči svoje težnje iz duhovnih in materialnih potreb.” Člani kulturno umetniškega društva France Zbašnik Dolenja vas s pevskim zborom Lončar in učenci osnovne šole so ob zaključku slavnostne seje pripravili krajši kulturni program pod naslovom „Mi, rod Petra Klepca”. Ob letošnjem občinskem prazniku je bilo v občini in še posebej v Ribnici tudi več drugih kulturnih in športnih prireditev. F. G. Z “ \ Podeljena priznanja OF V počastitev dneva OF je bila 26. aprila svečana akademija, na kateri so bila podeljena srebrna priznanja OF. Srebrna priznanja so prejeli: Benčina Rudi, Ribnica Caval Dušan, Ribnica Debeljak Janez, Ribnica Gril Marjan, Ribnica Košmrlj Milko, Loški potok Mihelič Janez, Sodražica Rebolj Pavel, Prigorica Strnad Anton, Velike Poljane Vesel Ivan, Ribnica Krajevna skupnost Loški potok V____________________________________________ _____________J Eno od dveh letošnjih Urbanovih nagrad, najvišjih občinskih priznanj na področju kulturnega ustvarjanja, so prejele pevke noneta VITRA, ki je pod vodstvom prof. Kogovškove v desetih letih dosegel izjemen razvoj in se prebil v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Pevke so sodelovale tudi na majskem srečanju pevski zborov v Dolenji vasi. DROBNO GOSPODARSTVO V OBČINI Velike možnosti proizvodnje in zaposlovanja V zadnjem obdobju je drobnemu gospodarstvu in njegovemu razvoju posvečeno mnogo več pozornosti kot v preteklosti, saj se ugotavlja, da je le-ta pomemben člen v strukturi celotnega gospodarstva. Zaradi enostransko razumljene industrializacije v razvojni politiki — favoriziranje razvoja velikih industrijskih objektov, je delež drobnega gospodarstva v celotni strukturi gospodarstva veliko manjši kot v srednje in visoko razvitih državah. V Jugoslaviji je 1,5% srednjih in velikih organizacij z več kot 250 zaposlenimi, ki pa predstavljajo 72% vseh zaposlenih in ki ustvarijo 76% novo ustvarjene vrednosti. Kljub različnim družbeno- ekonomskim sistemom je potrebno opozoriti, daje v ZR Nemčiji vsak 3. delavec zaposlen v drobnem gospodarstvu, v ZDA so v 70. letih 90% vseh novih delovnih mest ustanovili v drobnem gospodarstvu. Dosežena stopnja našega materialnega razvoja objektivno narekuje zagotovitev raznovrstnejše, popolnejše in bolj komplementarne gospodarske strukture, ustanavljanje takšnih obratov in proizvodnih serij, ki bodo skladna dopolnitev velikih in srednjih organizacij oziroma njihove proizvodnje — velikih serij, s tem večjo zaposlenost in višjo delovno storilnost ter sploh vzpostavitev široke mreže manjših organizaci — obratov, ki bodo bolj občutljive za delovanje trga in se bodo hitreje prilagajale njegovim zahtevam in spremenjenim pogojem. Prepočasen razvoj drobnega gospodarstva je pripeljal do strukturnega nesorazmerja našega gospodarstva, kar zmanjšuje njegovo celotno učinkovitost in konkurenčno sposobnost, po drugi strani pa je stalno čutiti pomanjkanje nekaterih vrst blaga in storitev, ki jih pri ustrezni delitvi dela, povezanosti in odvisnosti od.proizvodnje do izvoza lahko zagotovi le drobno gospodarstvo. Samostojno osebno delo se je v občini Ribnica v večini primerov razvijalo stihijsko in sicer na osnovi trenutnih ko-njunkturnih oziroma drugih vplivov. Vse premalo je bil prisoten družbeni interes, da se samostojno delo usmerja in razvija kot pomemben dopolnilni in spremljajoči dejavnik združenega dela ter da se razvijajo tudi dejavnosti, kijih občan neposredno potrebuje. 1976 število 1980 štev. ind. 1982 štev. ind. Ribnica 183 219 119,6 210' 114,7 SRS 17.496 22.968 131 24.229 138 Če primerjamo razvoj obrti med Ribnico in SR Slovenijo, opazimo, da število obrtnikov v SR Sloveniji še vedno narašča, čeprav je ta rast v zadnjih letih upočasnjena. V občini Ribnica se število obrtnikov absolutno znižuje. Če pogledamo strukturo proizvodne obrti opazimo, da v občini Ribnica prevladuje lesna stroka, ki obsega kar 51,9% obratovalnic (v SR Sloveniji se ukvarja z lesno stroko le 10,5% obratovalnic). Ta velik razkorak je posledica tradicije „suhe robe’’ in močne lesne industrije, kiju pogojuje tudi naravno bogastvo — gozdovi. Kovinsko-predelovalna stroka predstavlja v strukturi proizvodne obrti 15,6% obratovalnic (v SR Sloveniji 30,4). V času, ko se je kovinska industrija v Ribnici zelo razvila, bi bilo potrebno, da tudi drobno gospodarstvo kovinske stroke sledi temu razvoju. Potrebno bo izkoristiti že obstoječe zmogljivosti in razviti kooperacijske odnose v občini, saj ima kovinska industrija večino kooperantov izven meja občine. V času ekonomske stabilizacije in neugodnih poggjev gospodarjenja se je pojavil problem nezaposlenosti, ki ga v Ribnici pred leti nismo poznali. Glede poprečnega števila zaposlenih delavcev na obratovalnico imamo v Ribnici 0,62 delavca na obratovalnico, v SR Sloveniji pa 0,91 delavca na obratovalnico. Kljub temu da število zaposlenih v zasebnem sektorju raste, so možnosti zaposlovanja v obrti bolj načelne kot stvarne. Ribniško drobno gospodarstvo nima problemov z zakonsko omejitvijo glede števila zaposlenih (največ 5 ali 7 delavcev), temveč po eni strani s svojo strukturo in neurejenimi kooperacijskimi odnosi, po drugi strani pa sami obrtniki s svojim mišljenjem in pristopom do obrti (individualizem, neprofesionalnost, polovičarstvo, neustrezna delitev dela) prispevajo k prvpočasnemu razvoju drobnega gospodarstva. Za stagnacijo zasebne obrti v občini Ribnica je zelo zanimiva primerjava z dopolnilno ter domačo obrtjo. V Ribnici imamo na 100 rednih obrtnikov 57,1 občana popoldanca (v SR Sloveniji je na 100 obrtnikov 38,1 občana — popoldanca). 2/3 dopolnilne obrti odpade na lesno stroko (v SR Sloveniji le 14,5%). V občini Ribnica se s popoldansko obrtjo ukvarjajo le občani, ki poslovno sodelujejo z organizacijami združenega dela, področje storitvenih dejavnosti pa pokrivajo pretežno „šušmarji”. Vsako administrativno urejanje stvari ne bi rešilo problema — zatiranje popoldanske obrti, sijj dopolnilna obrt predstavlja prehod v redno dejavnost ter tudi krpa slabo organiziranost zasebnega drobnega gospodarstva. Z davčno politiko bi morali spodbujati prehod popoldancev v redno dejavnost ter favorizirati zasebno obrtno dejavnost. Ribniška dolina je znana po izdelavi tradicionalne suhorobarske obrti in prodajanje le-te po svetu. V času zaostajanja razvoja zasebne obrti in z ukinitvijo davka po odbitku za domačo obrt bliskovito raste število občanov — izdelovalcev domače obrti. Trenutno je prijavljeno pod izdelovanje domače obrti 326 občanov, v letu 1981 in 1982 je bilo izdanih 227 potrdil za domačo obrt. Zaradi nedosledne razmejitve izdelkov lesne stroke (redni obrtniki, popoldanci in občani s potrdilom za domačo obrt izdelujejo enake izdelke) je težnja, da se ti izdelki dajejo v prodajo pod etiketo „domača obrt", za katero se skrivajo lesostrugarski izdelki. Vsekakor smo specifična občina v SR Sloveniji glede domače obrti, saj pomeni suha roba veliko tradicijo, toda suha roba je postala stihija in je „Urbanu” ušla z vajeti. VINKO MLAKAR (Nadaljevanje z 2. strani) 2. Pri obrti (zasebni sektor) storitveni in proizvodni je dopusten dvig cen za 30% s 'tem, da se bo s selektivno politiko zagotovilo uskljevanje pri panogah in posameznikih, ki s cenami že nekaj let zaostajajo za povprečjem. 3. Avtoprevozniki bodo spreminjali cene skladno s korekcijami cen nafte in naftnih derivatov. 4. Gostinske usluge se bodo pred začetkom turistične sezone dvignile za 15 do 30% odvisno od vrste lokala in zatečenih cen pri zamrznitvi. V primeru bistvenega povečanja nabavnih cen bo možen dvig cen gostinskih uslug do s projekcijo predvidene ravni (40%). Ukrepi na področju socialne politike Nezadržna rast življenjskih stroškov postavlja problem socialne varnosti delavcev vse bolj v ospredje, saj se življenjski standard znižuje vsem kategorijam delavcev in delovnih ljudi v občini, predvsem pa tistim, ki jim dohodek iz delovnega razmerja predstavlja edini vir preživljanja. Brez dvoma leži breme stabilizacije predvsem na delavcih. Zaradi tega so ukrepi za krepitev in finančno konsolidacijo gospodarstva istočasno tudi najbolj dolgoročni ukrepi za preprečevanje socialnih problemov v občini. Morali pa bomo z davčno, štipendijsko pa tudi komunalno politiko doseči to, da se bo breme stabilizacije enakomerneje preneslo na vse kategorije občanov oziroma dohodkov Vsekakor pa je potrebno poudariti, da imamo tudi v naši občini določene kategorije ljudi, pri katerih se neposredno pojavlja problem eksistence, to so predvsem nezaposleni občani in upokojenci z najnižjimi pokojninami, ostareli in za delo nezmožni kmetje pa tudi občani z nižjimi osebnimi prejemki, ki ne morejo več vzdrževati doseženega stanovanjskega in drugega standarda. Samoupravne interesne skupnosti v občini so v svojih finančnih načrtih zagotovile sredstva za varolizacijo denarnih pomoči ogroženim kategorijam prebivalstva v skladu s cenzusi in višinami, ki so bili dogovorjeni ha republiškem nivoju. Franc Lapajne, dipl. oec. DRUŽBENA DENARNA POMOČ V prvi letošnji številki Rešeta smo objavili dolg seznam štipendistov, ki pomoč za študij prejemajo iz združenih sredstev. Priznati je treba, da je objava med občani zbudila živahno zanimanje in ponekod burne reakcije. Povedali smo, da je objava prejemnikov štipendij posledica sklepa skupščine skupnosti za zaposlovanje in posebne komisije za štipendiranje pri temsisu, kakor tudi pogosta razpravljanja v javnosti o štipendijski politiki. O štipendiranju oziroma „znamenitem seznamu štipendistov" iz Rešeta je stekla .razprava potem tudi v delegatski občinski skupščini in tudi na volilni konferenci občinske organizacije zveze komunistov z zahtevo, da se štipendiste in štipendiranje ponovno „prevetri". Morda bo do tega tudi prišlo, saj se javlja upravičen sym v točnost odmere štipendije glede na izkazan povprečen dohodek na člana v marsikateri družini, predvsem pri zdomcih, obrtnikih in vseh tistih, ki ustvarjajo lahko tudi neevidentirarte družinske dohodke. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ribnica pa je po zgledu SIS zaposlovanja sklenila objaviti seznam vseh tistih občanov, ki prejemajo družbeno denarno pomoč v občini (včasih smo temu rekli socialne podpore). Tudi o tovrstnih denarnih podporah je marsikdaj veliko govora, morda tudi sumničenja o upravičenosti, višini in številu prejemnikov in prav je, da javnost seznanimo tudi o tem. V krajevnih skupnostih, preko teh pa tudi v delegatski skupščini soc. skrbstva, lahko občani tudi povedo svoja mnenja in morebitne predloge. Družbeno denarno pomoč prejema 31 občanov, ki jim je to edini vir preživljanja, kot dopolnilni vir preživljanja pa -prejema tako pomoč še 80 občanov. Iz strokovne službe SIS socialnega skrbstva so nam razen seznama poslali tudi utemeljitev oziroma pogoje, na osnovi katerih lahko občan dobi takšno pomoč. Vse to objavljamo. 1. Pogoji ža uveljavljanje pravice do družbeno denarne pomoči Pri uveljavljanju pravic za pridobitev družbeno denarne pomoči v občini Ribnica morajo biti po pravilniku o družbenomaterialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 14/81) izpolnjeni določeni pogoji. Pravico do družbeno denarne pomoči imajo ljudje, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ribnica in so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. Kot nesposobne za pridobitno delo štejemo občane, ki so dopolnili 65 let starosti. Prav tako so lahko za delo nesposobni občani mlajši kot 65 let, ki so telesno ali duševno prizadeti. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo. Za gmotno ogroženega se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima take osebe, pa so te v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega ne morejo izpolnjevati. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbeno materialnih pomoči, upoštevajoč tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu ali oseb, ki so ga dolžne preživljati. Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo in nima'oseb, ki naj bi ga preživljale, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima •nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje in nima drugih dohodkov, je upravičen do družbeno denarne pomoči, če dovoli zemljiško knjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Ne glede na vse določbe Pravilnika o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu pa nima pravice do družbeno denarne pomoči oseba, ki formalno sicer kaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev družbeno denarne pomoči, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialna pomoč ni nujno potrebna. Upravičenost do družbeno denarne pomoči se najmanj enkrat letno preverja in če.ol čan ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev družbeno denarne pomoči, se mu ta ukine. 2. Seznam prejemnikov družbeno denarne pomoči v občini Ribnica — Družbeno denarne pomoči — edini vir 1. Košak Pavla, Trg V. Vlahoviča A/3, Ribnica 2. Marinešk Pavlina, Trg V. Vlahoviča A/6, Ribnica 3. Oražem Frančiška, Goriča vas 53, Ribnica 4. Oražem Janez, Bukovica 7, Ribnica 5. Klun Jože, Gorenjska c. 64,iRibnica 6. Skopin Marija, Sušje 17, Ribnica 7. Tekavec Frančiška, Hrovača 52, Ribnica 8. Žamut Franc, Cesta na Ugar 2, Ribnica 9. Gornik Neža, Kržeti 4, Sodražica 10. Lavrič Angela, Kračali 4, Sodražica 11. Maren Ivana, Vinice 6, Sodražica 12. Pirc Julijana, Globel 16, Sodražica 13. Vesel Karolina, Sodražica 83, Sodražica 14. Knavs Frančiška, Dolenja vas 103 15. Merhar Jože, Prigorica 65, Dolenja vas 16. Merhar Marija, Prigorica 65, Dolenja vas 17. Starc Franc, Makoša 3, Dolenja vas 18. Košmrlj Karc'ina, Srednja vas 6, Loški potok 19. Krže Marija, Retje 40, Loški potok 20. Lavrič Frančiška, Retje 82, Loški potok 5.500.- din 5.500. - din 5.500, - din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500, - din 5.500. - din 5:500.- din 5.500. - din 5.500, - din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din ,5.500,- din 5.500,- din 5.500, - din 5.500, - din 5.500, - din 21. Lavrič Ivan, Hrib 67, Loški potok 22. Šega Jožefa, Šegova vas 11, Loški potok 23. Vesel Antonija, Travnik 87 24. Vesel Marija, Hrib 1 25. Andoljšek Pavla, Gor. Podpoljane 6, Ortnek 26. Debeljak Ana, Dol. Podpoljane 5, 27. Petrič Marija! Hojče n.h., Ortnek 28. Tomažin Marija, Črnec 1, Ortnek 29. Perušek Terezija, Brlog 5, Vel. Lašče 30. Petrič Ivan, Mala Slevica, Vel. Lašče 31. Zadnik Ivan, Perovo 2, Vel. Lašče 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500,- din 5.500, - din 5.500, - din 5.500, - din — Družbeno denarne pomoči — J. Ambrožič Jakob, Sušje 19, Ribnica 2. Andoljšek Jože, Hrovača 39, Ribnica 3. Bolha Janez, Goriča vas 81, Ribnica 4. Češarek Angela, Šeškova 58, Ribnica 5. Češarek Marija, Nemška vas 36, Ribnica 6. Dejak Franc, Otavice 12, Ribnica 7. Gornik Magdalena, Jurjeviča 16, Ribnica 8. Lesar Ivana, Jurjeviča 8, Ribnica 9. Levstek A'nica, Breg 18, Ribnica 10. Lovšin Ivana, Slatnik 1, 11. Lovšin Jože, Zapotok 32. Ribnica 12. Lovšin Marija, Zapotok 39 13. Lunder Angela, Zapotok 15 14. Mate Jernej, Kurirska pot 14, Ribnica 15. Modic Ivana, Opekarska 50, Ribnica 16. Primšar Majda, Lepovče 17, 17. Šilc Magdalena, Slatnik 17 18. Tomšič Karolina, Nemška vas 14 19. Vavtar Ivana, Jurjeviča 10 ■ 20. Willevaldt Andrej, Prečna 6, Ribnica 21. Zadnik lvana,_Zapotok 38, Ribnica 22. Belaj Marija, Žimarice 22 23. Belaj Anton, Žimarice 37, Sodražica 24. Cigole Nada, Žimarice 7, Sodražica 25. Cvar Tatjana, Lipovšica 9 26. Hren Leopoldina, Globel 15 27. Hribar Vera, Novi pot 2, 28. Košir Nežka, Kržeti 2,' 29. Mihelič Angela, Sodražica n.h. pri Belaj 30. Oražem Marija, Globel 8 31. Pakiž Robert, Zamostec 38 32. Pirc Ivana, Žimarice 82 33. Pirc Marija, Globel 30 34. Pogorelc Dominik, Žimarice 26 35. Pogorelc Francka, Žimarice 26 36. Pogorelc Pavla, Žimarice 35 37. Turk Marija, Novi pot 1 38. Zabukovec Alojz, Globel 24 39. Zajc Jože, Podklanec 2, 40. Bojc Frančiška, Dolenja vas 111 4L Gorše Frančiška, Prigorica 38 42. Gorše Marija, Rakitnica 29 43. Gorše Milena, Rakitnica 17 , 44. Govže Ignac, Prigorica 94 45. Grebenc Marija, Rakitnica 46 46. Henigman Angela, Prigorica 61 47. Henigman Marija, Rakitnica 57 48. Klun Franc, Dolenja vas 15 49. Merhar Franc, Dolenja vas 69 50. Oražem Ana, Prigorica 52 51. Oražem Angela, Lipovec 8 52. Starc Julijana, Dolenja vas 48 53. Šobar Ivanka, Prigorica 10 55. Benčina Marija, Šegova vas 14, Loški potok 56. Bartol Milka, Travnik 121 58. Debeljak Antonija, Retje 100 59. Dbeljak Branko, Mali log 31 60. Knavs Ivana, Hrib 53 61. Kordiš Ivana, Hrib 85 62. Košir Marija, Travnik. 38 63. Lavrič Jože, Hrib 67 64. Lavrič Frančiška, Hrib 61 65. Lavrič Majda, Srednja vas 2 66. Lavrič Marija, Hrib 61 67. Mohar Franci, Helena, Retje 54 68. Turk Marija, Retje 67 69. Adamič Ana st., Pusti hrib 3, Ortnek 70. Adamič Ana ml., Pusti hrib 3, Ortnek 71. Adamič Jožefa, Praproče 2, 72. Modic Alojz, Marolče 5 73. Ogrinc Jožefa, Marolče 7 74. Prijatelj Alojz, Škrjanek 3 75. Rigler Alojz, Praproče 12 76. Drobnič Jože, Perovo 4, Vel. Lašče 77. Grebenc Aleš, Grebenje 3 78. Indihar Helena, Črni potok 9 79. Košir Ivan, Črni potok 2 80. Mestek Alojz, Pugled 2 dopolnilni vir 4.096,- din 2.688, - din 2.048,- din • 3.328,- din 2.688, - din 2.688, - din 2.048,- din 1.280,- din 2.688,- din 1.536.- din 2.688:- din 1.280,- din 1.024,- din 2.048,- din 2.048,- din 2.048,- din 2.048,- din 2.560, - din , 3.328,- din 2.048, - din 832,- din 1.664,- din 2.560. - din 3.328,- din 2.048, - din 2.688, - din 4.500,- din 2.688, - din 1.152,- din 1.024,- din 2.048, - din 1.664,- din 2.944,- din 2.688, - din 3.840,- din 2.176,- din 5.000, - din 2.048,- din-1.664,- din - 768,- din 2.560, - din 1.664,- din 2.688,- din 3.328,- din 290,- din 3.072,- din 3.328,- din 2.304,- din 3.328, - din 2.048, - din 1.664,- din 2.048, -din 2.688,- din 2.304,- din 2.688,- din 3.328, -din 2.688,- din 2.048, - din 2.560. - din 2.944,- din 2.688.. - din 2.048,- din 2.688,- din 2.688, - din 6.656,- din 2.304,- din 3.328, - din 3.328,- din 1.280,- din 2.688. - din 3.328,- din 3.328,- din 2.688, - din 2.688. - din . 1.536,- din 2.688, - din 1.644,- din 2.688. - din Višina denarnih pomoči bo valorizirana za nazaj od L 4. 1984 dalje in sicer edini vir iz dosedanjih 5.500,- din na 7.000,- din, dopolnilni vir pa se poviša za 27%. Po novem zakonuo družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb pa bo precej otrok izpadlo iz seznama, ker bodo prejemniki nadomestila za invalidnpst. Predsednica skupščine: Nada Blatnik AKTUALNO Zaščitene kmetije Kaj je zaščitena kmetija — O dedovanju kmetijskih zemljišč — Seznam predlaganih zaščitenih kmetij v občini Ribnica — Javna razprava o predlogu pred sprejetjem odloka v skupščini. Skupščina občine bo v kratkem obravnavala predlog odloka o določitvi zaščitenih kmetij v občini Ribnica. Prav gotovo je stvar izredno pomembna za veliko naših občanov oziroma lastnikov zemlje, pomembna pa je tudi za nadaljnji razvoj našega kmetijstva in pridobivanje hrane, ne nazadnje tudi z vidika urejanja prostora in skrbi za prostor. V predlogu odloka je tudi seznam vseh predvidenih zaščitenih kmetij v naši občini in sicer po katastrskih občinah, prinaša pa poleg imen lastnikov zemljišč še celotno površino kmetije in delež gozda v tej površini. Predlagano je, da bi javno razpravo o predlaganem odloku sprejeli po krajevnih skupnostih. Razprava naj bi ne potekala v smeri smiselnosti in umestnosti odloka in določitve zaščitenih kmetij, pač pa naj bi pomagala sezname spraviti na čisto, jih dopolniti, vnesti morebitne popravke. Do tega bomo najlažje prišli na razgovorih v krajevnih skupnostih oziroma v posameznih naseljih oz. vaških odborih. Pred razpravo pa si bomo vsi zainteresirani seveda ogledali tudi sezname in obsežnejšo obrazložitev odloka, kar prinašamo v tej številki našega lista. Zatem bodo krajevne skupnosti v sodelovanju s kmetijsko zemljiško skupnostjo in izvršnim svetom skupščine občine Ribnica organizirali razpravo po posameznih naseljih, kamor naj bi poleg strokovnjakov KZS in IS prišlo resnično čim več občanov. Razprava bo z mnogimi mnenji in predlogi gotovo pripomogla h kvalificirani razpravi na skupščini ob sprejemu odloka. Razen seznama predvidenih zaščitenih kmetij iz odloka o zaščitenih kmetijah objavljamo še obsežnejšo obrazložitev odloka, v kateri je podrobneje opisano, kaj je zaščitena kmetija, kaj je osnovni namen odloka, zanimivo pa je tudi vse o načinu dedovanja kmetijskih zemljišč. Predlagatelj odloka — kor mite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun skupščine občine — v obrazložitvi odloka pravi naslednje: Z zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Ur. 1. SRS, št. 26/73) je iz splošne ureditve dedovanja, ki ga ureja zakon o dedovanju (Ur. 1. SRS, št. 15/76) izločeno dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Tako imamo po uveljavitvi zakona o dedovanju kmetij dve dedovanji: — splošno in — posebno. Razlogi za posebno ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij so: — omejevanje prehoda kmetijskega zemljišča z dedovanjem v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, — preprečevanje drobitve kmetij kot gospodarskih enot, — omogočanje prevzema kmetij pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč. S posebno ureditvijo dedovanja kmetijskih zemljišč se tako ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in za krepitev trajnejše medsebojne povezanosti oziroma trajnejšega poslovnega sodelovanja med tistimi, ki kmetijsko zemljišče uporabljajo za osebno delo ter organizacijami združenega dela. Možnost za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč, posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij uresničuje s tem, da preprečuje drobitev kmetij kot gospodarskih enot in s tem, da dedič prevzemnik kmetije "ni preveč obremenjen z dednimi odpravki za ostale dediče. To paseveda tudi vzpodbuja prevzem kmetij ob dedovanju, saj dedič kmetije — prevzemnik kmetije pridobi delovno mesto in mu je zaradi manjših izdatkov ob prevzemu kmetije omogočeno uvajanje sodobne tehnologije. Trajnejše medsebojne povezanosti oziroma trajnejšega poslovnega sodelovanja med kmeti in organizacijo združenega dela tudi ni moč krepiti na razdrobljenih in gospodarsko slabih kmetijskih posestvih. Posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč oziroma kmetij odstopa od splošnih predpisov o dedovanju samo, če je v skladu z razlogi in nameni? ki smo jih navedli. Vrsta določb splošnih predpisov o dedovanju pa s tem ni prizadeta ter se mora nujno uporabljati tudi pri tem dedovanju. Odstopanje od splošnih predpisov o dedovanju se kaže v glavnem v — Kme'tijo praviloma deduje samo en dedič. — Dedič — prevzemnik kmetije mora imeti namen obdelovati zemljišče z osebnim delom. — Pravice dedičev se spreminjajo v denarne terjatve proti dedičem prevzemnikom. — Krog dedičev, ki imajo pravico do dednih deležev, se skrči samo na zapustnikove otroke, posvojence, njegovega zakonca ter njegove starše. — Dedni deleži se zmanjšujejo na nujne deleže po splošnih predpisih o dedovanju, pri čemer je dana možnost njihovega povečanja ali zmanjšanje glede na ekonomsko moč kmetije. — Če ni dedičev, ki bi imeli pogoje za dedovanje kmetije, se najprej poišče ustrezni prevzemnik, če pa tega ni, postane kmetija družbena lastnina. Predmet posebnega dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij je taka kmetijsko-gozdarska enota— kmetija, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje ter jo kot tako določi občinska skupščina z odlokom na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti. Poleg navedenih meril za določanje zaščitenih kmetij je treba upoštevati še: — Ekonomski pomen, ki je v ogroženosti smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih površin, ki bi nastal zaradi drobitve in v možnosti organiziranja trajnejšega medsebojnega poslovnega sodelovanja med kmeti in KZ. — Prostorski pomen, ki je v varstvu kulturne krajine in s tem v zvezi potreb po urejenem varstvu zlasti v tistih območjih, ki so v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih nujno namenjena za potrebe kmetijstva. — Splošni družbeni pomen, ki je podan z ohranitvio določenega gospodarstva zaradi potrebe splošnega ljudskega odpora, zaradi zgodovinskih in kulturnih razlogov, ohranitve naseljenosti krajine in podobno. Zaščitene kmetije pa niso določene enkrat za vselej, temveč so podvržene stalni reviziji, ki mora biti najmanj vsakih pet let. Občinska skupščina namreč lahko na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti in krajevne skupnosti določi, da se bodisi določijo kot zaščitene kmetije taka kmečka gospodarstva, ki doslej niso imela takega statusa ali pa da se zaščitenim kmetijam ta status odvzame. Take spremembe so seveda odvisne od tega, ali nekatera kmečka gospodarstva ob reviziji odloka še izpolnjujejo merila ali pa jih ne več. Poleg redne revizije kmetij pa je možna tudi revizija po potrebi. Nobene ovire namreč ni, da ne bi zainteresirani preko krajevne skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti predlagali, da predlagatelja (KZS in KS) sprožita postopek, da se posamezno kmečko gospodarstvo določi kot zaščitena kmetija ali narobe. Sprememba statusa kmečkega gospodarstva pa bo seveda imela posledice pri dedovanju, saj določbe zakona o nedeljivosti veljajo samo za zaščitene kmetije. Tak predlog lahko zainteresirani podajo tudi med zapuščinskim postopkom, dokler ta ni pravnomočno končan. Sodišče bo v takem primeru zapuščinski postopek prekinilo, dokler ne bo občinska skupščina spremenila ali dopolnila odlok, ali pa bosta pooblaščena predlagatelja (KZS in KS) dokončno odklonila sprožitev ustreznega postopka. Zoper odlok občinske skupščine o določitvi zaščitenih kmetij zainteresirani nimajo rednega pravnega sredstva. Lahko pa predlagajo, da ustavno sodišče začne postopek zaradi kršitve zakonitosti, če je očitno, da občinska skupščina ni upoštevala meril, ki jih določa zakon. Pri določanju zaščitenih kmetij so torej upoštevana naslednja načela: — pravna varnost: zapustnik in dediči vedo za status zaščitene kmetije, — demokratičnost postopka: Pri določanju zaščitenih kme--tij je zagotovljena ustrezna vloga občinske skupščine, KZS in KS, saj je predhodno potrebna javna razprava v okviru KS, o čemer je vprašanje zaščitenih kmetij široko družbeno verificirano, na drugi strani pa so v največji možni meri izključeni subjektivizem in osebni interesi. — dinamika gospodarskega razvoja: Zakon določa, da je treba odlok vsakih pet let revidirati in ga uskladiti z občinskim prostorskim planom, s čimer se zaščita kmetij prilagaja dinamiki splošnega gospodarskega razvoja. — relativnost zaščitene kmetije: Kmetije so zavarovane pred drobitvijo samo v primeru dedovanja, sicer pa nromet s predpisov ob upoštevanju zakona o kmetijskih zemljiščih — Upoštevaje dediča —prevzemnika kmetije zagotavljanje delovnega mesta na kmetiji, ki omogoča normalno preživljanje dediču in njegovi ožji družini. Zaradi tega zaščitena kmetija obsega vse,-kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo. H kmetiji sodijo poleg zemljišč tudi gospodarska poslopja, stanovanjsko poslopje s funkcionalnim zemljiščem ter s kmetijo povezane služnosti in pravice. Sem sodijo tudi kmetijske priprave, orodje in živina, pravice in dolžnosti iz kooperacijskega sodelovanja, objekti kmečkega turizma ter terjatve in dolgovi. Služnosti, ki sodijo h kmetiji, so predvsem zemeljske služnosti (pravica imeti stezo na tujem zemljišču, pravica gonjenja živine čez tuje zemljišče,pravica kolovoza na tujem zemljišču, pravica napaljanja živine na tujem zemljišču) in vodne služnosti (pravica zajemati vodo na tujem zemljišču, pravica napajanja živine na tujem zemljišču, pravica do vodovoda), ter gozdne in pašne služnosti (pravica čuvati in pasti živino, pravica sekati drva, nabirati suhljad in dračje, pobirati gozdne sadeže in grabiti listje). Poleg navedenih služnosti sodijo h kmetiji tudi pravice na skupnih pašnikih, pravica pridobivanja tehničnega lesa in drv, peska in kamna na zemljiščih bivših agrarnih skupnosti in ki so jih pridobila kmečka gospodarstva za svoje nujne potrebe, če so le-te vpisane v zemljiški knjigi. Tudi terjatve in dolgovi so sestavni del zaščitene kmetije in niso osebnega značaja (dobave surovin, materiala, itd.). Sestavni del kmetije so tudi po načelu civilnega prava različna bremena (preužitek, dajanje živil, obleke, obutve, kuriva, lesa za gradnjo itd.). Isto velja tudi za osebne služnosti, užitka, rabe staovanja in potrebnih pritiklin in uživati oziroma rabiti tujo stvar (orodje, vprežno živino) s tem, da mora upravičenec tujo stvar ohraniti. Da bi preprečili drobitev kmetije kot gospodarske enote ob dedovanju, jo lahko praviloma deduje samo en dedič. Zakon določa samo dve izjemi od tega pravila: — Izjemoma se kmetija lahko deli, če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje, drugi dediči pa so kmetje po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih. — Druga izjema pa je v tem, da lahko oporočitelj zapusti kmetijo zakoncema, vendar se kmetija ne sme fizično deliti. Dedovanje začitene kmetije je lahko na podlagi zakona ali po oporoki. Do dedovanja na podlagi zakona pride, če je zapustnik umrl brez oporoke ali pa če je oporoko sicer napravil, pa je bilo ugotovljeno, da ni veljavna, če v oporoki postavljeni dedič ni preživel zapustnika, če je dedič nesposoben za dedovanje ali če se dediščine odpove, pa za tak primer zapustnik ni postavil drugega dediča in če dedič v oporoki ni bil postavljen. Za dedovanje kmetij, ki niso zaščitene z odlokom občinske skupščine, velja drugačna ureditev kot za kmetije, ki so zaščitene. Te kmetije se dedujejo po določilih splošnega zakona o dedovanju in za te kmetije ne velja načelo, da jih lahko deduje samo en dedič, da se dedni deleži zmanjšujejo na nujne deleže in da se skrči krog dedičev, ki so upravičeni do dednega deleža. Za dedovanje kmetijskih zemljišč (ki niso zaščitena) veljajo splošni predpisi o dedovanju, če dediči izpolnjujejo pogoje po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Ti pogoji pa zadevajo zemljiški maksimum, ki pa je različen za kmete in nekmete. Med zakonitimi dediči deduje zaščiteno kmetijo tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče, če je več dedičev, ki so v enakem položaju imajo med njimi prednost tisti, ki so tak namen že dokazali: — da so delali na kmetiji, ki je predmet dedovanja, — usposobljenost za obdelovanja kmetijskega zemljišča — ki so izkazali pomoč za ohranitev ali izboljšanje kmetije. Tako ima med drugimi dediči prednost tisti, ki je svoje prihranke vlagal v kmetijo bodisi v posodabljanje ali preživljanje ostarelih. V primeru, če več dedičev izpolnjuje pogoje za dedovanje začitene kmetije, predpisuje zakon zaradi dosledne izpeljave načela o nedeljivosti kmetije tri načine, kako se določi dedič zaščitene kmetije: — kmetijo deduje po samem zakonu zapustnikov zakonec, — če zapustnikovega zakonca ni ali pa se je dedovanju odpovedal, deduje kmetijo tisti dedič, ki izpolnjuje pogoje in ki so ga določili soglasno tisti sodediči, ki prav tako izpolnjujejo pogoje, — č^ se dediči, ki so v dednem postopku enakovredni, ne sporazumejo, deduje zaščiteno kmetijo tisti, ki ga določi sodišče. Pri svoji odločitvi mora sodišče upoštevati vse pomembne okoliščien, ki so lahko gospodarske, socialne ali druge narave, pri čemer bo moralo sodišče pri svoji odločitvi dobiti mnenje pristojnega upravnega organa za kmetijstvo ali pa krajevne skupnosti. Opozoriti moramo še, da zakon ne predpisuje, da se mora dedič pred dedovanjem ali po njem izključno ukvarjati samo s kmetijstvom. Tako je torej upoštevano dejstvo, da so na sedanji stopnji razvoja naše družbe delavsko-kmečka gospodarstva zakonit pojav. Če dedič prostovoljno odtuji podedovano kmetijo ali njen zakonit del v desetih letih po tem, ko je kmetijo prevzel ter pridobil drugo zemljišče najkasneje v enem letu od odtujitve, mora dedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko, ki jim gre po zakonu o splošnepi dedovanju. Odvzem statusa zaščitene kmetije, ki bi nastal brez prostovoljne odtujitve (sprememba odloka) nima teh posledic. Ker je eden od razlogov za posebno ureditev dedovanja zaščitene kmetije tudi omogočanje prevzema kmetije pod pogoji, ki dediča ne obremenjujejo preveč, je seveda utemeljeno, da se pravice drugih dedičev zmanjšajo samo na nujne deleže. Te posebnosti so naslednje: — krog dedičev, ki so upravičeni do dednih deležev, je ob dedovanju zaščitene kmetije omejen na nujne dediče, ki so zakonec, zapustnikovi otroci ali posvojenci ter zapustnikovi starši, — dedni deleži se izplačujejo samo v denarju, — dedni deleži se zmanjšajo od zakonitih na nujne deleže in so tako za polovico manjši. — v dedni delež se dedičem, ki ne dedujejo kmetije, všteje vse, ne glede na zapustnikovo voljo (volila, darila ipd.) in vse kar je bilo porabljeno za dediča v zvezi z njegovim šolanjem, ki presega obvezno šolanje in kar je bilo porabljeno za njegovo usposobitev za samostojno življenje. Dedni deleži dedičev, ki ne dedujejo kmetije, pa se lahko povečajo ali zmanjšajo. O tem določa sodišče na zahtevo prizadetih dedičev in pri svoji odločitvi upošteva vse okoliščine, zlasti pa premoženjske in pridobitvene razmere prizadetih dedičev in gospodarsko zmožnost kmetije. Dedni delež se bo tako povečal zlasti, če je dedič, ki ima pravico do dednega deleža, nesposoben za delo ali pa nima sredstev za življenje. Sodišče lahko dedne deleže na zahtevo dediča prevzemnika kmetije zmanjša samo, če bi dedni delež skupaj z obveznostjo zagotovili mladoletnim dedičem usposobitev za samostojno življenje, prekoračili vrednost vseh dednih deležev, ki bi jih sicer moral izplačati dedič prevzemnik kmetije ali pa če bi bila bistveno ogrožena gospodarska zmožnost kmetije. V takem primeru še lahko zgodi tudi, da nekateri dediči ne bi dedovali ničesar, zlasti tisti, ki so v dobrih gmotnih razmerah, prevzemnik kmetije pa je z dednimi deleži ostalih dedičev že dovolj obremenjen. Dedni delež izplača dedič, ki deduje kmetijo. Rok za izplačilo dednega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ 5 let, v izjemnih primerih lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič tudi kmetijsko neobdelovalno zemljišče (pašniki, močvirni travniki, plantaže gozdnega drevja in trstičje), ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo ter leži v takem območju, v katerem se lahko po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih spremeni namembnost. Tako zemljišče lahko deduje dedič v višini vrednosti svojega dednega deleža. Z izločitvijo takega kmetijskega neobdelovalnega zemljišča ni pomembno prizadeta fizična celovitost kmetije, saj gre za zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo, gospodarska celovitost kmetije pa se varuje, saj bo dedič prevzemnik denarna sredstva, ki bi jih sicer moral izplačati uporabil v druge namene. Opozorimo naj, da lahko to zemljišče dobi dedič, ki je upravičen do dednega deleža samo v višini svojega dednega deleža. Do te izjeme pa lahko pride samo sporazumno med dedičem prevzemnikom in dedičem, ki je upravičen do dednega deleža. V zvezi z dedovanjem dedičev, ki kmetije ne obdelujejo, pa moramo povedati še, da zapustnik takim dedičem ne more odpustiti dedne nevrednosti, če so dedno nevredni, zato ker so se pregrešili zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki bi ga po zakonu morali preživljati in tudi ne tistim dedičem, ki zapustniku niso hoteli dati potrebne pomoči. V takem primeru gre za kršitev takih moralnih dolžnosti nasproti zapustniku, ki so predpisane z zakonom, pa tudi za kršitev moralnega načela, da morajo bližnji sorodniki pomagati drug drugemu. Posebnosti pri dedovanju zaščitene kmetije zadevajo tudi pravice zapustnikovega zakonca in njegovih potomcev glede vrednosti dela, ki se na njihovo zahtevo izloči iz zapuščine. Tu gre za dve pravici: 1. Pravico zakonca, da v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki'določa, da je premoženje, ki sta ga zakonca z delom pridobila v zakonski zvezi, njuno skupno premoženje, zahteva, da se njegov delež izloči iz zapuščine. 2. Pravico zapustnikovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim trudom, delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja in da tako izločeni del ne sodi v zapuščino. Navedenim upravičencem pa se vrednost njihovega dela in vlaganj ne dodeli v naravi, temveč jo izplača dedič pre-vzmenik kmetije v denarju. Rok za izplačilo te vrednosti ne sme biti daljši od dveh let. Dopuščena pa je možnost spremembe vrednosti dela, ki se izplača v denarju.v pravico do dosmrtnega preživljanja. Tudi pri tej spremembi, ki se lahko izpelje samo na predlog prizadetih, bo moralo sodišče tako pri odločitvi o priznanju te pravice, kakor tudi pri njenem obsegu upoštevati obe strani, to je zdravstveno stanje in socialne razmere upravičenca ter gospodarsko zmožnost kmetije. Odločba sodišča o obsegu pravice do dosmrtnega preživljanja se lahko spremeni, če se spremenijo okoliščine na strani upravičenca ali pa na strani dediča prevzemnika kmetije, če bi to zavezancu povzročilo veliko izgubo ali pa bi izpolnitev obveznosti postala očitno pretežka. V skladu z ustavnim načelom, da daje družbena skupnost posebno varstvo, otrokom, posveča tudi posebna ureditev dedovanja zaščitenih kmetij temu posebno pzzornost. pri mladoletnih dedičih in posvojencih. Ta posebna ureditev varstva mladoletnih dedičev pa velja samo v primeru, če kmetije ne deduje zapustnikov zakonec. Če torej zapustnikov zakonec ne deduje kmetije, je varstvo mladoletnih otrok in posvojencev, ki bi bili lahko dediči kmetije v tem, da se lahko določitev dediča kmetije odloži, dokler zapustnikovi otroci in posvojenci ne postanejo polnoletni. Z odložitvijo določitve dediča kmetije so varovane pravice tistih mladoletnih dedičev, ki bi se sicer odločili za kmetovanje. Sodišče ne odloži določitve dediča kmetije po uradni dolžnosti, ampak samo na predlog zapustnikovega zakonca in skrbstvenega organa. Pri presojanju upravičenosti takega predloga je sodišče dolžno v skladu z ustavnim načelom o posebnem varstvu otrok upoštevati koristi drugih dedičev ter druge pomembne okolnošti kakor tudi koristi mladoletnih dedičev. Tako bo moralo sodišče nedvoumno sprejeti tak predlog, če bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo dedič, kije bil ob uvedbi dedovanja mladoleten, prevzel kmetijo, drugi dediči, ki bi sicer izpolnjevali pogoje za dedovanje kmetije, pa so preskrbljeni. Nasprotno pa ni nobenega razloga ža odložitev določitve dediča kmetije v primeru, ko se mladoletni dedič pripravlja za drug poklic in ne kaže nagnjenja za kmetovanje. V takem primeru so pravice mladoletnega dediča dovolj zaščitene že s tem, da mora dedič kmetije—prevzemnik zagotoviti mladoletnim dedičem, da se usposobijo za samostojno življenje primerno gospodarskim zmožnostim kmetije. Ti izdatki se vštejejo v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, kmetija pri kateri se določitev dediča prevzmenika odloži zaradi mladoletnosti, je do določitve dediča kmetije skupna last vseh dedičev. Ker je kmetija v takem primeru skupna last vseh dedičev, zato ne more nihče razpolagati s svojo pravico. Mladoletni dediči morajo imeti v takem primeru stalnega skrbnika in jih ne more zastopati zapustnikov zakonec. Vsako razpolaganje s tako kmetijo, ki presega redno poslovanje, mora biti soglasno, s tem pa mora soglašati tudi skrbstveni organ. Pri dedovanju zaščitene kmetije je posebna ureditev dedovanja na podlagi oporoke urejena samo tako, kolikor je treba omejiti oporočiteljevo voljo, da bi se uresničila načela zakona o dedovanju zaščitenih kmetij, ki preprečujejo drobitev in omogočajo prevzem kmetije pod pogoji, ki dediča prevzemnika preveč ne obremenjujejo. Omejitve oporočiteljeve volje so predpisane glede tega, komu lahko oporočitcljzapusti kmetijo in glede naklonitve volil. Omejitve oporočiteljeve volje pri določitvi dediča so: — oporočitclj mora pri oporočnem razpolaganju s kmetijo upoštevati določbe zakona o kmetijskih zemljiščih, — oporočitclj lahko kmetijo zapusti samo zakonitemu dediču, ki izpolnjuje pogoje za prevzem kmetije, — oporočitclj lahko zapusti kmetijo samo enemu dediču. Glede navedenih omejitev pa sta dve izjemi. Prva izjema zadeva omejitev, da sme oporočitclj zapustiti kmetijo samo tistemu, ki je zakoniti dedič in ki izpolnjuje posebni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije, to je, da ima namen z osebnim delom obdelovati kmetijsko zemljišče. Če takega dediča ni, lahko oporočitclj zapusti zaščiteno kmetijo tistemu, kije kmet po zakonu o kmetijskih zemljiščih, seveda v mejah zemljiškega maksimuma. Druga izjema pa je, da oporočitclj zapusti kmetijo zakoncema (če je eden od njiju zakonit dedič), kmetija pa se v takem primeru ne sme deliti. Ce oporočitclj teh omejitev ne upošteva, pride do dedovanja na podlagi zakona. Omejitve oporočiteljeve volje glede naklonitve voilil in daril so v tem, da oporočitclj ne sme nakloniti volila, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gospodarska in stanovanjska poslopja, ki se rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo. Druge predmete, ki se štejejo v kmetijo, pa lahko nakloni samo, če s tem ne prizadene gospodarske zmožnosti kmetije, če so predmet volila denar ali drugi predmeti, ki sodijo h kmetiji, o takih naklonilih in volilih pa odloča sodišče samo na zahtevo dediča prevzmenika. Pri dedovanju zaščitene kmetije na podlagi oporoke pa imajo zakoniti dediči, ki kmetije ne dedujejo, pravico do nujnega deleža ne glede na zapustnikovo voljo. Ti dediči dobijo, če to zahtevajo, dedni delež, ki jim pripada, čeprav jih je oporočitclj v oporoki prezrl ali pa jim je naklonil manj, kot jim pripada. V nasprotju z navedenimi načeli tudi lastnik kmetije ne sme razpolagati s pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, darilnimi pogodbami za primer smrti in pogodbami o dosmrtnem preživljanju. V primeru, ko ni dediča, ki bi prevzel kmetijo, toje takega, ki bi imel namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, se dedovanje odloži za eno leto. V tem času mora Kmetijska zemljiška skupnost iskati prevzemnika. Pri tem morr Kmetijska zemljiška skupnost skušati najti prevzemnika kmetije med kmetijskimi organizacijami združenega dela, gozdna zemljišča in gozdove pa ponuditi delovni organizaciji, ki gospodari z gozdovi, nato pa šele med drugimi občani, ki so ali pa bi radi postali kmetje. Če je med občani več interesentov za prevzem zaščitene kmetije, jo prevzame tisti, ki ga določi Kmetijska zemljiška skupnost. To pa ne pomeni, da ne bi mogli iskati prevzemnika kmetije tudi sami dediči, vendar bo tako poiskani dedič lahko prevzel zaščiteno kmetijo le, če se bo s tem strinjala Kmetijska zemlljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost ne more prenesti kmetije na prevzemnika, ker le-ta pridobi kmetijo samo na podlagi sodnega sklepa. Prevzemnik take kmetije mora plačati posebno prevzemno ceno, za katero se dogovori z dediči. Če ne pride do sporazuma o prevzemni ceni, le-to določi sodišče, pri čemer ni vezana na prometno vrednost kmetije in tudi ne na predpise o razlastitvi. Upoštevati mora prevzemmnikovo premoženjsko stanje, gospodarsko zmožnost kmetije in višino bremen. Rok za plačilo prevzemne cene ne sme biti daljši od petih let. Prevzemna cena, ki jo določi sodišče, predstavlja tako zapuščino, ki jo potem zakoniti dediči dedujejo po zakonu o dedovanju. Prevzemnik zaščitene kmetije in dediči pa se lahko dogovorijo, da prevzemnik prevzame samo kmetijsko in gozdno zemljišče in druge stvari, ki pripadajo h kmetiji. Če do takega dogovora ne pride, prevzame prevzemnik se, kar po zakonu sodi h kmetiji. Če Kmetijska zemljiška skupnost ne najde prevzemnika v roku enega leta, so možne naslednje rešitve: — kmetija postane v celoti družbena lästnina, — družbena lastnina postanejo vsa kmetijska in gozdna zemljišča, — kmetijo dedujejo dediči po splošnem zakonu o dedovanju. O tem ali dediči dedujejo celotno zaščiteno kmetijo pa odloča na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občinska skupščina z odlokom, pri čemer gre v bistvu za odvzem statusa zaščitene kmetije. Za predmete, ki postanejo družbena lastnina, plača Kmetijska zemljiška skupnost odškodnino po načelu prevzemne cene, ta odškodnina pa predstavlja zapuščino, ki jo dediči dedujejo po splošnih predpisih o dedovanju kmetijskega zemljišča in gozdove, ki postanejo družbena lastnina, daje Kmetijska zemljiška skupnost v uporabo kmetijskim ali gozdnim organizacijam združenega dela ali v dolgoročni zakup kmetom, lahko pa jih tudi proda. V času zapustnikove smrti in dokler sodišče ne izda sklepa, na podlagi katerega prevzemnik pridobi kmetijo ali ne pride kmetija v družbeno premoženje, upravlja kmetijo začasni upravitelj. Začasnega upravitelja imenuje sodišče na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti. Začasni upravitelj v tem času gospodari s kmetijo, pri čemer ima dolžnost, da se vrednost kmetije ne zmanjšuje in da teče normalna proizvodnja. Začasni upravitelj ne sme odtujevali nepremičnin razen tistih, ki so v zvezi z rednim gospodarjenjem (prodaja spitane živine, pridelkov in podobno). O svojem delu mora začasni upravitelj poročati sodišču, za upravljanje pa mu pripada nagrada, ki mu jo določi sodišče in ki gre v breme kmetije. Komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun iv k.O._Gorenja vas • celotno od tega gozda ha a m2 ■ ha a m?. 1. Maležič Marija Gorenjska c. 29, Ribnica 18 79 21 14 67 74 2. Nosan Marija, Franc Gorenjska"c. 35, Ribnica 15 75 4?'. 9 75 54 3. Ilc Jože, Gorenjska c. 45 Ribnica 25 45 ; ,54 ; . 21 o9 : 88 4. Oberstar Alojz^ltibnica Gorenjska c. 51 18 67 21 13 47 63 5. Klun Josip, Ribnica Gorenjska c. 53 14 41 57 9 63 44 6.. .Lovšin Angela, Ribnica Gorenjska c. 54 24 26 SO 16 39 94 7. Klun Franc, Ignac Dolenjska c. 145/E, Lj. 17 93 13 12 3C. ' 6 8. Pajnič Marija, Ribnica Gorenjska c. 46 18 00 49 12 • 44 47 9. Marolt Neža, Ribnica Gorenjgka c. 4o 11 o7 95 7 25 76 lo. Lesar fiatija.Ljudmila, Gorenjska c.69,Ribnica 29 54 45 2o 35 62 il. Rigler Pavel, Breg 28 14 75 . 38 0 69 62 12. Rigler «Nežka, Breg 23 11 85 00 . 5 87 63 13. Kozina Ti-ančiška, Breg ,7 17 77 08 . 11 15 19 14. Boh Ivana in Levstek Frančiška, Breg 29 9 79 71 6 23 26". 15. Urše Franc, Breg 14 lo 25 39 6 lo G* 16. Petek Janez in solastniki Dolenji Lazi 15 2o 63 63 9 55 -48 17. Kozina Ivana, Žlebič 1 21 o7 5o. 13 lo 60 13. Rus Ivana, Dolenji Lazi 15 25 15 5o 13 Jo 9G 19. Mrše Frančiška Dolenji Lazi 32 12 13 86 •a 23 15 2o. Dejak Anton, Dol.Lizi lo 33 27 33 26 4o 39 21. Dejak Jože, Dol.Lazi 18 15 5o 97 9 16 53 22. Boh Alojz,Dol.Lazi 17 26 91 . 95 16 22 41 .23. Stupica Ivan in solastniki Dolenji Lazi 21 19 38 13 lo o5 06 24. Rus Ana, Dol.Lazi 25 11 34 2o 7 39 99 25. Petek Alojz, Dol.Lazi 22 16 28 23 11 49 7o * 26. Šmalc Frančiška, Žlebič 4- '3 76 31 6 82 82 27. Dejak Jože, Zapuže 1 lo 19 56 ■ 6 48 ' '43 28. Klun Jože, Zapuže 3 21 42 54 . 12 16 81 29. Oberstar Marija, Zapuže 5 26 89 '56 ■ 2o 65 74 36. Lovšin Janez, Zapuže 4 17 37 66 . 12 34 48 31. Kos Marija in dediči Gorenjska c.5o, Ribnica 11 79 74 .5 19 66 / celotno hA a od m2 tega ha gozda a m2 21. Prijatelj Marija,Maršiči 4 Drobnič Olga,Graben 2 Marolt Terzija,G.Podpol.3 29 96 7o 16 06 91 22. Klun Jože, Pusti hrib "1 25 36 66 19 • 3o 24 23- Marolt Jože,Pusti hrib 2 • 33 96 76 24 41 18 24. Oblak Jernej, Rigel 2 23 79 34 13 97 19 25. Ogrinc Jože, Zlati rep 4 17 80 o2 11 00 07 k.o. Gora 1. Bačnik Anton, Janeži 4 2. Gornik Janez in solastniki 25 77 93 .15 21 78 Janeži 11 26 o9 57 9 25 14 3. Peček Franc, Petrinci 4 17 55 34 6 17 22 4. Krže Franc, Petrinci 2 16 75 79 4 41 69 5. Krže Janee, Petrinci 7" 16 29 91 6 35 30 6. Lavrič Alojz, Petrinci 6 13 51 66 2 75 26 7. Mestek Jože, Janeži 8 24 91 56 13 o5 57 8. Gornik Anton, KraČali 1 15 67 ol 6 44 51 9. Vesel Jože, KraČali 12 10. Čampa Anica, Stanko, 10 11 3o 7 82 o9 Kracali 14 16. 19 o9 6 57 43 11. Pust Ivan, Sodražica 99 12. Arko Marija, Janez 12 65 47 1 54 lo KraČali 5 13 63 62 6 08 13 13. Ves 1 Alojz, Betonovo 4 14. Čampa Justina, Drago 13 68 42 7 15 60 Betonovo 3 17 7o 54 5 54-, .42 15. Krže Mirko, Betonovo 1 16. Arko Anton, in.solastniki 25 39 63 9 21 57 Kržeti 9 56 17 28 19 17 28 17.Krže Stanislavy1 11 Kržeti 19 23 97 64 9 12 77 18.Košir Ivan, Kržeti 2 14 34 22 6 02 9o 19-Debeljak Jože, KraČali 7 ' 14 45 o2 5 78 lo + 6/7 od p.. 1.5o 12 98 34 6 62 o2 2o. Arko Janet^ Janeži 3 21. 58 89 9 0.2 36 21. Knavs Jo&e, Petrinci lo 14 76 18 5 59 o3 22. Gornik Alojzij, Janeži 6 Gornik Stane,Studenc 2 ,26 92 89 8 '12 37 23. Levstek Neža,Petrinci 13 24. Lavrič Stane,Alojzija 31 72 08 13 24 29 Petrinci 11 15 46 77 ' 6 o4 lo 25. Gornik Mirko, Petrinci 14 k.o._ Zamostec k_._oz Podpol jane 1. Gorjup liristina, Ger.Podpoljane 1 2. Marolt Jože, G.Podpoljane 5 5. Rigler Prančiška, Gor.Podpoljane 4 4. Mate Janez,Dol.Podporne 7 5. Marolt Jože,B.Podpoljane 6 6. Tomšič Jože, D.Podpoljane 4 7. Hočevar Marija,G.Podpoljane št. 2 8. Bavdek Helena,D.Pedpol.5 9. Peterlin Ferdinand Bukoveo 1 10. Nvvak Jože, Bukovec 2 11. Adamič Ivan,Gašpinovo 4 12. Lunder Doninik,Finkovo 2 ' 15. Adamič Ciril in solastniki Gašpinovo 1 14.Lovšin Franc,Gašpinovo 5 15-Adamič Stane,Frančiška, Hojče 5 16. Grebenc Filip,Maršiči 1 17-Cblak Ana, haršiči 5 18. Prijatelj Mirko, Maršiči 4 19. Rigler ..na, Praproče 12 20. Rigler Jože, Praproče 9 23 , co 41 14 58‘ 46 11 43 08 •3 80 7° lo 55 . 96. 4 lo o7 15 o2 87 3 9» 2o 2o 12 26 .8 71 76 19 o5 o7 7 71 61 21 o9 41 11 26 94 9 o3 7o 3 53 47 11 4? 50 5 94 16 22 37 59 11 08 80 27 7o 13' 18 2o 14 13 00 o3 7 87 83 16 62 5o 8 . 60 21 17 lo 44 11 . 29 53 26 41, 74 11 00 81 13; 38 56 7 83 64 14 98 67 7 85 96 16 7o 44 9 • 59 77 27 79 93 13 98 65 29 13 58 12 87 68 1. Sile Jerca, Zamostec 49 2. Mohar Jože, Zamostec 25 5. Mihelič Franc,Zamostec 67 4. Hočevar Ivan,Zamostec 27 5. Arko' Franc, Zamostec 29 6. Zabukovec Alojz, Zamostec 31 (ni 471 k.o. Jurjeviča) 7. Cvar Stane,Zamostec 3J_ 8. Cvar Franc, Zamostec 35 9. Prijatelj Anton, Anica, ' Zamostec 34 10. Čampa Franc,Zamostec 50 11. Prijatelj Franc, • Zamostec 4o 12. Trhlen Edvard,Zamostec št. -24 1J. Cvar Edvard, Zamostec 2o 14. Mihelič Rudolf, Zamostec 12 .15- Brinšek Marija, Zamostec 14 . 16. Bartol Jože,Zamostec 11 17. Lovšin Alojz,Lipovščica 7 18. Zidar Janez,Lipovščica 8 19. Cvar Franc,Lipovščica 9 15 93 25 • 8 34 51 11 o3 18 6 1 53 34 11 73 39 6 14 9o 11 60 71 6 88 99 9 12 97 . 3 60 71 11 35 72 6 28 58 12 37 11 4 9o 35 13 77 1.7 5 02 63 15 05 22 9 33 92 lo 13, 23. 5 36 2o 16 4o 7o 9 2o ol 13 2fi "66 6 44 17 24 13 . . 57 9 ' 86 21 9 Ol 29 4 19 o5 16 46 19 9 75 11 13 73 59 8 5o 21 12 17 ' 72 5 83 67 12 55 35 11 00 64 21 13 25 lo 84 49 D celotno od tega gozda ha a m2 ha a m2 • - 2o. Arko Štefanija,LipovšČica 11 11 21 78 y 39 82 21. Fajdiga Marija, Nova Štifta 2 13 21 52 ■ 4 • 44 45 22. Češarek Jože, Marija Rravni dol 8 23 54 28 14 98 43 23. Šega Jože Ravni dol 7v Šega Frančiška,LipovšČica 6 lo 62 81 4 78 06 24. Sega Lojze, Ravni dol lo 44 76 4 96 26 25. Lovšin Angela,Sodražica 21 .3,2 5o 39 21 21 17 26. Tanko Alojz,Vinice lo lo 61 13 4 96 37 t.o. Velike Poljane 1. Prijatelj Marija in solastniki Vel.Poljane 39 24 55 78 13 46 63 2. Ambrožič Štefan, Vel.Poljane 36 22 78 34 15 o7 38 3. Strnad Anton, V.Poljane 34 16 55 49 .6 33 74 4. Prijatelj Anton, Karoline,-Vel.Poljane 3o 19 35 56 9 59 06 5. Andoljšek Franc,V.Polj. 17 23 3o 22 11 3o 21 6. Fister Alojzija in solast. Vel.Poljane 26 16 o3 61 " 6 4o 73 7. Mestek Stanislava,V.Polj.24 10 65 31 . lo 42 95 8. Prijatelj Franc, " 2o 2o 98 80 lo 18 26 9. Ivanc Ljudmila, " 22 22 13 46 11 77 98 -lo. Ivanc Alojz " 17 11 18 78 5 72 58 11. Čampa Franc, " 21 23 11. 43 13 00 58 12. Novak Matija, " 19 15 55 7o 6 17 47 13. Arko Janez " 15 17 14 91 6 81 23 14. Adamič Janez " 9 16 9o o9 8 89 13 15- Šilc Marija " 43 21 1? 81 11 71 08 16. Ivanc Marija,1 Jože " 3 23' 33 39 11 3o 64 17. Gregorič Frančiška,Martin VeliPoljane 6 31 72 44 IV 80 06 18. Andoljšek Alojz, Velike Poljane 5 26 15 3# 14 67 5o 19. Peterlin Nežka,V.Polj.4o 32 00 11 2o 96 76 2o. Andoljšek Filip, " 37 19 75 34 9 87 91 21. Peterlin Janez,okrajnek 1 14 08 77 6 91 12 22. Rigler Janez,Skrajnek 2 24 o3 58 . 9 60 33 23. Prijatelj Terezija,Skrajnek 3 13 47 85 4 4o 16 24. Prijatelj Ana, Vrh 1 .24 25 o7 12 12 55 25. Novak Janez, Vrh 2 16 39 77 . 7 02 63 26. Drobnič Franc, Žukovo 1 15 95 08 6 73 39 27- Levstek Marjeta,Žukovo 2 13 52 19 4 78 89 28. Žužek Janez (Andoljšek Matevž 25 57 bB . 14 00 28 29. Kos Ludvi, Žlebič 59 15 93 76 lo 38. 35 k.o. Žimaric e Is Pios Matija, Žimarice 69 . 2. Debeljak Alojz, " 6? 3^ Perušek Jože i 49 4. Košmrlj Frano.Podklaneo 2 5. Perušek Dominik,Žimarice 46 6. Zaj c Jože in solastniki Žimarice 44 7- Zajc Franc, Žimarice 4? 8. Delaj Anton, Žimarice 37 9- KovašiS Karel, Žimarice 28 10. Pogorelc Stane " 26 11. Levstek Jože, " 17 12.1 Piro Franc, Žimarice 18 13. Klun Marija " 15 14. Pirc Marija in Boris žimarice 6 15. Čampa Ivan in solastniki Žimarice 5 16. Zajc Žimarice 29 17• Kožar Anton, " 80 18. Lovšin Prstne " 3 l^e Vesel Alojz " 82 20. itko Edvsird, Globel 3 21. Košir Marija " 2 .13 18 71 5 12 32 17 o2 54 8 27 54 15 71 40 7 16 89 11 63 59 . 5 4o 16 lo ol 67 5 17 9o 17 92 67 12 67 95 13 61 13 3 98 11 12 17 2o 6 79 ■65 24 35 52 18 74 51 14 64 60 7 95 47 lo 4o 36 4 66 62 33 34 o4 26 56 33 9 08 81. 5 94 94 16 55 38 6 22 67 11 .45 53 4 72 7o 12 39 84 5 38 '76 12 18 49 . St- 93 93 15 94 94 8 21 08 14 36 9o lo 27 25 19 , .02 5o lo o5 38 12 22 19 5 ol 62 22. Janež Ludvik, Gldbel 5 15 39 15 5 54 ?o 23. Vesel Alojz " 4 9 39 92 - 2 48 65 24. Janež Pavla " 13 14 23 95 6 24 23 25. Hren Leopoldina " 15 12 75 72 5 17 04 26. Mihelič Franc. Oražem Rudolf Globel 2o 27. Košir Franc, Globel 25 • 23. Ilc Franc, Globel 6 29. Klančar Alojz,Podklaneo 26 30. Košmrlj Silvester, Adolf Podklanec 24 31. Samsa Jožefa in solastniki Podklanec 28 32. Mihelič Jožefa,Podklanec 6 33. Mihelič Rudolf,Podklanec 7 3*. Bartol Ivan in Antonija Podklanec 31 35. Vesel Ludvik, Podklanec 5 36. Košmrlj Jože, " 8 37- Matko Milan " 12 38. Turk Karol, Žimarice 44 k. o. Travnik l. Knavs Josip, Travnik 114 2. Levstek Franc, " 9Ö 3. Bambič Jože in solastniki Travnik 4. Grbec .nton, Travnik 95 5. Bartol Jernej, Travnik 6. Levstek Gizela in*solastniki Travnik loo 7. Vesel .»lojz, Travnik 31 8. Lavrič Franc, Travnik 4o 9. Pintar Karol in solastniki-Travnik 10. Vesel -Anton Travnik 75 11’. Bartol Antonija Travnik 32 in solastniki 12. Lavrič Franc in solastniki Travnik 26 13- Lavrič Karol, Jožefa, Travnik 64 14. Vesel Frančiška, Travnik 7o 15. Bambič Marjeta, Travnik 71 16. Košir Ivana in solastniki Travnik 43 17. Rus Jernej in solastniki Travnik 56 18. Zbačnik Anton, Travnik 52 19. Benčina Olga, Travnik 51 20. Bartol Alojz, " 44 21. Lavrič Anton in Ivana Travnik 45 22. t-evstek Franc in solastniki Travnik'*!! z- ' 23- Lavrič Touo, Travnik ?4 24. Mikulfč Janez " 124 25. Bartol Albin in solastniki Travnik 121 ' 26. Levstik Ana in Ivan, Travnik 55 27. Levstek Franc in Pavla, Tr^avnik 119 28. Žagar Mihaela, Travnik 67 29. Levstek Rudolf, Travnik 116 30. Lavrič. Ljudmila, Travnik 74 k. o. Jurjevica l. Kovačič Ludvik, Jurjeviča 13 2. Maren 4pica, Jurjeviča 3. Lesar Fraise, Jurjeviča 8 4. Andoljšek Franc, " 5 5. Kozina Jože " 3 6. Kozina Francka " 2o 19 95 9o 8 5o 3o 11 27 37 2 o3 72 12 o2 06 4 73« 64 14 38 45 1 64 94 21 51 88 14 lo 42 16 75 44 6 o2 03 11 44 07 7 14 lo 15 33 07 lo 94 79 11 54 .96 . 3 39 9o 14 38 71 8 16 49 2o 71 56 ■ 11 79 45 16 98 . oe 9 54 00 12 61 18 5 31 06 32 . 16 .73 lo 77, 63 13 11 19 ■5- 44 o3 2o 33 80- 8 08 83 15 66 96 3 59 9o 19 23. 89 5 38 11 15 65' 93 2 87 o4 13 60 59 5. 63 23 13 33. .,96 3 75 94 10 92 lo 7 29 55 17 36 77 4' 35 36 26 72 38 5 o9 94 O cu KC z 8 82 63 27 - 38 81 9 63 o? 26., 22 04 ° 9 lo 63 31 o9 16 13 73 59 37 26 59 15 23 4o 19 53 26 1 08 34 19 97 16 4 91 94 2o 72 56 7 63 53 25 2o 91 6 61 9o 2o 44 19 5; 78 75 14 93 88 ■ 3' 53 73 20 51' 08 9 75* 92 15 4o 74 4 4o 91 26 35 12 8 95 62* 24 87 21 7 7o 36 28 85 73 7 9o 65 25 45 59 9 34 22 2o lo 13 5 82 . 77 17 82 73 4 88 76 28 03 79 19 .38 80 11 26 70 ,7 o4 83 14 56 91 8 19 21 11 16 75 7 00 72 lo 87 '58 5 7o 82 11 13 34 5 45 73 7. Šilc Marija, Jurjeviča 21 lo ' 65 ' 89 6 2o 41 f. Zajc Olga, Jurjeviča 25 9 1 37 ' 23 5 81 00 9. Pakiž Frančiška, Jurjeviča 24 8 ol 77 3 82 13 lo. Sile Marija, " 59 lo 25 -87 5 65 08 11. Gornik Franc " , 56 12 14 76 6 93 82 12. Osvald Franc " 55 , 9 54 83 4. 66 o4 15. Lovšin Franc " 13 9 75 29 5» 38 ol 14. Lavrič Marija in solastniki Jurjeviča 17 .9 25 38 5 lo 79 15* Gornik Ivan, Jurjeviča 16 11 71 65 8 26 23 16. Hočevar Anton " 15 11 54 64 6 84 19 17- Petek Terezija " 14 15 94 o9 11 38 49 18. Zidar Jože, Breže 22 25 41 o2 11 98 55 19. Boh Frančiška, Jurjeviča 1 17 55 92 11 o4 4o 2o. Lesar Stane, Breže 26 14 73 06 9 58 o3 21. Klun Franc, Breže 25 12 58 ol 6 54 12 22. Zidar Stanko, Breže 21 15 72 24 7 56 16 25- Čampa Jože, Breže 15 11 79 16 6 17 82 24. Sile Marija, Breže 2o 11 45 35 6 lo 68 25- Boh Frančiška, Breže 41 11 o4 o2 5 06 22 26. Trdan Frančiška in dediči Breže 53 11 96 78 5 45 81 27. Lesar Ludvik, Breže 57 lo o7 35 4 73 76 28. Tesel Anton, Breže 19 9 97 62 5 86 •00 29- Šmalc Frančiška, Breže 55 14 49 37 8 19 28 5o. Lovšin Alojz, Breže 54 16 12 45 7 2c 30 51. Andoljšek Franc, Breže 55 15 4o 31 7 99 60 52. Zorc Frančiška, Breže 52 9 54 38 5 39 00 55- Ogrinc Ivan, Breže 1 16 7o 88 11 74 73 54. Zidar Franc, Breže 5o lo 08 o2 5 21 19 55» Lesar Franc, Breže 51 15 lo 41 6 87 95 56. Bevka Jože, Breže 15 9 85 48 4 45 71 57. Arko Janez, Breže 9 ib 87 lo 6 14 o3 58. Boh Ivana, Breže 2 0 00 31 4 00 00 59. Arko Ivan, Kot 14 9 57 86 5 00 00 4o. Čampa Anton, Kot 9 8 59 45 4 35 41 41. Mihelič Franc, Marija Kot 12" 11 47 4o 5 7o 62 42. Gorše Ivana, Janez,Kot 16 11 ,95 34 5 . 7b 62 45. Fajdiga Mirko, Marija,Kot 13 11 , o5. o9 5 92 73 44. Zajc tiudolf, Kot 19 .7 14 21 3 52 17 45. Goršič Jože, Kot 55 - li 67 45 4 o? 36 46. Lesar Frančiška,Jurjeviča 11 15 9o *■ 6 08 66 47. Mihelič Ivan, Ana,Kot 15 20 61 73 22 ol 00 48. Oberstar Jože,Ivana, Jurjeviča 56 15 85 91 12 . ,7o 79 49. Oberstar Viktor, Jurjeviča 12 41 74 6 4o - 08 5o. Maren Alojz, Jurjeviča 3' • 41 78 4 56 94_ k. o. Dane l. Pahulje Jože, Dane 5 11 lo o2 9' lo 74 2. Arko Ivana, Dane 4 11 62 3o 6 95 89 5. Andoljšek Leopold, Dane 6 19 05 , 79 12 18 ' 61 4. Čsmpa Frančiška, Dane 14 18 58 . 13 lo 51 o4 5- Pakiž .mton, Ana, Dane 15 25 21' o2 17 22 35 6. Ambrožič Ludvik, Dane 16 17 5" 53 9 55 65 7. Zobec Alojz, Dane 17 17 50 53 9 55' 65 8. Zobec Anton, Dane 21 15 29 35 7 25 69 9. Zobec Jože, Dane 8 lo 70 31 5 63' lo lo. Zobec Anton, Dane 11 3 2o 3o 3 56 ' 28 11. Pajnič Branko, Bukovica 13 lo 71. 32 5 15 95 12. Pahulje Hrto, Bukovica 19 13 . 32 55 13 54 16 15. Levstek Alojz, Metka t Bukovica 5 14 33,. 85, 5 5o '22 14. Benčina Marija, Bukovica 4 lo 59 49 5 58 25 15- Klun Jože, Bukovica 5 12 61 27. 8 16 8i 16. Klun Matija incolastniki Bukovica 6 19 63 84 9 lo . 2o 17. Klun Janez, Bukovica 21 14 77 15 7 lo 60 18. Osvald Janez, Sajevec 9 ,lo 39 08 5 39 60 19. Sega Janez, Sajevec 11 lo o2 97 6 44 o9 2o. Lovšin Andrej, Sajevec 17 9 78 o4 • 4 39 o3 21. Mihelič Frančiška,Sajevec 19 9 37 39 4 38 76 22. Klun Marija, Sajevec 2o 11 13 42 4 88 81 celotno od tega gozda ‘ia 'a m2 ha a m2 25. Šilc Jože, Sajevec 25 ' ' "‘l-l ■ 23] 45 . 5 6? 29 24. Jaklič Albina, Franc, Sajevec 16 16 11 54 9 55 97 25. Grebenc .iinalija, Sajevec 14 lo . 79 6o 5 o5 23 26. Gruden Heža in solastniki Sajevec lo 11 9o 73 6 03 9o k.0. Prigorica 1. Levstek Marija in solastniki Prigorica 3 9 5o 36 3 9o 95 2. Kozina Karol, Prigerica 35 12 5.6 32 - 7 31 64 3. Henigman Franc,Prigorica 97 11 o3 46 6 lo 77 4. Klun Anton, Prigorica 39 11 91 31 4' 69 26 5. Oražem Franc,Prigorica 4o lo ol lo « 15 ' o3 6. Starc Ivan, Prigorica 43 lo 04 47 4 9o 56 7. Nosan Jakob, Prigorica 47 lo 59 25 5 92 15 8. Lovšin Rudolf,. Canada 11 12 06 6 71 49' 9. Merhar Josip, Prigorica 55 13 08 69 & 82 80 lo.Hren Marija, Frančiška Prigorica 75 9 22 34 4 5o 59 11.Češarek Neža, Prigorica 56 lo 74 08 5 66 56 12.Henigman Karčlina, Prigor^ja lo . 28 36 f 67 48 13.Mrhar Ivanka in solast. Prigorica 65 8 46 3o 4 55 26 14.Bojc Franc, Prigorica 86 13 75 $6 9 24 96 15.Kromar Jakob, Prigorica 74 32 91 66 22 3o- 99 16.Gorše Franc, Prigorica 77 lo o3 17 . 4 So- 21 17.Tanko Angela, Prigorica 76 dr.Kosti? Ana,Beograd 16 53 41 6 So 7o 18.Oražem Stanisalv,Prig.72 19 32 36 7 16 54 19.Mrhar Frančiška,Prig. 62 9 31 52 7 13 91 2o.Novak Jože,Ivana, Prig.59 lo 52 14 7 60 71 21.Marin Marija,Prigorica 51 13 o9 o3 7 87 77 22.Čampa Jože, Marjeta, Prigorica 46 lo o4 29 4 63 96 23.Peček Justina, Prigori 69 lo 35 o9 ' ~ 6 83 39 24. Henigman.Karolina,Prig.71 lo 55 73 6 24 o4 25. Tanko Julijana,Franc,Prig.17 Zobec Julinana,Gor.vas 74 12 25 77 7 49 23 26. Hren Angela, Prigorica 16 9 21 27 6 15 03 27. Kromar Karol,Prigorica .13 9 o4 50 . 5 71 80’ 28. Pust Franc,Prigorica 9 13 83 80 8 3o 39 29. Šobar Janez,Prigorica lo 12 16 98 • 7 36 14 3o. Starc Anton,Prigorica 51 17 92 88'- 13 60 21 31. Mrhar Anton,Prigorica 32 lo 7°. 7o 7 47 80 32. Klun Jože, Nemška vas 3o 18 68 13" 5' 3o 61 33. Tomlič Ana, Nemška vas 14 lo 84 36 3 64 23 34. Češarek Ana, Stupica Marija Nemška vas 17 lo' oef 05 3 67 94 35» Petek Marija, Nemška vas '26 7 47 46 3 19 79 36. Prelesnik Franc, " 22 14 17 64 5 80 29 3^. Klun Janez " 39 13 19 36 5 3o 4o 38. Bojc 'Jože, Nemška vas 3 ' 15 18 28 6 53 34 39. Zobec Ivan " 23- 14 94 35 6 25 35 4o. K^in Ivan " 25 7 79 39 3 ol 11 41. Kožar Ivana " 16 11 7o 31 3 3o 34 42. češarek Vinko 15- 17 42 14 8 80 66 43. Rus Marija. " 13 lo 12. 65 4 o2 09 44. Tanko Neža in Stane " 9 9 14 58 2 64 27 %5» Šilc Anton, Nemška vas 5 13 00 84 7 98 23 46. Kožar Marija in solastniki Nemška vas 6 9 15 ■ 79 4 5o 4o 4.7. Klun Janez, Nemška vas 57- 14, 12 35 6 82 03 48. K*snič Pavla " 3' 2o 34 97 11 61 24 49. češarOk Ludvik " 27 14 ol 3o 8 87 54 5o. Dejak Jože, Nemška vas Dejak Jože, Dol.Lazi 18 11 92 26 6 83 60 51. češarek Pavel, ml. in solastniki, Nemška vas 34 17 19 26 16 06 63 52. Lesar -Ingela, " 21 11 72 5o 5 76 15 53» Klun Marija " 31 9 12 34 4 o4 9o 54. Adamič Anton, Zadolje. 8 17 48 33 11 89 10 55» Oblak Anton, Marija Zadolje 5 19 74 58 11 82 52 56. Žugec Jožefa in solastniki Trg V.Vlahoviča 2,Ribnica 11 32 45 4 93 26 57. Drobnič Angela, Zadolje J 19 69 58. Mihelič Angelca,Seškova 52 24 66 59. Čampa Marija, Zadolje 7. '14 26 60. Češarek Uarija,Nemška vas 56 11 42 celotno ha a m2 91 26 48.. 7o 12 17 8 5 p8 69 46 27 52 50 51 79 k. o. loriča vas l. Ilc Pavel, Goriča vas 11 7 o5 2. Lovšin Prano, " 76 8 52 5. Bolha Janez " Sl 15 52 4. -Tanko Prane " 84 ' 9 46 5. Starc Alojz, " 86 9 76 6. Ambrožič Franc, " 4^ lo 65 7. Prelesnik Janez " 88 9 12 8. Knavs Ivan " 89 11 o5 9. Šilc Jože " 9o _ lo 78 10. Lovšin Alojz 91 9 15 11. Ilc Alojz, Marija " 68 17 27 12. Ilc Ivanka, Jože " 12 19 69 15. Nosan Valentin " 25 lo 51 ■ 14. Petek Marija, Stane "45 26 57 15. Tanko Marija " 54 11 15 16. Henigman Franc " 75 15 lo, 17. Silo Ludvik " 69 ■ lo o5 13. šega Josip " 66 11 45 19- Mate Jože " 51 i0 52 20. Mate Neža 11 64 12 29 21. Zadnik Ferdinand " 52 11 51 22. Zobec Julijana " 74 24 00 9o 82 46 57 7? 69 50 54 51 lo 85. 52 94 •92 55 78 56 67 93 75 78' Oo ' 25. Bolha Franc Hren Nežka, Gor.c.15 11 53 3' (brez zk.vložka št. 156 k.o. Koblarji 555 k.o. Polom 159 k.o. Podtabor) 24. Lovšin Alojz,Angela, Goriča »as 65 25. Lovšin Jožela, Ooriča vas 67 26» Drobnič Jože, Goriča vas 44 ^7- Ilc Anton, Goriča vas 24 (brez pns.lista 379 Polom : 28. Pogorelc Marija Goriča vas 27 29. Starc Alojz,Goriča vas 49 50. Lovšin Janez in solast, Goriča vas 54 51. Pucelj Jožefa,Goriča vas št. 31 (brez 16? Koblarji) 32. Lovšin Jože,Goriča vas 75 33. Pucelj Jožefa,Hrovača 25 34. Tanko Marija,Hrovača 27 35. Jecelj Frančiška " ,34 36. £lun Marjja,„ „ 33 2 5 i 6 5 4 5 5 6 6 4’ lo lo 6 17 6 9 7 7 6 6 6 13 82 lo 18 14 '67 94 57 75 22 95 3o 47 53 14: 62 69 o2 69 15 47 o2 24 De KI vtik 1J- j ct n 37- !feel4^aP0dtSk0Sl in solastniki (brez p.l. 133 Podtabor) 38. Gornik Marija, Hrovača 51 39» Andoljšek Marija, " 1 49 4o_. Nadler Marija in. solastniki Hrovača 47 41. Kersnič Neža, Hrovača 46 42. Peček Janez " 45 43. Skrabec Stane, Frančiška Opekarska 6,tiibnica 21 37 29 18 83 12 66 92 69 35. 95 84 62 23 93 92 82 o4 46 72 31 32 7 o 4 20 4-4. Andojjeek Ludvik,Hrovača39 45. Lovšin Franc,Hrovača 37 46. Prelesnik Janez " 52 47. Grebenc Franc " Karolina 31 48. Pucelj Janez " 8 49. Bolha Janez " 54 (brez p.1.144 Podtabor) 11 *72 74 5 00 27 11 28 62 6 60 67 11 2o 30 6 64 23 lo 22 97 5 86 55 .n 16o Koblarji) lO' 82 98 6 47 69 lo 39 72 4 24 72 11 o9 7» 6 29. 78 11 32 lo 6 7o 11 12 57 58 8 54 57 -14 44 17 8 61 60 14 73 73 8 19 51 16 94 96 11 2o 02 - 9 00 12 . 3 18 95 ,7 59 02 3 88 39 lo 77 59 6 19 53 13 79 12 5 lo 84 14 71 86 7 66 93 15 12 31 9 64 95 16 4o 37 8 08 60 10 51' 87 lo 24 46 11 23 78 6 2o 11 17 27 83 lo 08 67 11 35 80 5 0? 39 11 42 23 5 21 39 11 44 74 7 47 22 3 57 85 4 33 o2 50. Ambrožič Janez,Hrovača 55 14 00 (brez p.l. 147 in 145 k.o.Podtabor) 51. Zobec "Marija, Hrovača 26 13 26 52. Lesar Ana in solastniki Hrovača 23 14 26 14 96 5o 53. Andoljšek Stane Hrovača 41 54. Petek Franc, Otavice 3o'? 39 06 . '98 39 >5 7 77 16 6 48 22 8 26 43 8 00 45 8 15 00 celotno od tega gozda _ha a_. m2 _ ha_ _a__ jn2 55- Arko Janez in solastniki Ptavice 28 32 06 19 24 8o 5o '56. Klun Marija in solastniki Hrovača C 17 4o 23 13 02 06 57. Pucelj Janez, Hrovača 13 16 12 '63 12 62 78 58. Klun Prane " 2o 17 25 o2 12 94 63 59- Petek Jože . " 17 17 19 3o lo 65 35 6o. Dejak Ivana,Ludvik " 15 15 75 46 9 68 89 61, Pahulje Jože " 14 20 56 54 22 91 93 62. Arko Janez " 15 19 72 06 16 38 51 65. Dejak Prančiška " 12 26 66 15 19 91 6o 64. Knavs Janez, balka vas lo 92 76 6 63 34 65- Zobec Marija, Otavice 21 66. Mihelič Prane, Marija 14 02 78 lo lo 11 Otavice 11 21 69 lo 14 6o 3o 67- Čebin Anton, Otavice 4 9 61 o2 7 57 71 68. Čampa Stane, Otavice 5 " 18 12 64 ■ .14 43 69 £9. Čampa Marija " 9 15 86 79 . 13 43 92 7o. Bojc Ivan " 22 15 2o 98 11 42 31 71. Petek Prane " 27 14 74 22 ,lo 71 4o 72. Umek Angela " 7 in solastniki 16 53 46 12 98 32 73- Andoljšek Pavel, Lipovec 19 30 72 7o 2? 94 67 74. Oražem JožeLipovec 8 14 11 65 7 2o 92 75. Gornik Prane, Makoše 2 31 22' 84 17 o2 23 76.. Starc Alojz, Mako še 5 24 52 51 17 97 52 k. o. Ribnica l. Lovšin Anton,' Angela, Seškova 26, Ribnica 21 96 79' 6 84 66 2. Pelc Ivan, Anton, Ribnica Seškova 5^ (brez p.l. 173 Koblarji) 24 70 69 16 28 ' 22 5. Pelc Ivan in solastniki 88 89 Ribnica, Struška 1 10 21 13 94 4. Češarek-^ivahič Ivana in sol. Ribnica, Deškova 58 15 45 .77 11 9l' 47 5- češarek Anton in solast. Ribnica, Seškova 9 18 47 95 11 29 17 6. Klun Jože, Ana, Struška 5 12 48 52 . 7 03 67 7« Joras Anton, Ul.talcev 14 12 ol 33 7 o5 31 k.o. Sodražica 1. Starc Jože, Marija,Sodr.n.h. 25 , 24 80 16 66 99 2. Gregorič Marija, Sodražica 13 41 32 6 08 61 5- Petrič Matija, Majda,Sodr. 9 16 92 96 7 57 15 4. Tanko Ivan Sodražica 91 11 82 32 4 75 76 5-' Pšenica Anton, Sodražica 35 15 23 18 6 74 72 6. Lavrič Ludvik, Sodražica 96 2o 11 57 8 74 47 7« Oražem Matija " 94 12 61 4o 4 78 45 8. Kovačič Ivan " 116 29 o3 45 21 28 24 9. Marolt Polde, Jelovec 2 19 83 35 8 lo 43 lo.Šega Franc, Sodražica 61 11 •68 76 5 65' o3 11. Pirc Ljudmila 66 12. Petrič Slavka in solastniki lo 00 13 5 55 lo Sodražica 68 13 11 39 7 o7 47 13.Košir Rudolf, Sodražica 72 lo o2 69 ' 4 19 41 14.Pirnat Jože, Sodražica 74 11 '13 ■ '66 4 66 73 15. Čampa Anica, Stane " 63 16. Drobnič Olga, Viktor in 13 79 63 5 44 78 solast., Sodražica 125 17 57 79 14 18 22' 17.Mihelič Brane, Jelovec 9 15 51 78 5 44 47 18.Gornik Janez, Jelovec 5 lo 79 32 3 ' 68 95 19. Čampa Stanko, " 11 8 69 00 3 18 39 20. Mihelič Franc " 6 21. Levstek Angela in solastniki Črnec 11 25 68 75 12 32 26 24 o7 51 12 94 43 22. Brinšek Pavla, Črnec 3 12 37 80 5 36 38 23. Modic Anton, Marčiče 6 11. 21 86 6 68 60 24. Lovrenčič Anton, Sodražica 55 13 24 29 lo 84' 46 25. Perovšek Metod,Sv.Gregor 2 7 o3 54 2 91 53 26. Perovšek Franc, Sv.Gregor 4 lo 39 93 4 49 18 27. Levstek Janez, Sv.Gregor 5 9 26 71 4 2o 69 28. Perovšek Pavla, Sv.Gregor 9 29. Modic Franc ia solastniki 13 59 o2 7 64 31 t Sv.Gregor lo 14 34 52 9 87 2o celotno od tega gfzda celotno od tega gozda _ ha a a2_ ha ' a m2 ha ,a m2 ha _a m2 3o. Adamič Alojz, Andol 2 lo 51 75 . 5 . ; 64 43 3 oo oo 27. Kordiš Anton,Šegova vas 1 29 55 6o 6 5o 29 31. Gorjup Frančiškat Andol 3 d 55 5« 28. Debeljak Alojz, Danilo Segova vas 3 25 '28 87 9 21 o9 32. Jaklič Metod in solastniki Andol 1 17 lo 76 9 91 26 29. Šega Ivan, Segova vas 2 25- 82. 15 -7 52 3o 33- Marolt Jožefa in solastniki 5o. Rus Dominik " 5 25 38 86 ■7 72 41 Brinovšica 1 34. Levstik Frančiška,BrinovšČ.2 11 11 47 08 42 6o 4 4o 56 3 94 52 31. Lavrič Danilo 8 in solast. 24 16 - 9o 7 71 97 33. Perovšek Janez, Črnec 1 11 2o 79 4 91 62 52. Zbačnik Ljadmila " 9 2o ■ 31 38 7 22 97 36. Turk Jože, Črnec 3 16 7o 57 7 36 3o 53- Lavrič Rudolf n lo 29 3.0 31 lo 15 00 37- Drobnič Janez, Graben 2 16 19 82 9 72 54. Sega Ivan " 15 32 ’ o9 45 8 99 00 38. Oblak Alojz, Graben 4 12 41 6# 6 83 52 55. Debeljak Ludvik " 4 23 5o 46 7„ 9o ol 39. Adamič Marija, Graben 3 22 24 25 15 58 05 56. Kordiš Anica " 20 18 oo 89 % 84 50 4o. Petrič Franc, Zadniki.1 2o 29 16. § §7 6o 57» Debeljak Franc " 18 21 47 o5 6 8? 93 41. Hočevar Jože, Globel 1 14 4? 4o 5 '82 4? 58. Pintar Anton,Srednja vas 11 19 4o 43 6 11 93 42. Košir anton, Sodražica 22 lo 15 5o ; 4 75 2? 59- Lavrič Karel " . 12 .23. 32 29 7 54 43 43. Turk Pavla,Franc " 73 21 08 91 9 62 50 4o. Rojc Alojz, Srednja vas 16 25 32 94 9 39 83 44. Lovšin Ivan, Vinice 2 55 59 68 59 25 55 41. Vesel Karel " 19 21 70 13 7 02 46 k.o. Sv_.Gregor k.o. Rakitnica li Marolt Anton,Novi pot 5 32 77 3? 15 o2 72' 1. Trdan Ivana, Rakitnica 38 11 84 78 5 96 8o 2. Gorjup Ana, Marolče 2 9 o2 51 -2 83 67 2. Henigman Karolina " 17 13- 75 9o . 8 5o 52 5. Perovšek Pepca, Franc 3. Hočevar .niča in solaštniki Marolče5 12 54 ol 6 13 48 Rakitnica. 24 21 55 97.. 15 c? 49 4. Zidar Angela, Marolče 4 13 o9 71 5 83 42 4. Lovšin Franc in solastniki Rakitnica 46 9 97 4o 6 67 08 • 5- Modic Mirko. " 5 11 88 45 5 42 34 3. Trdan Jože, Rakitnica 37 lo 12 5o 5 95 22 6. Ogrinc Uršula " 7 . 8 78 49; 3 94 09 6. Omerza Jože, Rakitnica 36 9 55 67 . 5 72 2o 7. Košir Anton, Črni potok 2 0 17 50 4 11 23 7- Ilc Franc, Rakitnica 35 11 12. 5o ■7 25 61 8. Mestek Ivana, " 5 14 35 86 8 29 4-0 8. Klun Franc, " 32 Q 51 42 4 55 92 9. Indihar Janez, " 9 11 9o 72 4 35 63 9. Trdan Ivan " 28 -9 00 2o 6 12 08 lo. Belaj nnton " 3 7 99 62 3 08 75 lo.Oražem Vinko,Ivana " 27 9 26 29 4 12 o2 11. Indihar Jakob " 7 12 46 65 .5 77 68 11.Hočevar Anton " 23 11 15 51 1 7 66 35 12. Levstek Franc in"solastniki Zadniki 2 17 76 75 , 8 19 25 12.Henigman Franc " 22 9 14 2o 5 o2 25 15. Petrič P:.’anc, Zadniki 1 11 17 49 6 65 15 13.Levstek Nežka, " 21 12 79 9o 9 2o 3o 14. Bkulj Marija, Črnec 8 18 46 7o. 6 45 70 14.Debeljak Staniskav ” 18 14 18 o9 11 49 95 " 15- Petrič Ljudmila, Črnec 9 12 91 45 7"* 25 lo 15.Pahulje -mgela,Vinko Rakitnica 9 12 25 24 8 27 45 16. Levstek Alojz, Črnec lo 12 22 5o 6 34 11 16. Kaplan Franc, Marija Rakitnica 44 , 9 5o 67 6 71 94 1J7. Pogorelec Janja, Goriča vaš-27 15 17 48 9 84 6o 17. Oberstar Stane,Rakitg..2 19 55 79 15 26 06 18. Adamič Jernej, Črnec 6 "13 77 66 6 o2 26 19. Vintar Janez, Vinterji 1 19 31 28 7 84 o2 k_. o_._ Hrib 2b. Dolšak Jože, Vintarji 2 54 79 58 2o 82 98 21. Petrič Albjz, Vintarji 5 15 48 13 7 8c 62 1. Jer^b Franc,. Antoni ja, Hrib 01 13 91 83 3 49 79 22. Drobnič Ivan, Vinatarji 4 16 43 16. 6 47 24 2. Bartol Ciril, Hrib 80 2o 59 42 4 b?' 23 25. Grebenc Ciril, Grebenje 5 2? 32 . 21 6 54 27 3. Bartol Janez in solastniki- ' ^4. Grebenc, Julijan, Grebenje 2 14 61 43 5 37 73 Hrib 76 16 76 13 2- 12 42 25. Drobnič Ivan, Perovo 1 2o 49 9o 11 35 86 4. Knavs Jožefa, Hrib 74 14. 86 45 ■> , 5 97 49 26. Zadnik Jože, Perovo 2 22 63 61 82 35 88 5. Pajnič Filip in solastniki Hrib 91 28 52 58 8 ol 64 27» Petrič Franc, Perovo 5 28. Drobnič Jože,ml.Perovo 4 19 84 o5 13 59 75 lo 6 21 65 46 49 *6.'-Bayfrol Anton,Ribnica, Trg V.Vlahoviča 12 14 19 55 4 89 47 29. Perovšek Janez, Krnce 5 12 86 69 6 45 4o 7. Korrliš Ivan, Hrib 31 26 55 95 lo 83 o2 . 50. Zabukovec Frančiška, Ivančič Marija in solastniki,Kmče 1 51. Ž-itanik Stane, Junčje 4 12 34’ 48 6 o4 o? 8. Lavrič Janez, Hrib 32 14 52 78 6 2o 3o 9 87 86 2 16 74 9. Knavs Janez, Hrib 33 21 91 9o 3 16 72 ■52. Mestek Ivan, Pugled 2 18 66 o? 7 29 53 lo. Knavs Ivana, Hrib 36 34 75 21 12 o9 7o 55. Mestek Viktor, Pugled 5 2o 43 88 lo 37 67 11. Lavrič Rudolf, Hrib 42 25 o5 59 6 9o 64 34. Adamič Janez, Kotel 1 29 46 23 13 66 66 12. Bartol Franc, Hrib 39 23 55 lo 4 7o 8o 35. ’Mlakar Anton, Kotel 2. 12 43 o4 5 63 29 13. Debeljak Mirko, Hrib 57 23 45 00 9 45 4? 36. Marolt Jože, Levstiki 2 . 33 76 9o 18 91 98 14. Lavrič Jože, Hrib 67 13 o9 08 4 30 65 37. Lunder Alojz, Zadniki 9 .9 54 32 2 33 14 15. Bartol Alojz, Hrib 65 26 41 o5 8 4o 36 38. Škulj Janez, Krnče 2 16 55 o4 5 99 6o 16. Čampa Ivan, Hrib 46 21 o9 16 8 '26 95 k.o. Hetje 4 17. Kordiš Anton, Slance 13 Teharje pri Celju 24 41 o2 11 75 27 l.Turk Jožefa in solastniki 18. Kordiš audolf, Hrib 85 19 6G o7 , o 88 o9 Retje 4 28 56 55 7 85 23 19. Kordiš Anton, Hrib 96 2. Knavs Hudolf, Ana.Retje 11 24 64 36 3 28 3o 13 67 8o 2 29 43 3. Starc Franc, Stanislava,Hetje 4 2o. Bartol Pran in solastniki št. 12 14 65 65 6o 8o Hrib 76 21. Bartol Ivan, Hrib n.h. 24 21 35 7? 9o 49 6 46 7o 6 5o 7o 4. Ko-šmrlj Anton, in solastniki Hetje 95 21 34 86 12 42 66 22. Bartol Antonija in solast. 9 89 78 7 21 19 5- Bambič Janez’, Hetje Mi 22 1? 46 6 83 12 Hrib 79 23. Bartol Ivan,Anica,Retje 5" 24. Sega .inton, begova vas 21 22 15, 4o :3o 26 29 6. Košmrlj Gabriela, Karol Hetje 18 , 18 3o 55 5 99 29 2o 61 99 6 08 81 7. Bartol Jože, Hetje 34 8. Knavs Marija, Hetje 61 25 77 67 ' . lo 2o 93 25« Lavrič Alojz " ' 21 42 54 7 o2 96 27 92 73 lo 9o 2o ,26. Hribar Rafael,Jožefa 9. Turk Janez, Hetje 67 15 06 74 5 45 3o Šegova vas 12 13 76 92 5. 55 61 lo. Košmrlj Hudolf,'Retje 7o 12 84 51 5 o2 2o celotno od tega gozda celotno od tega gozda ha a m2__ ha _a _ jn2 ha a m2 _ ha a m2 11. Car Marija ia solastniki Retje 72 29 53 89 14 26 80 24. Henigman. Josip,Dol.vas 51 12 77 67 7 64 93 '12. Euparčiž Drago, Retje 73 16 33 ' 58 5 62 9o 25. Pahulje Jože ,! . 53 15 34 3o 8 43 35 13. Kordiš Angela, Retje 76 lo 29 22 6 58 43 26. Ilc Franc " 57 12 56 97 7 77 15 14. Kan v s Pavel' in solast. 32 27. Grajner Jože " 62 lo 56 68 7 37 53 Retje 80 O b/ 7/ 9 66 28. Mrhar Ivana,Frančiška, 15. Lavrič Franc, Retje 82 21 57 38 8 38 19 Dolenja vas 64 11 93 49 7 61 35 16. Car Ivan, Retje 84 17 14 25 5' 18 o3 29- Zobec Anica,Ivan, Del.vas65 : l't 72 28 9 la 2o 17. Kordiš Ivan, Retje 85 45 97 28 2o 96 2o 3o. Bojc Marija, Dol.vas 66 12 53 96: . 8 18 24 18. Košmrlj Karol, Retje 88 21/ 42 5o 8 56 83 51. Plut Karolina " 67 12 29 43 7 81 41 19. Koš.nrlj Pavla in Eanilo 32. Mrhar Neža ■’ 69 12 97 27 7 81 41 Retje 09 19 7o 51 5 29 98 33. Zobec Ivana " 70 9 13 18 5 o5 14 2o. Car Vinko,Danilo,Retje 91 23 49 92 8 5 53 34. Bojc Angela " 71 12 85 81 8 o3 3o 21. Vesel Ludvik, Retje 94 27 21 63 lo 62 38 35. Kromar Frančiška " 74 2o o3 83 14 75 9o 22. Gregorič Jože, Retje 75 23. Vesel Ivan, Marjeta,Retje št. 112 17 28 54 23 44 35 13 13 19 19 88 88 36. Gorše Mari'ja in solast. Dolenja vas 73* 37. Dnidica Anton,Dol.vas 76 lo 12 99 16 34 84 5 7 98 .83 •35 77 24. Oražera Alojz, Retje 99 23 35 56 7 69 18 38. Gorše Vinko " 77 7 93 86 ■ 5 ,37 4? 25- Košmrlj Ivan, Retje lo4 32 37 09 12 37 44 39» Gorše Marjeta, " 78 9 16 75 3 75 o5 26. Turk Frančiška, Retje I08 25 44 ,98 '13 66 88 . ' 4o. Kromar Janez ” 81 3 72 84 4 96 • 66 27. Košir Janez, Ivana,Retje llo 19 46 96 7 71 61 41. Pahulje Alojz " 82 ii 03 89 7 87 ol 28. Ivančič Anton, Retje lo7 17 39 45 5 .27: • 61 42. Trdan Rudi " 813 13 23 77 7 68 52 29. Košir Rudolf, Ret je loR" 35 38 84 2o lo 68 , 43. Mrhar Milka in solastniki 3o. Krže Albina, Retje lol 24 25 52 7, 16 o7 Dolenja vas 39 11 31 93 5- 98 61 31. Ruparčič Anton, Ret je ,71 32. Mo tiar Alojz, Ret je IIS^ 15 63 91 7 58 37 44. Levstek Karija Dol.vas 9o 0 13 65 3 84 33 21 52 44 • 12 58 • 93 45. Malenšek iiarija, ZDa 11 36 22 7 86 66 • 33- Lavrič Jožefa, Retje 59 3A 79 55 5 30 85 46. Kromar Karol, Dol.vas 92 (brez k.o. Koblarji? 15 ol 00 lo 99 15 34. Debeljak Otalija, Retje 57 23 3o 37 15 lo 20 47. Zobec Karol,Marija, 7 35- Mišič Anton, Mali rog 35 17 00 51 lo 9 75 . Dolenja vas 19 •13 2o 46 • 12 o? 36. Debeljak Ivan, Mali log 31 24 28 70 8 3o 72 48. Meden Janez, Dolvag- lo5 G 75 8o 5 3o 2o 37. Košmrlj Ivan Mali log 3o in solastniki 17 35 97 2 35 4o 49. Trglan Anton, Milka " . lo 3 50. Češarek Stane " 37 12 9 17 8o 2o - 7 6 16 7o 97 2o 38. Oražem Jože, Mali log 29 22 06 63 6 9o 45 (brez k.0.Koblarji) 39. Debeljak Stanko " 28 16 45 53 8 27 5o 51. Mrhar Leopold, Blate 6 13 81 48 9 87 59 4o. Anželc Josip Mali log 21 16 lo 95 4 58 13 • 52. Mrhar Roza,Karolina,* 41.Bačnik Franc, " 22 26 ol 64 8 60 59 Dolenja vas 64 12 44 22 7 36 75 n. 42. Debeljak Franc " 2o 27 54 lo 9 63 56 , 43. Debeljak Ivan, " 11 12 67 95 4 62 5o 44. Debeljak Ivan " 56 25 11 84 11 67 5o 45. Samsa Ivan,Mali log lo 19 lo 47 5 68 37 k.o. Suš je 46. Debeljak Janez " 55 17 95 41 8 78 4o 1.. Lovšin Ivan, Suš je .25 47. Mohar Jože " 13 14 70 5o 6 67 5o 11 95 65 , 7 16 41 48. Turk Janez " 58 27 97 24 7 99 4o 2. Oražem Anton, Sušje 31 lo 17 23 7 00 15 49. Anzeljc Stanislav N 26 25 88 80 11 95 60 3. Šmalc Alojz " 16 ' 12 34 7o 7 17 78 5o. Kordiš Marija " 36 15 lo 61 5 94 lo 4. Tanko Mirko 11 16 3o 55 8 46 12 51- Mohar Jože " 19 2o 91 la 5 lo 3o 5. Trdan Janez " 18 7 56 99 52. Oražem Anton " 23 14 lo o5 6 05 lo 6. Zabukovec Vinko " 13 14 ' 08 77 . 8 23 22 7. Čampa Stane, Sušje 19 11 21 39 .6 96 29 k.0. Dolenja vas - 1 8. Zidar Antoi " 7 9. Kozina Fortunat in solast. 0 95 87 63 6 8 00 53 Sušje 13 16 7o 5o 64 1. Levstek .vnton in JtHijana Dolenja vas 1 13 . 26 55 8 48 32 lo. Ambrožič Marija in solast. Sušje 23 ii 86 78. 7 15 65 Dolenja vas 2 12 37 7o 7 58 18 11. Ambrožič Jože, Sušje 27 9 69 9o -.5, 67 2? 3. Oražem Franc,Dol.vas 3 12 19 91 7 82 45 12. Kos Franc 2o 12 65 96 8. 9o 4? 4. Kozina Janez " 4 12 11 24 8 34 4o 13- Petek Ileža in Janez ter solast. Blatnik 22 12 29 62 "7 81 74 5. Pust Frančiška " 6 11 lo 3o 7 2o 30 14. Klun Albina, Silvo 7o 6. Sile Julijana " 8 in solastniki 15 3o 06 lo 78 45 " Blatnik 23 2o 5o 9 64 31 15- Bintar Ivan, Slatnik 18 8 56 61 4 17 34 7. Bojc Leopold " lo 9 14 17 5 92 o3 16., Ilc Josip, " 15 8 56 13 5 2o 8. Tekavep :lnton " 11. 13 56 23 9- o2 lo 17» Stupica Janez " 16 lo 74 81 6 34 41 9. Klun Frančiška " 13' . lo. ‘T.bašnik Franc " 12 15 36. 16 65 99 8 11 16 23 33 54 18. Lovšin Matija, " 12 19. Tanko Jože " 8 13 9 41 51 o2 7 5 3o 55 42 51 ell. Lovšin Franc " 17 in solastniki 11 95 4o 7 4o 61 2o. Benčina Iva.n, Ana " 6 12 17 69 6 81 31 12. Dejak Ignac " 2o 13 92 17 8 44 27 21. Čampa Ivan in solast. Slatnik 3 13 7 83. 06 13. Trdan Franc " 22 lo 29 38 7 08 9o 22. Phhulje Alojz, Slatnik 2 11 58 62 6 36 14. Zoran Angela,Jože " 24 11 42 21 8 08 47 23. Lovšin Ivan, " 1 lo 10 41 5 58 87 14 Dejak Franc " 26 14 80 2o 8 88 39 24. Ilc Franc, in solastniki 72 16. Rus Jože " 27 11 9o 22 7 44 87 Slatnik li 11 47 6 6o 2o 17- češarek Andrej " 31 14 13 65 9 72 08 25. Pucelj Matija, Slatnik 11 12 31 29 8 2o 40 18. Kromar Stane, Marija Dolenja vas 33 11 53 5o 7 30 69 26. Čampa Janez . " 13 27. Šilc Ferdinand " 17 13 11 37 5o 41- 79 9 6 8o 2o 9o 15 19. Oražem Janez, Dol.vas 49 12 94 97 7 96 66 28. Pertot Ivana. H 19 29. Turk Frančiška " 9 43 21 7 68 75 2o. Pogorelc Frančiška " 34 11 7° ol 7 73 60 21. Oražem Karo1 " 45 lo 14 11 6 82 74 inysolastniki 44 o9 5 45 33 22. Trdan Janez 11 3o 8' 41 43 4 74 25 3o. Andoljšek Rudolf 7 12 60 92 8 36 43 23. Levstek igrano " 5o 13 7o- 53 9 55 14. 31. Peterlin Ludvik " 21 ' 9 43 ia 5 86 CL celotno od tega gozda celotno od tega gozda ha a m2 _ . ha a _ n2 na a ha a 032 32. Peterlin Anton,Blatnik 2o 12 4o 35 s 2o 4o 33. Košir Janez " 25 7 42 58 4 5o 7o 13. Lesar iiarija in Grebenc 17 14 3 38 23 Marija, Zapotok 16 14. Arko Prano, Zapotok 18 13 6-'; 14 6 33 43 k.o- Vinice 13. Hegeduš Angela, Stefan. Zapotok 13 8 93 28 5 48 9o 1. Ogrinc Franc, Preska 1 43 99 3 - 71 13 16. Tanko .inton, Zapotok 14 11 52 89 6 44 77 2. Štupica Marija, Preska 2 0 53 66 3 77 24 17. Čampa Franc " 2o lo 78 85 6 48 57 3. Levstek Ivan, Sinovica 4 0 lo 3o 2 56 19 18. Čampa Ivan, " 11 8 58 37 6 33 79 4. Ivanc Ivan, Sinovica S 7 36 77 2 35 39 19. Lušin Jože " 3o 7 lo 96 4 4o 66 3. Sile Neža, Gor.Lazi 1 13 2o lo 6 28 79 2o. Lušin Janez, " 25 12 08 81 6 75 28 6. Lesar Marija " 2 lo 57 29 3 7o 83 21. Crar Mirko, Vinice 1 11 09' 53 4 46 68 7- Šilc Rudolf " 4 lo oo 2o 3 62 22. Ilc Jože " 24 3 lo 15 4 lo 2o 8. Starc Terezija " 3 lo 82 94 4 14 12 23. Lesar Franc " 18 8 86 90 4 06 41 9. Mihelič Rudolf " 5 12 "-3 77 5 58 29 24. Arko Jože, Vinice 4 28 91 98 16 36 37 lo. Rigler.Jože " 7 13 32 45 6 77 31 25. Žlindra Jože " 17 lo 42 73 6 74 63 in solastniki 26. Nosan Jože " 26 9 3o 48 5 42 14 11. Sile Prane " 11 6 75 43 1 2o 16 27. Prijatelj Janez,Vinice 3o 16 o5 52 . 11 61 15 12. Gorše -0.0jz, Zapotok lo '1 o7 •21 4' 4, 47 28. Žlindra Alojz, Vinice 29 lo 47 o? 6 04 71 XV. TABOR PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI ŠENTVID PRI STIČNI, 18. — »Za nas Slovence je bila pesem orožje boja za obstoj,« je pred leti povedal in hkrati tudi zapisal prijatelj šentviškega pevskega tabora Edvard Kardelj. Tokrat žee petnajstič po vrsti, pa so se prireditelji (uradno imenovanega) Tabora slovenskih pevskih zborov, odločili za času najprimernejše geslo: naša pesem — pesem miru. Vse dogajanje je raslo pod skupnim naslovom tradicionalne prireditve: Pojo naj ljudje! Pelo je veliko več kot dvesto zborov s skupaj skoraj devet tisoč pevci, poslušalo pa jih je najmanj deset tisoč navdušencev, Id se iz leta v leto vračajo v ta prijetni kraj zgornjega dolenjskega gričevja. Vreme je vsako leto pogoj uspešnemu zaključku pevskega tabora in tudi letos je bilo pevcem naklonjeno, zato je kar nekam samo po sebi razumljivo izzvenela ugotovitev zaskrbljenega domačina, ki je dejal, »da še vreme drži z nami, ko pa tako lepo pojemo«. In prav o tem lepem petju je spregovoril tudi slavnostni govornik, predsednik Skupščine SR Slovenije. Vinko Hafner, čeprav je, seveda trenutku in kraju primerno, poudaril predvsem ljubiteljstvo in množičnost, najbolj razširjeni kategoriji prav med glasbeniki in še posebej med pevci. Včerajšnji Šentvid pri Stični je utripal kot veliko mesto, saj ga je ob tistih nekaj stotnijah prebivalcev ponaselila množica pevcev in še večja množica vseh, ki jih zborovsko petje zanima in jih privlači. Šentvid je bil včeraj metropola slovenskega zborovskega petja, bil je kraj, v katerem je devettisoč grl zapelo našo, jugoslovansko himno »Hej Slovani«, dejal bi, da jo je zapelo plebiscitarno, z njimi pa so jo z odločenostjo, da na j nam jo ohranijo, peli tudi tisoči obiskovalcev. Se posebej odločno, spet v duetu: pevci — občinstvo, pa je izzvenela naša, slovenska himna »Naprej zastave slave«. Petnajst let zborovskega petja v Šentvidu pri Stični pomeni tudi petnajst let trdega dela, spočetega v vrstah »Slovenskega okteta« (posebej zaslužen je Tone Kozlevčar) in dosegajočega svoj vrh v obdobju, ko je upravni odbor tabora vodil neumorni Peter Šoštarič. Ni ga več med pevci v Šentvidu, zato pa nanj spominja doprsni kip (avtor Stojan Batič) na zelenem robu taborskega prostora v Šentvidu. Zdaj so ti mesti zavzeli mladi, zagnani ljudje, ki obljubljajo, da taborska tradicija v tej lepi dolenjski dolinici, ki jo od Jurčičeve Muljave ločita le široko polje in železnica ter avtocesta, ne bo usahnilo. In priložnostni obiskovalec jim brez omahovanj verjame, ko vidi domačine, navdušene, pripravljene prijeti za sleherno delo. »Petje je naše bivanje, petje nas druži, ljudi iz vseh koncev slovenske zemlje, od severa do morja na jugu, od zahoda pod Kaninom, do vzhoda v Porabju*« mi je dejal eden od mimoidočih pevcev, ki ga je hitro premikajoči se tok slavnostne povorke povlekel s seboj, tako, da mi je ostal neznan, zato pa mi je o kakovosti, predvsem pa o številčni udeležbi povedal nekaj besed eden od najbolj zvestih privržencev šentviškega tabora in tudi sicer strokovnjak za tovrstno glasbo, Marjan Stare: »Šentvid je vsako leto praznik, Šentvid je prav gotovo enakega pomena, kot če bi dejal — zborovska pesem, Šentvid je v svojem množičnem smislu na Slovenskem enkratnega pomena. Menda bi lahko rekel, da je Šentvid že vrsto let privlačno zbirališče vseh, ki jih vznemirja zborovsko petje, raz-.novrstno, visoko kakovostno in tudi tisto, izrazito ljubiteljsko, brez pomembnejši ambicij.« Mogočni val glasov, razlit preko gričevnate, iz pozne pomladi v poletje prebujajoče se pokrajine, se je izpel, zato pa so zazveneli glasovi številnih manjših zborčkov, ki so se našli skorajda za slehernim vogalom v vasi in pevcem so se pridruževali tisti, ki sicer ne pojejo, vsaj javno , ne, v posebnih okoliščinah pa tudi 'povzdigujejo svoj glas. In spet se je zgodilo, kot se dogaja sleherno leto: ko je bilo konec osrednjega koncerta, kjer je ves kraj, skupaj z obiskovalci, prisluhnil združenim pevskim zbo-rovm, so kaj kmalu zapeli vsi ljudje, prav v slogu poglavitne taborske ideje. In tudi zato velja podpreti misel predsednika upravnega odbora pevskega tabora, Marjana Kotarja, ki je dejal, da je slovenska pesem pomembno kulturno bogastvo in prav zaradi njene nege ne smejo prevladati mnenja, ki žele tradicionalno prireditev v Šentvidu spremeniti v bienalno. Kajti srečanje, ki bi bilo vsako drugo leto, bi pomenilo počasno umiranje tega pomembnega kulturnega srečanja vseh Slovencev. MITJA KOŠIR FOTO: MARJAN CIGLIČ Da naša pesem nebo zamrla, usahnila, je veliko porokov tudi v teh najmlajših. Letos še na očetovih ramah, jutri pa morda že v zboru. imiiHiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilihiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiyi I Ob občinskem prazniku Praznovanje letošnjega praznika občine smo^pričeli v petek, 23. marca. Sli smo v Makošo k spomeniku, kjer so padli mnogi junaki za svobodo. V Makošo je šla vsa naša šola. Pripravili smo kratek kulturni program, zatem pa je.govoril udeleženec borbe, kako je bilo 25. marca 1944. leta. V borbi v Makoši je tedaj padlo 17 borcev. Nekaj dni po občinskem prazniku nas je obiskala partizanka Micka Fajdiga iz Sodražice. Zdaj živi v Ljubljani. Pripovedovala nam je, kdaj je šla v partizane. Govorila je tudi o bojih v Ribniški dolini, o številnih akcijah, borbah in junaštvu partizanov. Slišali smo tudi, kako je bila ranjena in je morala celo leto preživeti v bolnici. Ob slovesu nam je pokazala mnoga odlikovanja, ki jih je dobila v vojni za hrabrost in po vojni za aktivno delo pri obnovi domovine. Uroš Kromar, 3. raz. celodnevne šole Dolenja vas Ponosni smo na priznanje Kljub snegu in blatu je bilo lepo na proslavi 40-letnice borbe v Makoši ob letošnjem prazniku o*bčine. Veliko vznemirljivega in novega smo videli in do žir veli. Naslednji dan pa je bila v Dolenji vasi slavnostna seja skupščine občine Ribnica. Učenci naše šole smo bili zelo presenečeni, ko smo dobili veliko priznanje — Plaketo 26. marca. Obljubljamo, da bomo priznanje vedno znova potrdili. Še naprej bomo skrbeli za stike s preživelimi borci, se učili od njih, skrbeli za spominska obeležja v krajevni skupnosti, organizirali spominske proslave. Vedno radi poslušamo starejše, kako je bilo v vojni. Vemo, daje bilo hudo. Danes pa živimo v svobodi.in nam je lepo. Vesna Oražem, 3. raz. COŠ Dolenja vas Pismo predsedstvu Jugoslavije Zopet je pomlad. Kot nekoč, takrat v tistih temačnih dnevih. A med to in tisto pomladjo je razlika. Danes je sončen dan, povsod je čutiti pomladni dih vetra. Polni nekih čustev pričakujemo kurirčkovo torbico, simbol pogumnih in hrabrih kurirjev. Kako pa je bilo takrat? Po temni, neizhojeni poti je hitel kurir. Temačna senca zaskrbljenosti mu je prekrivala mladi obraz. Velike oči so se oprezno ozirale naokoli. Njega niso priča-'kovali veseli, razposajeni otroci, njega so čakale zasede, zastraženi, prekleti mostovi. Trda roka se je tesno oprijemala torbice, v kateri se je skrivalo tisto sporočilo, za katerega bi dal celo svoje življenje. Tudi danes potuje kurirčkova torbica. RaVno tako jo nosimo po skrivnih kurirskih poteh. Toda daries ni strahu, da bi našega kurirja napadli sovražniki in torbica kar nekoliko nagajivo poskakuje ob kurirjevem boku. Sporočilo, ki ga je nosil kurir v tistih vojnih dneh, ni bilo spomin, praznik, kakor je to danes. Bilo je opozorilo, ki je velikokrat rešilo na tisoče partizanov. Bila pa je to tudi čestitka komandirju ali tov. Titu za rojstni dan. • Danes samo potrjujemo spomin na njihovo požrtvovalnost. Na nek način pa se jim hočemo tudi zahvaliti. Ko bo kurirčkova torbica odhajala, se bo v naših srcih skrivala tiha želja, da bi prispela varno in srečno. S to željo bomo zrli za njo, kakor so nekoč partizani zrli za kurirjem, ki seje izgubljal med debli dreves tihega mračnega gozda. Tatjana Vesel, 7. r. PO Ivan Vrtačnik Loški potok Žgane misli Toneta Demšarja Z literarnim krožkom smo šli na razstavo akademskega kiparja Toneta Dešmarja v DOM' JLA. Razstavljal je nekaj svojih zadnjih del. Veliko upodablja življenje v sodobni civilizaciji. Opisala bom sporočilo njegovih del, kakor si ga razlagam. Predmet njegove Obdelave je žgana glina in sicer opeka — modularni bloki. Kipi z naslovi: Plod in sad — dva kipa, BSV in Modelar ec govorijo, kako ljudje v mestu med zidovi in .. I L 11 .'1: betonom težko živijo, vsi so izmaličeni, nekateri so kot 'gobe in v utesnjenosti komaj dihajo. Kot bi bilo mesto zapor svobodnih ljudi. Vidimo preobrazbo ljudi v kipu z istim naslovom. Kip je kot puščica ali smreka. V vznožju so glave v naravni človeški obliki, proti' vrhu pa so vse bolj stlačene in se izgubljajo v daljavi. Kip z naslovom „Tihožitje ”. je mreža, za katero se neke vrste krogle, ki sicer imajo izhod izpod mreže, a tega najdejo le nekatere, druge pa ga brez uspeha iščejo. „Gozd” — si predstavljam na dva načina. Kot gozd, ki ga človek vse bolj iztreblja in ga v sredini skoro ni več, pa tudi kot stolpnice, ki jih je vedno več. Ljudje, ki živijo v mestu, se med seboj ne poznajo, so si tuji in jih civilizacija, ki jo je kipar predstavil zelo pesimistično, uničuje. Jemlje jim pravo človečnost ter jim onemogoča, da bi zadihali v naravi brez zidov in betona. Razstava je bila zelo zanimiva. Sporočilo današnjega življenja. Opozorila nas je, da ima civi: racija, kakor prinaša sicer višje oblike življenja, tudi veliko slabega. Skratka, kako se počasi, čeprav zelo inteligentni, ubijamo in zapiramo med zidove in kako hudo je življenje mestnih Ijndi- Alenka Gornik 6. b. Lit. dop. kr. UČENCI CELODNEVNE ŠOLE Dolenja vas se lepo vključujejo v okolje,‘v katerem živijo in delajo. Največje uspehe došegajo na kulturnem področju, saj so med najbolj dejavnimi člani kulturnega društva France Zbašnik. Zgledno pa je njihovo sodelovanje s TOZD Inles Dolenja vas. Večkrat obiščejo kolektiv in si ogledajo proizvodni proces, pa tudi kaj koristnega postorijo, če je potrebno. Na sliki je del učencev pri letošnji spomladanski vrtnarsko očiščevalni akciji na Hrastu, kakor še vedno pravijo v Lončariji Inlesovemu tozdu. iiiiiimiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiiiiimimiiiiii Delegatski odnosi v SIS gospodarskih dejavnosti Pri ocenjevanju delovanja delegatskega. sistema običajno največ pozornosti posvečamo delovanju delegacij za občinsko skupščino, manj za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, še manj za samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti, čeprav pokrivajo zelo občutljiva področja in se v okvirusku-pščin teh SIS dogovarja o pridobivanju in razporejanju izredno velikih finančnih sredstev. Delegatsko osnovo za SIS materialne proizvodnje v večini primerov predstavlja delavski svet temeljne organizacije združenega dela oziroma svet krajevne skupnosti, delegacije pa se običajno povezujejo ,v konference delegacij, ker je z ozirom na obsežnost območja ali področja nemogoče zagotoviti delegatsko mesto v skupščini vsaki TOZD oziroma krajevni skupnosti. V izpeljavi teh relacij pa se pojavlja vrsta slabosti in nedoslednosti, kar onemogoča dejansko vsebinsko razreševanje problemov. Še vedno so primeri pomanjkljivih določb (ponekod jih pa sploh ni) v samoupravnih splošnih aktih TOZD in krajevnih skupnosti tako glede oblikovanja delegacij kot tudi glede drugih pravic in obveznosti delegacij do samoupravnih organov in obratno. Delegacije so obravnavane kot nekakšne drugorazredne delegacije. Slabo je sodelovanje delegacij KS z delegacijami TOZD v takoimenovani konferenci delegacij kot obliko konzultacije delegacij, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov KS in TOZD. Družbenopolitične organizacije v TOZD, KS in družbenopohtični skupnosti se v delo delegacij premalo vključujejo s svojimi stališči in predlogi, zato ostajajo delegacije pogosto brez politične podpore pri opredeljevanju svojih stališč. Tudi krajevne in občinska konferenca ‘•SZDL premalo sodelujejo z delegati oziroma delegacijami za SIS materialne proizvodnje, ki so zgtobolj ali manj prepuščene same sebi. Redki so pogovori krajevnih konferenc SZDL z delegati o njihovem delu oziroma problemih s posameznih področij, krajevne konference SZDL' ne pospešujejo oblik sodelovanja delegacij KS in TOZD, kar bi vodilo k oblikovanju usklajenih stališč delegacij. To so le najbolj bistveni problemi, ki so evidentni pri delu teh delegacij. Svet za družbenopolitični sistem pri Predsedstvu OK SZDL Ribnica je 15. maja organiziral razgovor o problematiki delovanja konferenc delegacij za Območno SIS za PTT promet Ljubljana ih Območno vodno skupnost Ljubljanica — Sava s predstavniki TOZD, KS in družbenopolitičnih organizacij, ker je problematika teh dveh SIS najbolj blizu, odraža pa vbis-fvp problematiko, kije prisotna tudi v ostalih SIS materialne proizvodnje. Razprava je bila organizirana s ciljem, da se odpravijo slabosti v delovanju delegatskega sistema na tem pomembnem področju, sprejeti pa so bili naslednji dogovori: — pred sklicem seje konference delegacij morajo temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v svojih samoupravnih organih obravnavati problematiko, kije na dnevnem redu skupščine SIS in sprejeti usmeritve za delo svojih delegatov. Prekiniti je potrebno s prakso pošiljanja delegatov na zasedanja skupščin SIS brez ustrezno verificiranih in usklajenih stališč. Družbenopolitične organizacije v TOZD in KS, še posebej Letos bo gradnja zadrževalnika (akumulacije) v Prigorici verjetno le stekla. Kar precej let že tečejo razprave in priprave na veliko investicijo, ki naj bi ukrotila ribniške dolinske vode in s kmetijskega vidika temeljito spremenila podobo Ribniške doline. Že lansko leto je bilo nekaj storjenega (most v Bukovico), območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava pa v svojih letošnjih načrtih namenja okrog trinajst starih milijard dinarjev tej gradnji.... Potem bo morda tudi podoba struge Ribnice skozi Prigorico (na sliki) in Dolenjo vas drugačna. Poplav naj bi ne bilo več, v strugi naj bi bila vedno vsaj minimalna voda. osnovne organizaciji sindikata in krajevne konference SZDL, so dolžne nadzorovati izpeljavo delegatskih odnosov in se tudi tvorno vključiti v pripravo stališč in predlogov za delo delegatov in delegacij. — delavski sveti v TOZD in sveti krajevnih skupnosti lahko zadolžijo posamezne člane za pokrivanje določenih področij, ker je praksa pokazala, daje to učinkovito. Zadolžitev pa mora biti izpeljana v tem smislu, da bo delegat z ozirom na poznavanje problematike lahko učinkovito prenašal stališča sredine, ki gaje delegirala, jih ustrezno vsklajeval in povratno informiral, ne pa zato. da se mu le vroča gradivo za zasedanje posameznih skupščin SIS. — širše je potrebno oceniti in se opredeliti do nosilcev konferenc delegacij. Prevladuje mnenje, da.bi bila učinkovitost > in odgovornost konference delegacij večja, če bi za sklic konference delegacij zadolžili upravni organ, ki pokriva posamezno področje, dosegli pa bi tudi boljše vsklajevanje med konferenco delegacij TOZD in konferenco delegacij KS. — konferenca delegacij za Območno vodno skupnost Ljubljanica — Sava, ki jo sklicuje strokovna služba te SIS inji tudi prisostvuje, sicer dobro deluje, potrebno pa je zagotoviti predhodno vskladitev stališč, kar bi lahko dosegli z enournim predhodnim sklicem, za katerega bi bil-zadolžen upravni organ SO Ribnica. S tem bi dosegli bolj enoten nastop delegatov s celotnega območja občine pri vsklajevanju stališč s predstavniki izvajalcev. — sprejeti bi bilo potrebno prakso, da predstavniki SIS vsaj enkrat letno na konferenci delegacij temeljito obrazložijo realizacijo programa v preteklem letu in program za tekoče leto, kar bi bilo najbolj primerno po sprejetju zaključnih računov. S tem bi se izognili neposrednemu kontaktira-nju med strokovno službo SIS in le „ozkim občinskim vrhom", kar se sedaj pogosto dogaja. — pri svojem delu bi morale delegacije in delegati v mnogo večji meri izhajati iz sprejetega družbenega plana občine in svojih planskih aktov. — o sprejetih stališčih oziroma dogovorih je potrebno seznaniti" vse odgovorne za izpeljavo delegatskih odnosov na tem področju z zahtevo, da to problematiko vključujejo v tekoče programe svojega dela. S. KROMAR C KS RIBNICA J Telefonski priključki? Zaradi že tako in tako skromnih možnosti za dodelitev telefonov in kasnitve predvidenih del na razširitvi avtomatske telefonske centrale in veznih linij postaja problem telefonije vse večji. Povpraševanje ne pojenjuje, nasprotno, spričo razmer se še povečuje. Trenutno je na področju KS Ribnica cca devetsko prosilcev. Pritiski so vse večji tako na PTT kot na KS. Da bi vsaj malo ublažili povpraševanje in omogočili priključitev vsaj nekaterim prosilcem, smo se zavzeli, da se kar se da najhitreje pristopi k izvajanju. 6 Preko delegatov, ki se udeležujejo skupščine SIS za PTT smo zahtevali, da bo krajevna skupnost pripravila predlog predvidenih novih naročnikov. Smatrali smo, da se med sabo najbolje poznamo in da bo telefon dobil res tisti, ki ga najbolj potrebuje in je do priključka upravičen. Da bi bila izbira kandidatov kar najbolj javna in demokratična, smo obvestili vaške odbore in mestni svet, da izberejo in sami predlagajo ustrezno število kandidatov, seveda v skladu s pravilnikom PTT za sestavo prednostne listine. Predvidena izbira kandidatov žal ni obrodila pravih sadov. Nekateri odbori so sicer poskušali predlagati kandidate, toda zaradi pomanjkanja informacij popolne liste niso mogli sestaviti. Predlagali so, da naj KS od PTT dobi najriovejši in popoln poimenski seznam prosilcev, z datumi vloženih prijav. Naše želje in problematiko smo posredovali PTT in jih zaprosili za željene informacije. Namesto odgovora in seznama smo dobili pojasnilo, da bo kandidate za dodelitev telefona določila njihova komisija. D. P. • 75 LET ZADRUŽNIŠTVA V RIBNIŠKI DOLINI ) \Z Zlahtnitev domače sivke V prejšnji številki smo na kratko opozorili na 75-letnico ustanovitve prve živinorejske zadruge v Sodražici. Danes pa nekaj več o delu zadruge v Sodražici in Ribnici od leta 1909 do 1941. Kot smo že omenili, sega zadružna tradicija v naši dolini v leto 1909, koso Sodražani ustanovili živinorejsko zadrugo, leta 1910 pa so jo tudi v Ribnici. V živinorejski zadrugi v Sodražici so bili včlanjeni skoraj vsi kmetje. Prvi predsednik je bil Bartol iz Sodražice, mlečni kontrolor pa je bil Jereb, ki je svoje delo opravljal dolgo dobo. Da bi izboljšali kvaliteto živali, so živinorej- ' ci leta 1910 uvozili iz Švice tri bike in sicer iz doline Montafon. Zadruga jih je dala v rejo naprednim rejcem. S križanjem so dosegli boljšo kvaliteto dotedanje živine in je zadruga leta 1911 že organizirala prvo razstavo križanih živali. Do danes je bilo 18 živinorejskih razstav. Zadružništvu predan ribniški kmet, Jože Klun, „Kramarjev Jože iz Gase” v Ribnici. Po vrvi svetovni vojni so križane živali dajale že do 15 litrov mleka na dan. Ko je živinorejski odbor končal prvo etapo pretapljanja krvi pri kravah prvotnega goveda, so sklenili vzrediti konstitucijsko dovolj čvrst, skladen in enoten tip živali. Zato so iz Švice uvozili 10 krav. Krave so med prvimi dobili rejci Bartol, Kovačič, Pakiž, C var in Lavrič iz Sodražice ter Kovačič iz Zamosteca. Zanimivo je, da so rejci plačali uvožene živali po klavni ceni, ostalo pa je krila država. Ti rejci so prvi dajali vzgled in pobudo za napredek živinoreje, zato jih upravičeno imenujemo „pionirji ribniške živinoreje”. Pri uvozu plemenskih živali je imela živinorejska zadruga veliko podporo v bivši Vojvodini kranjski, iniciativo pa je dajala država. Od prvih bikov, ki so jih vzredili sami rejci na Sodražkem področju, so dva prodali v zadrugo Dobrepolje. Prodal jih je leta 1910 Ambrožič. Pri tem se je pokazala pravdarska strast našega kmeta. Ob prodaji plemenskih bikov je oddal tudi dve verigi. Ker mu jih na njegovo intervencijo niso vrnili, se je tožaril s tako zagnanostjo, da je zapravdal vrednost obeh bikov, vendar verig na koncu vseeno ni dobil. Naprednost in zagnanost zadru- žnikov seje kazala tudi v tem,da so na Travni gori nakupili zemljišča in uredili skupinski pašnik. Prva čreda 20-ih „ telic se je pasla že leta 1920. Pašnik so izkoriščali vse do druge svetovne vojne in skupaj z ribniško zadrugo še 17 let po vojni. Pred nekaj leti smo ga zopet aktivirali. Ustanovitvi zadruge v Sodražici so leta 1910 sledili živinorejci iz Ribnice. Ustanovili so zadrugo z imenom, „živinorejska in prašičjerejska zadruga z omejeno zavezo”. Spoznali so, da brez sposobnega in elastičnega vodstva ne bi mogli napredovati, zato so se obrnili na takratno inteligentno duhovščino, učitelje in graščaka Rudeža. Za prvega predsednika je bil izvoljen dekan Dolinar, kije bil tudi sam dober živinorejec. Tudi ribniška zadruga je uvozila prvih 10 bikov in nekaj telic iz doline Montafort v Švici. Ko je bila končana prva faza „žlahtnitve” krvi domače sivke, so rejci boljše živali stalno odbirali, slabše pa izločali. Leta 1928 so v Švici kupili še tri plemenske bike z imeni Fertig, Car in Bremer. Najbolj zagnan pobudnik za uvoz plemenskih bikov je bil znan živinorejec Hočevar iz Strug. Doma vzrejene križance so prodajali v Grčijo, precej pa tudi v Bosno in Makedonijo. Ko je bila leta 1932 ustanovljena v Ljubljani Živinorejska zveza, je zadruga vpeljala rodovnik. Prvi rodovni-kar je bil Mate in sicer do leta 1934. Nato je rodovniške posle prevzel Klun Jože iz Ribnice, kije delo opravljal do' druge svetovne vojne. Nekaj časa je bil tudi tajnik zadruge, redil je plemenske bike za pripust in je še danes dober živinorejec. Pogoj za sprejem krave v rodovnik je bila 'na začetku mlečnost 1700 litrov, kasneje pa 2500 litrov mleka na leto. Na občnem zboru so zadružniki izv-1 olili živinorejski odbor z mandatno dobo enega leta. Na občnih zborih sta takrat sodelovala nadkontrolor Erčulj in Lavrič iz selekcijske zveze v Ljubljani. Leta 1932 se je zadruge preimenovala v Živinorejsko selekcijsko zadrugo. Prvi predsednik novo imenovane zadruge je bil Marolt Janez iz Gorenje vasi, tajnik pa nadučitelj Kmet. Na razvojribniške živinoreje je vplival tudi graščak Rudež oz. njegova žena. Anton Rudež se je poročil z veleposestnico Sovanovo, kije za doto pripeljala 30 dobrih krav. Pristopila je v članstvo zadruge in s svojo lepo čredo dajala vzgled živinorejcem. Nekaj krav so od nje ribniški rejci tudi kupili. Poleg selekcijskega dela je živinorejski odbor skrbel tudi za izobraževanje kmetov. Tako so živinorejcem v spominu predavanjajnž. Benka, inž. Eiselta o mlekarstvu. Časopis, kije bil informator vseh takratnih dogajanj o kmetijstvu in spremljevalec kmetovega dela v živinoreji in poljedeljstvu, je bil „Kmetovalec”. Za izobraževanje je seveda skrbela tudi živinorejska zadruga v Sodražici. Zadrugi sta svoje delo opravljali do začetka druge svetovne vojne, ko je bilo njihovo nadaljnje delo onemogočeno. Seveda so bili aktivni tudi zadružniki na Slemenih, kjer so tudi imeli svojo živinorejsko zadrugo. V Dolenji vasi pa so razvijali tudi mlekarstvo. V Prigorici, kjer je sedaj tozd Inlesa, so zgradili mlekarno. Za primerjavo navajamo podatke o stanju rodovniških krav in povprečni mlečnosti za leto. 1937: Organizacija štev krav povprečje mleka kg na kravo letno Sodražica 63 2205 Ribnica 58 2284 Sv. Gregor 42 1793 Dolenja vas L 46 2379 Dolenja vas U. 26 , 2311 Skupaj: 1937 . 235 2197 Leta 1983 949 4060 Prihodnjič pa o zadružništvu po vojni. .. P/ Idealna sivka, last rejca Jožeta Riglerja, člana KZ Ribnica, ki je dala v peti laktaciji 8.305 litrov mleka. Pod imenom bikovska mati Mela je dobila častno mesto na naslovni strani novega glasila živinorejske poslovne skupnosti Slovenije Rjavo govedo januarja letos. Tudi to je priznanje tradiciji in dosežkom ribniške živinoreje. V SPOMIN Filip l ekavcc—Gašper Na Ljubljanskih Žalah smo se pred novim letom poslovili od našega prvoborca, partizanskega poveljnika, častnega občana Ribnice, Filipa Tekavca—Gašperja. Rojen je bil v Ribnici leta 1912 in tukaj tudi preživel otroštvo v številni delavski družini. Leta 1930je vstopil v podoficirsko šolo in posta! podčastnik. Za takratne čase si je pridobil razmeroma dober poklic, toda ni se mogel upreti svojim humanističnim in socialnim nagnjenjem. Na službenem mestu'v Šibeniku se je poveza! z delavci tovarne karbida in z njimi in še z nekaterimi tovariši iz vojske razširjal protirežimsko literaturo in sodeloval v protidržavnih demonstracijah. Zaradi tega so ga kazensko premestili v Kruše-vac. V letu 1933je bi! aretiran in po zakonu o zaščiti države obsojen na 5 let zapora, ki ga je prestajal v niški kaznilnici. Zaradi nediscipline si je nakopal še kazen dveh mesecev, ki jih je prebil v samici. V Ribnico je bil prignan z eskorto v novembru leta 1938 in vsak dan se je moral prijavljati žandarmeriji. Filip Tekavec pa ni obmiroval. Izbral si je revolucionarno pot. Kot lesni delavec je postal še predsednik sindikata in nadaljeval politična dela. Povezal se je še z drugimi levičarji, z Jožetom Seškom rja čelu. Skupaj z Vinkom Miheličem, Janezom Kmetom, Vinkom Knolom in Janezom Lovšinom je bil na partijski konf erenci v Stari cerkvi pri Kočevju, avgusta leta 1939 sprejet v KPS. Poleg Šeška so bili na sestanku še Boris Kraigher, Dušan Bravničar in drugi vodilni komunisti. Revolucionarni tok ga je zajel z vso silo in ga nosil skozi hude čase partizanskega boja in povojnih naporov vse do prerane smrti. Ob razpadu Jugoslavije je posta! član komiteja KPS za kočevsko okrožje, prejšnje in medvojno delovanje pa ni ostalo skrito italijanskim ovaduhom, zato mu je partija omogočila, da se je že 12. julija leta 1941 umaknil, postal prvi komandir Ribniške čete, ki je bila ustanovljena 13. julija 1941. Postal je prvi komandir Ribniške čete. Pod njegovim poveljstvom so se začele prve partizanske akcije, rušenje prog in napadi na manjše oborožene enote. Med NOB je bil Gašper v operativnih enotah. Bil je komandant šolskega taborišča, komandant manevrskega bataljona, komandant L bat. Tomšičeve brigade, komisar mirenskih enot in operativni oficir v Cankarjevi brigadi. Nato je bil komandant Notranjskega odreda, operativni oficir VIL Korpusa, komandant Dopolnilne brigade pri Glavnem štabu Slovenije. V bitkah je bil 8x huje in laže ranjen ter je bil 90® vojaški vojni invalid. Po osvoboditvi je bil pribočnik 31. divizije, načelnik vojnega okrožja No ’o mesto in nazadnje komandant vojaške enote na Rakeku, kjer je bil zaradi slabega zdravja upokojen kot pod.polk. JLA. Za zasluge v vojski in po osvoboditvi je prejel visoka državna odlikovanja in spomenico 1941. Po upokojitvi je dlje časa živel v Cerknici, kjer je zelo uspešno deloval v družbeno političnih organih. Kot sekretar Občinskega odbora O F in SZDL, kot predsednik O O ZZB NOV je nadaljeval z revolucionarnim delom pri obnovi in industrializaciji cerkniške občine. Vseskozi pa je bil povezan tudi s svojo Ribnico, v Domicilnih enotah in drugje. Kot prvoborca in družbeno aktivnega delavca ga je občina Ribnica predlagala za svojega častnega občana. Po preselitvi v Ljubljano je po svojih močeh deloval v organih KS Rožna dolina. Posebej je bil aktiven v Združenju borcev. Vseskozi pa je bil vdan tudi lovski zeleni bratovščini, dokler ni omagal pod udarci bolezni. Filipa Tekavca—Gašperja so poznali mnogi slovenski borci. Vseskozi je bil zvest revolucionarnim izročilom NOB in njenim etičnim vrednotam. KERSNIČ Vinko France Debeljak Pred nekaj tedni so v najožjem družinskem krogu položili posmrtne ostanke Franceta Debeljaka v poslednje počivališče na pokopališču v Hrovači. Tiho in skromno, skoro neopazno je odšel človek, ki je lep del svojega življenja posvetil razvoju Ribniške doline, predvsem na kulturno vzgojnem in družbenopolitičnem področju, odšel je, strt od dolgotrajne bolezni v štiriinpetdesetem letu življenja. Franc Debeljak izhaja iz znane napredne ribniške učiteljske družine Kramarčkovih. V mladosti se je tudi sam usmeril po stopinjah staršev in se namenil usmeriti svoje življenje in naravne sposobnosti vzgoji mladega rodu. Res je nekaj časa kot glasbenik poučeval na ribniški osnovni šoli, potem jo je kot pedagoški vodja nekaj časa vodil, dokler se ni v celoti usmeril v družbeno politično delo, najprej kot predsednik občinskega odbora socialistične zveze in nato kot sekretar občinskega komiteja zveze komunistov. V burnih šestdesetih letih je Ribnica potrebovala družbenopolitičnega delavca Kramarčkovega kova, ki je z intuicijo intelektualca in kulturnika znal razreševati mnoga ekonomska protislovja našega okolja. To so bili časi, ko je občina dobivala sedanjo podobo in je namenjala prve plašne korake iz splošne nerazvitosti v hitrejšo industrializacijo. Spominjamo sega kot pobudnika mnogih akcij in odločnega zagovornika demokratičnih načel naše samoupravne prakse. Ko je po več letih uspešnega dela odšel iz Ribnice na nove družbeno politične dolžnosti, je ostal na svoj kraj navezan z mnogimi vezmi. Rad se je vračal in pomagal, če je le mogel. Nazadnje je delal v skupnosti slovenskih občin. Zavratna bolezen ga je pred dvema letoma prisilila v predčasni pokoj, dokler ni spomladi v boju z njo omagal. Jože Košmrlj Košmrlj Jože se je rodil 19. 9. 1909 v Retjah, v revni kmečki družini, v času, ko so bili delavoi in kmetje brez vsakih pravic, ko se je delavsko bivanje pri nas šele rojevalo. Že kot otrok je začutil tegobe takratnega življenja. Kot 16-letni deček je že odhajal na delo v gozd na Hrvatsko. Po odsluženju kadrovskega roka leta 1931 se je ponovno vrnil na delo v gozd. V iskanju boljšega zaslužka je leta 1937 odšel na delo v Francijo, kjer je pričakoval drugačen odnos do delavcev, pa tudi tu je bil razočaran. V vojni leta 1940, ki jo je doživljala Francija, je bil poslan na delo v Nemčijo in nato zopet v Francijo, vendar v rokah nemških nacistov. Odločil se je za pobeg iz okupirane Evrope. S pomočjo odporniškega gibanja v Franciji mu je uspelo, da je preko Španije prispel v Al žir, kjer je dobil zvezo z zavezniško komando, ki mu je omogočila, da je leta 194J preko Italije prispel v Jugoslavijo in se vključil v enote NOV. V Šibeniku je bil vključen v L Dalmatinsko proletarsko udarno brigado ter sodeloval v bojih za Mostar, Knin, Dolnji Lapac, Gospič, otok Krk, Istro in slovensko Primorje. Dolga je bila pot domov. Za zasluge pri osvoboditvi naše domovine je bil večkrat odlikovan. Številne f unkcije, ki jih je opravljat v povojnem obdobju in izkušnje, ki jih je imel kot delavec v gozdu, so bile porok njegovemu poštenemu delu in ugledu. Bil je predsednik Mestnega odbora Kočevje, predsednik mestnega odbora SZDL Kočevje, predsednik sveta za gospodarstvo v občini Draga—Loški potok, sekretar OO ZKS, sekretar komiteja ZKS Loški potok, član okrajnega komiteja ZKS, član OO ZZB NOV, večletni predsednik KO ZZB NOV Loški potok, član odbora za SLO in DS. Ni naključje, da je bil brez končane osnovne šole, toda z življenjskimi izkušnjami v letu 1955 izvoljen za direktorja podjetja „Smreka”, pozneje TOZD „Inles" Loški potok, ter ga vodil vse do upokojitve. , V Loškem potoku ni bilo dejavnosti, v kateri ne bi sodeloval, ni bilo DPO, v kateri ni pustil vsaj delček svojega dela in v kateri ne bi s svojimi izkušnjami, vztrajnostjo in tehtnimi predlogi prispeval svoj delež v razreševanju številnih problemov. V. KERSNIČ e LETNI OBRAČUN BORČEVSKE ORGANIZACIJE VEDNO V SREDIŠČU DOGAJANJA Sredi maja je bila v Ribnici letna konferenca občinske organizacije zveze borcev, katere se je udeležilo 45 delegatov krajevnih organizacij in gostov. Člani občinske organizacije ZB so ocenili razmere v občini, še posebej ekonomsko stanje in se dogovorili o prihodnji aktivnosti svoje organizacije. Akcijski program organizacije je naravnan tako, da upošteva stanje in resolucijo družbenega in gospodarskega razvoja v občini. Čeprav je večji del članstva ZB že v pokoju, si prizadevajo biti še vedno v središču dogajanja in po svojih najboljših močeh prispevati h krepitvi in utrjevanju družbeno ekonomskih in političnih razmer v svojem okolju. S svojim delom v vseh delovnih in življenjskih sredinah borci dokazujejo svojo privrženost revoluciji in njenim tradicijam. Velike možnosti ustvarjalnega delovanja članov organizacije so prav v delegatskem sistemu, v katerega se vključujejo v vseh okoljih. Ocenili pa so, da morajo biti za kvalitetno odločanje ljudje tudi pravočasno vsestransko informirani. Pri tem je še precej težav, saj pogosto izostane pravočasna informacija o stvareh, o katerih se odloča. Na konferenci so spregovorili 'tudi o delu komisije za zgodovinsko in spomeniško dejavnost in o delu drugih komisij. Velik dolg čaka organizacijo in celotno občino pri celovitem zapisu najpomembnejših dogodkov oziroma poteka narodnoosvobodilnega boja v naši občini v posebni knjigi kot nadaljevanju pred dvema letoma izišle knjige Ribnica skozi stoletja. Poleg podrobneje opisanih dogodkov iz NOB bi morali obsežnejši zapis prinesti tudi sezname vseh žrtev, opise spomenikov in spominskih obeležij, sezname preganjanih itd. Komisije za zgodovinsko dejavnost pri krajevnih organizacijah in pri občinski organizaciji čaka s tem v zvezi še veliko dela. t * Ugodno je bilo ocenjeno tudi delovanje domicilnih odborov in sodelo- ’ vanje z njimi — odbor aktivistov OF Barje — Kolpa, 1. ribniška četa, Levstikova brigada, IX. brigada in 1. art. brigada. Tudi sodelovanje z gar-nizonom-JLA je uspešno, kar so potrdili tudi njegovi predstavniki na konferenci. Veliko storijo pri prenašanju in ohranjanju tradicij osvobodilnega boja tudi naše šole. Temu je treba v prihodnje posvetiti še več skrbi, sa je za mladi rod neprecenljivega pomena spoznavanje naše bližnje preteklosti iz neposrednih stikov z borci ter z obiski zgodovinskih krajev. Večjo skrb je treba v prihodnje posvetiti zdravstvenim vprašanjem borcev, ki'zdaj z nekaterimi opredeli- tvami zdravstvene skupnosti ne morejo biti zadovoljni. Na področju organiziranja in uveljavljanja koncepcije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite smo v občini veliko dosegli. Brez dvoma imajo pri tem mnogo zaslug tudi člani zveze borcev, ki povsod, kjer je možno, nudijo svoje bogate izkušnje in znanje, preizkušeno v konkretnih vojnih razmerah. Pridobitve revolu- cije tudi na tem področju so neprecenljive, z njimi pa našo obrambno in samozaščitno organiziranost. in usposobljenost lahko le plemenitimo. Na konferenci je bilo izvoljeno novo predsedstvo občinskega odbora zveze borcev, kateremu bo še naprej predsedoval Vinko Kersnič. JANEZ DEBELJAK okoljem, za spoznavanje samoupravnih procesov in neposredno vključevanje mladih v neposredno odločanje itd. Družba mora to zvrst aktivnosti prevzeti za svojo, zavedajoč se, da je prav.dejavnost tehnične kulture tista, ki zlasti pri mladih ljudeh vzbudi veselje do tehnike. To seveda ni malo, saj že samo v društvu nekdo lahko deluje le kot „strokovnjak” določene de-' javnosti n.pr. pri raziskavah kraških jam, v prometni dejavnosti, v, radijskem prometu, v tehnični fotografiji itd. Sredstva, s katerimi društva tehnične kulture razpolagajo, niso niti tehnično zastarela niti vrednostno zanemarljiva, saj stane n.pr. 1 tekoči meter plezalne vrvi 120,- Din, sodobna UKW postaja cca 100,000,- Din, fotokamere in pribor za razvijanje tudi niso predmeti nakupa „na kilo” itd. Ostane še vprašanje, kako družba vrednoti prizadevanja entuziastov na področju tehnične kulture, kako vrednoti mlade strokovnjake, ki prihajajo iz društev in ali jih vključuje v neposredna prizadevanja za izboljšanje težke ekonomske situacije. Izgleda, da nič, saj niti ne nudi osnovnega za njihovo dejavnost, zato se opravičeno sprašujejo ali so sploh potrebni, čeprav so zapisani v planih obramb- , nih priprav kot železna rezerva kadrov itd. Kadri v društvih tehnične kulture pa se vzgajajo več let, za kar je potrebna kontinuiteta dela. To pa bodo dosegli le, če jim bo družba priskočila na pomoč. Konferenca je sklenila obnoviti sporazume s SIS in LO, ki kot financerji programov teh dejavnosti morajo dobiti sredstva vsaj za najnujnejše izdatke osnovnih organizacij in funkcionalnih stroškov same ZOTK. Za naslednje mandatno obdobje je izvolila vodstvo ZOTK in za predsednika ponovno Lavrič Prvina ter priporočila, da naj ob konstituiranju Sveta prevzameta: mesto tajnika tov. Mihelič Lojze, mesto blagajnika pa tov. Geize Cvetka. Konferenca je v imenu Zveze organizacij tehnične kulture SR Slovenije podelila dvema zaslužnima članoma visoki družbeni priznanji in sicer: Kersnič Vinku iz Ribnice priznanje za nesebično delo v AMD ter Škrabec Francetu, dolgoletnemu predsedniku Društva za raziskovanje jam, srebrno plaketo „Boris Kidrič” za napredek tehnične kulture. Svoje delo je konferenca končala z upanjem, da bodo v tem mandatnem obdobju doseženi ob boljših pogojih dela boljši rezultati. Petrič Ivan O tehnični kulturi v občini Konec marca je bila programsko-volilna konferenca Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Ribnica (ZOTK). Poročilo o delu ZOTK je podal predsednik Prvin Lavrič, ki je posegel prav v leto 1961, ko.je bil ustanovljen Svet ljudske tehnike občine Ribnica. Tako je očitneje pokazal na težave, š katerimi se ves čas, še posebej pa v zadnjem obdobju bori ZOTK. Svet Ljudske tehnike je v občini Ribnica povezoval 4 osnovne organizacije: Društvo za raziskovanje jam, Radioklub, Avto-moto društvo in Fotoklub Jožeta Petka Ribnica. Radioklub in Društvo za raziskovanje jam sta imela še svoji sekciji, prvi v Sodražici (YU3—DCS) in drugi v Ortneku. Dejavnost LT je financiral občinski proračun v višini, ki smo ji takrat rekli „en miljon”. S čiščenjem proračunov družbenopolitičnih skupnosti in ustanavljanjem SIS je LT z doslednim zavračanjem družbenega financiranja preko posebne SIS, &š da se bo samo bohotila že tako prevelika družbena režija, ostala praznih rok. Ker ni nobena SIS smatrala te dejavnosti za svojo, so pač tako kot drugje po Sloveniji pristopili leta 1977 k ustanovitvi Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Ribnica ter sklenili s SIS za telesno kulturo, SIS za izobraževanje, SIS za raziskovanje, SIS za kulturo in oddelkom za LO občine Ribnica družbeni dogovor o financiranju te dejavnosti. Tako so nabrali prvo leto 7 starih miljonov, naslednja leta čedalje manj in letos še nič. Za delovanje LT se zanima poleg privržencev ene ali druge veje te zanimive dejavnosti tudi ljudska obramba, ki s pridom vključuje vse štiri dejavnosti v obrambne priprave in to na področju zvez, raziskovanja kraških jam, fotografije in urjenja mladih voznikov. V času, ko so najbolj- vneti in najsposobnejši kadri LT naveličani prenehali z beračenjem poganjati voz LT s tem, da so postavili na prvo mesto birokratsko administracijo po neobveznem načelu „napišite prošnjo”, med tem ko je osnovna dejavnost postala drugotnega pomena, pa se njen obseg nenehno zmanjšuje. Zaradi osipa članstva v društvih opazno cvete „privatizacija” in skupinsko lastniški odnos do družbenega premoženja, nespoštovanje samoupravnih norm in podobni iz vsakdanjega političnega žargona znani pojavi. Menil je, da ne bo odveč, če ponovi že tolikokrat izrečene besede o pomenu tehnične kulture v sodobni družbi, o pomenu inventivne dejavnosti v OZD, ki imata pogosto korenine prav v različnih društvih, o pomenu teh društev za razvijanje šole in njeno povezovanje z Leto dni je minilo o dospelega referenduma za peti samoprispevek v naši občini. Skupni del vseh občanov in vseh krajevnih skupnosti je izgradnja otroških vrtcev v Sodražici in (dograditev) v Ribnici. V prvem letu samoprispevka je bil, ob pomoči Rika, realiziran pomemben del skupne naloge, razširitev vrtca v Ribnici. V novih prostorih je našlo mesto blizu 70 malčkov, prav toliko pa jih je v Ribnici spet čaka na sprejem. Otvoritev novih prostorov vrtca v Ribnici je bila 26. aprila, pred praznikom OF. Zdaj tečejo priprave na gradnjo vrtca v Sodražici, ki naj bi bil dograjen, če bo šlo vse po sreči, do prihodnje pomladi. Dne 12. maja je bilo v Dolenji vasi v DC 16 tradicionalno srečanje pevskih zborov, deseto po vrsti, ki. jih od leta 1975 vsako leto konec aprila ali v maju organizira KUD France Zbašnik. Srečanja pevskih zborov niso imela nikdar tekmovalnega značaja. Bilo naj bi predvsem delovno srečanje ob koncu kulturne sezone, na katerem pevci in pevovodje izmenjajo izkušnje, se pogovorijo o problemih in se dogovarjajo za'delo v prihodnje. Prireditev skraja ni nameravala prerasti v regionalno, hotela pa je spodbujati zanimanje za petje, spodbujati mlade za vključevanje v pevske zbore, spodbujati ustanavljanje novih zborov. V marsičem so dosedanja srečanja uspela, predvsem v krepitvi zanimanja za pevsko kulturo v naših krajih, pa tudi precej novih pevcev se je vključilo v zbore, nastali so nekateri novi zbori. Žal je tu in tam tudi kak zbor prenehal delovati (Sušje, Lovci v Sod^ ražici, Urban v Ribnici, Potočan se reorganizira). Vsako leto so zbori zapeli po dve ali tri pesmi, na koncu pa so združeni moški skupno zapeli po dve ali tri pesmi. Organizator srečanj je vedno nastope pevskih zborov popestril še z drugimi nastopi, npr. folklorne skupine, ha petih od desetih srečanj pa je bila tudi modna revija. Prva tri leta so jo pripravljali člani Kluba mode tovarne Sukno Zapuže, lani in letos pa profesionalni manekenki Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane. Gotovo takšna dopolnitev pevskih Srečanja pevskih zborov v Dolenji vasi so vsako leto dobro obiskana. Polna dvorana DC 16, tokrat je bilo na prireditvi preko 600 ljudi, zagotavlja ribniškemu zborovskemu petju uspešen razvoj in kvaliteten vzpon. srečanj privabi še več po- ljudi, kar je celo za druge večje slušalcev in nikdar doslej ni bil kraje izredno lepo število, obisk dolenjevaških srečanj Organizator je tokrat pova-vprašljiv. Na letošnjem sreča- bil k sodelovanju vse pevske nju je bilo npr. kar preko 600 zbore iz ribniške in kočevske • PREDSEDNIK ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ J Janez Debeljak Konec aprila je bila v Ribnici konferenca zveze kulturnih organizacij, v katero so vključene vse amaterske kulturne skupine in društva iz občine. Pregledano in ocenjeho je bilo delovanje organizacije v preteklem obdobju. Kulturni delavci v občini.se pri svojem delu srečujejo z mnogimi problemi, najpomembnejši pa so kadrovski in prostorski. V nobenem kraju niso v celoti zagotovljeni ustrezni prostori za kulturno delo, povsod pa imajo tudi več kot dovolj težav z animatorji kulturnega delovanja. Skoro v vseh krajevnih skupnostih (razen Velikih Poljan) sicer del ujejo kult urna društva in posamezne kulturne skupine, za dovolj učinkovito delo pa je samo to včasih premalo. Ob ustrezni delovni pripravljenosti in brez kakršnegakoli prostora tudi uspešnosti ne more biti (Sušje!). Premalo je bilo doslej tudi narejenega (ali doseženega!) pri vključevanju mladih v različne.oblike kulturnega dela. Res je tudi, da so obstoječe oblike preveč stereotipne in da smo premalo iskali novih, sodobnejših oblik, privlačnejših za mlade. Tako bi gotovo še bolj popestrili oblike kulturnega dela in našo kulturno „ponudbo” obogatili. V prihodnje naj bi več razmišljali tudi v tej smeri. Na konferenci je bilo izvoljeno novo predsedstvo, za predsednika zveze kulturnih organizacij občine (ZKO) pa je bil izvoljen prof. Janez Debeljak, dolgoletni kulturni in društveni delavec iz Ribnice. Drugič letos je sodeloval na srečanju v Dolenji vasi tudi mladinski mešani zbor iz Sodražice, ki ga od ustanovitve pred dvema letoma vodi Brane Košir. Ubrani glasovi, resno delo in zavzetost obetajo zboru še lepo prihodnost. občine. Nekateri zbori so seo-pravičili, v glavnem zaradi kadrovskih težav (Vre, Potočan) ali bolezni (nonet Rog). Prijeten pevski večer, vreden jubilejnega 10. srečanja zborov, pa so številnim poslušalcem pripravili oktet Donit, mešani mladinski in moški pevski zbor iz Sodražice, moški zbor Slemena, mešani zbor Gallus Ribnica, nonet Vitra Ribnica, kvartet Inles, Lončar Dolenja vas, moški zbor Svoboda Kočevje, pionirski zbor osnovne šole Dolenja vas. Blizu dvesto pevcev, moških, žensk, pionirjev, starejših in mlajših je nazorno potrdilo, da nas pesem resnično združuje, da kdor poje res ne misli zlo, potrdili so, kkako trdoživa in radoživa je slovenska beseda, slovenska pesem, kako globoko v srcih ljudi je. To so prav tako potrdili tudi številni poslušalci. Velika hvala velja vsem pevcem za nesebično in požrtvovalno, naporno in polno vsakovrstnega odpovedovanja delo, ki ga nenehno vlagajo v petje in krepitev pevske kulture. Posebna hvala velja vodjem zborov, jci to naše petje držijo skupaj. Kar naštejmo jih, pevovodje: Andrej Petek (Lončar), Peter Klun (Svoboda Kočevje), Sonja Pogorelc (osn. šola Dolenja vas), Bernarda Kogovšek (Vitra, mešani zbor Gallus), Lojze Ozvald (Slemena, kvartet Inles), Brane Košir (mladinski mešani in moški zbor Sodražica), Tone Lovrenčič (Donit). Še lepše bi bilo, ko bi v Ribnici ne imeli takih kadrovskih težav z vodji zborov. Z večjim angažiranjem kulturnih delavcev, družbenopolitičnih delavcev in glasbene šole bi na pevskem področju gotovo lahko storili še mnogo več. Naše petje še bolj razvili, vključili še več novih pevcev, organizirali nove zbore. No, nekaj takega smo si na zadnjem srečanju v Dolenji vasi tudi obljubili, v to smer gre tudi razvojna politika kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij. Po številu zborov in pevcev na 11. srečanju prihodnje leto bomo videli, kaj od zamišljenega smo dosegli. F. Grivec • SPOMLADI VRSTA PRIREDITEV ( ) Kako napolniti dvorano? Zveza kulturnih organizacij Ribnica, kulturna skupnost in posamezna društva so v spomladanskem času, od konca marca do začetka junija, organizirali vrsto zanimivih kulturnih prireditev v Ribnici in v posameznih krajevnih središčih. Ob občinskem prazniku konec marca, ob dnevu OF in 1. maju ter ob dnevu mladosti je bilo več prireditev oziroma krajevnih proslav v posameznih krajih v občini, ki sojih pripravile osnovne šole v sodelovanju s kulturnimi društvi. V domu JLA v Ribnici pa so bila še naslednja gostovanja oziroma likovne razstave: Če k naštetim prireditvam prištejemo kot domače osnovanje še dve igri, ki soju naštudirali v KUD France Zba-šnik Dolenja vas — Čudežni pisalni strojček (predstave v Dolenji vasi, v Sodražici in dve v Ribnici z okrog 1.I00- gledalci) in krajša komedija Začarana Ančka, ter tradicionalno 10. srečanje pevskih zborov v Dolenji vasi 12. maja, vidimo, da je bila letošnja kulturna sezona izredno razgibana in bogata. Morda bo kdo porekel, da je bilo, vsaj v Ribnici, celo preveč prireditev. Trditev seveda temeljitejšega preudarka ne zdrži, saj je dvorana v domu JLA s 300 sedeži za tako velik kraj in njegovo širše zaledje mnogo — 30. marca je bil koncert pevskega zbora Gaudeamus iz Ljubljane, — 3. aprila otvoritev razstave likovnikov amaterjev iz Bežigrada v sodelovanju z ZKO Bežigrad, — koncert Svetlane Makarovič pod naslovom-Pesmice iz mačje preje je bil v Ribnici 13. aprila, — 20. april — kipar samouk Matija Glad iz Kočevja pripavi razstavo zanimivih lesenih plastik, — 6. maja — gostuje amaterska gledališka skupina iz Loža z delom Črna komedija, — 13. maja —gostovanje amaterske gledališke skupine iz Črnuč s komedijo Komaj do srednjih vej, — konec aprila dve predstavi dramske skupine prosvetnega društva Slemena pri Sv. Gregorju s komedijo Vražje dekle. Nato še gostovanje v Sodražici, 18. maja v Ribnici, teden kasneje v Dolenji vasi, — 24. maja—v domu JLA zanimiva glasbeno plesna prireditev KUD Gallus Zaplešimo in zapojmo, posvečeno dnevu mladosti (otroški in mladinski zbor osnovne šole, mešani zbor Gallus, plesna skupina), — 31. maja v domu JLA gostovanje z Vajami v slogu v sodelovanju Cankarjevega doma in SNG Celje in — 1. junija nastopi šolska gledališka skupina iz Velikih Lašč za učence ribniške šole. premajhna. Žal pa je treba povedati, da zadnje čase pri posameznih prireditvah (izjema so gostovanja domačih amaterskih skupin!) upada število gledalcev. Vprašanju obiska kulturnih prireditev, tudi otvoritev likovnih razstav, bo potrebno v prihodnji sezoni posvetiti posebno skrb in zadeve organizirati tako, da si bo vsako prireditev ogledalo res veliko občanov. Gotovo je tudi to, da moramo v občini v prihodnje.še bolj spodbujati domačo poustvarjalnost, snovanje novih gledaliških skupin s privlačnim repertoarjem in omogočiti gostovanja znotraj občine. Možnost izmenjave kulturnih programov posameznih društev bi bilo našim amaterskim kulturnikom še posebno priznanje in spodbuda za nadaljnje delo. Svoje bodo morale povedati tudi občinske in krajevne družbeno politične organizacije, njihovo ocenjevanje kulturnega delovanja pa naj bi ne bilo le „od zunaj" ali „zviška”, pač pa na osnovi delovanja družbeno političnih delavcev v društvih samih. Kulturna društva so odprta in predstavljajo bogato obliko še bogatejšega kulturnega delovanja . vseh občanov, še posebej mladih. Naj Dne 21. aprila letos je (kdo bi pričakoval kaj takega!) dopolnil sedemdeset ustvarjalnih let naš Urban, Tone KOZLEVČAR, šentviški Ribničan ali ribniški Šentvi-dčan, iz Ljubljane. Ni pravi Ribničan, kdor ga ne pozna, vsaj po imenu po podobi, po glasu. Mora ga poznati, če ga sicer pozna pol ostalega sveta, če ga poznajo v mnogih deželah po vseh kontinentih, od Aljaske do Ognjene zemlje, od Avstralije do Japonske. Povsod tod, v vse, te in še druge dežele je s Slovenskim oktetom v preteklih treh desetletjih ponesel slovensko in še posebej Ribniško pesem, pesem o Urbanu, kije „po cajlm svajt poznan”. Tako sta po vsem svetu poznana oba, Tone in Urban. V dneh ob njegovem življenjskem jubileju smo lahko v vseh domačih časopisih podrobneje prebirali njegovo življenjsko zgodbo in pripoved o tem, kdaj in kako in zakaj je začel peti. Ne bi tega ponavljali. Za nas je pomembno predvsem to, da je Ribnica pred skoro dvema desetletjema, poleti Julija spet likovno srečanje Še ena velika prireditev je bila to pomlad v Ribnici 11. maja, izbor slovenskega para za Ohcet v Ljubljani in na Plitvicah. Med petimi finalisti so na prireditvi v Ribnici v športnem centru (ob silni udeležbi občinstva) izbrali dva para. Poseben čar je prireditvi dal tudi nastop znamenitega ribniškega ženina izpred petih let Franceta Prelesnika. Kulturna skupnost in zveza kulturnih organizacij Ribnica bosta letos ponovno organizirala zdaj že uveljavljeno poletno srečanje likovnikov. Kot lansko bo tudi letošnje srečanje izvedeno v dveh delih in.sicer posebej bodo na enotedenskem delu pri nas likovniki slikarji, posebej in vdaljšem časovnem razdobju pa kiparji, ki naj bi kot osnoven material uporabljali glino ali les. Organizator srečanja je že razposlal razpis za zbiranje prijav preko Dur-štva slovenskih likovnih umetnikov. Med likovniki in sploh kulturnimi delavci v Sloveniji je za ribniško obliko poletnega likovnega srečanja vedno več zanimanja in to predvsem zaradi povsem novega pristopa v organizaciji — uporaba domačih materialov (glina, les, železo) in delo pri domačih obrtnikih — lončarjih in suhorobarjih. Pretežni del letošnjega likovnega srečanja naj bi potekal na območju Dolenje vasi, kot vsako leto pa bo skupna razstava umetniških del v času ribniškega sejma v začetku septembra v domu JLA. pomen in človeka in 1965. leta, spoznala vrednost Kozlevčarja pevca in ga proglasila za častnega občana. Tako je Kozlevčar postal eden naših prvih častnih občanov in se s tem še bolj navezal na naš kraj, svoj drugi dom. Povedano je že bilo, da je bil naš jubilant povsod zraven, kjer se je kaj pomembnega pevskega ali organizacijskega dogajalo. Zraven je bil, ko se je v Šentvidu pri Stični, v njegovem domačem kraju, rojeval znameniti pevski tabor. Ribničani smo mu malo zamerili, ko je tam postavil spomenik Ribničanu, sami pa ga vse doslej še nismo zmogli našemu znamenitemu krošnjarju. Zraven je bil, ko se je rojevala kmečka ohcet, zraven je bil, ko... Kaj bi naštevali, preveč je tega, kjer je Tone Kozlevčar zapustil trajne sledove svojega nemirnega, vedno iščočega, ustvarjalnega duha in dela. Tud) pri nas, v Ribnici. , Velika ljubezen do petja, silna energija, ki kar žari iz njega, organizatorska žilica, navezanost na Ribnico, na naše ljudsko izročilo, vse to je pred leti, ko je prenehal peti v Slovenskem oktetu, rodilo tudi naš, zdaj že široko uveljavljeni Ribniški oktet. V njem je, kako bi moglo biti drugače, naš Tone spet gonilna sila. Ribnica mu je lahko za marsikaj hvaležna. Od srca, odkrito in pošteno. Pred leti mu je namenila Urbanovo nagrado, vedno in ob vsaki priložnosti mu namenjamo dolžno spoštovanje, prisluhnemo njegovim bogatim idejam. Ob njegovem življenjskem jubileju pa mu v imenu vseh občanov, vseh Ribničanov iskreno čestitamo, hvaležni za vse, kar je storil za Ribnico, kar je storil za slovensko kulturo, za ugled domovine v svetu. Srečno, Tone, naš Urban, dober glas in obilo zdravja še mnoga leta! France Grivec Za Rešeto piše Urban Novo pajs’m bou trajba Saj ne vajm, če imam prou, ampak žje dougu cajta rezmi-šlam o nečjem, pa š najšm do zdaj rikjer upou povajdat. Žje najkaj cajta pa bjarem u cajtn-gah, de imamo tud u držav tak problem, pa naj vrag, de ga tud pr nas u Ribnč njab zečjel reševat. Mišim namreč, de b muoral zemajnat našo ribriško pajšm, k ji praumo kar himna. Saj jo poznate. Sm Ribnčan Urban, po cajlm svat poznan! Zekaj, buoste preč uprašal? Ajnfoh zetu, K je žje stara in naj več ze današne cajte. Ne-rjana je bla takrat, ku smo imajl samu suho ruobo pa lončarstvu, malu kmetijstva pa nobene industrije. Ze tiste cajte je bla rajs dobra, ne rjačem, ampak dhs, nak, muore bt pa žje kaj bi sodobriga. Saj je še zmjeraj suha ruoba, lo-nčarije je glih še ze muštr, je pa use kaj druzga lajsna industrija, pa kovinska, kar pogljedte naš Riko, pa tekstilna in druge tovarne, kaj b neštajvou, ku dobru poznamo, kaj imarno. U pajsrh naj rič od sisu, k nam pomagajo živt in zepraulat, rič od samoprispeuka in solidarnost, rič o tm, kaj smo do j Glasilo socialistične zveze j delovnega ljudstva Ribnica. I Izhaja enkrat mesečno ozi-$ roma desetkrat letno v na-: kladi 3.500 izvodov. Ureja | | uredniški odbor v sestavi: j | France Grivec, odgo- j l vorni urednik, Stane Kro- j | mar, glavni urednik, Karel j j Oražem, Viktor Pogorelc, I 3 Ivan Petrič, Alojzija Za- I « krajšek, Janez Mihelič, ; | France Lapajne, Stanko 3 Rus, Janez Bambič; teh-3 nični urednik: Uroš Bregar, j — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, I Seškova' 14, telefon 861-274 ali 861-067. — j I Priprava za tisk: Dnevnik— p | IBM. Tisk: tiskarna Ljud- i | ske pravice Ljubljana I----------p—T ____________J Za lepše okolje V Sloveniji vsako leto ocenjujemo urejenost iri privlačnost krajev, prijazne ingostoljubne gostince, pestro izbiro v ponudbi domačih jedi, ponudbo izvirnih spominkov, skrb za kulturno in naravno zapuščino. Tudi lani sta bila podeljena rdeč nagelj in bodeča neža, Ribnica se je uvrstila na enajsto mesto. To je že kar lepo priznanje, vendar pa si nikar ne zatiskajmo oči in ne bodimo s tem zadovoljni. Še marsikaj lahko naredimo,da bo naš kraj, pa naj bo to Ribnica ali katerakoli vas ali katerikoli zaselek v naši občini, še lepši. Uredimo okolico hiš, vrtove, nasade, odstranimo otanke ruštevin, lotimo se očiščevalnih del. Stare plotove, ki komaj še st- ojijo, zamenjajmo z živimi mejami. Okrasimo okna z lončnicami, obnovimo pročelja hiš. Posvetimo posebno pozornost tistim drobnim posebnostim in znamenjem na hišah, ki so v preteklosti dajala svoj pečat hiši ali pa celo kraju samemu. 900-letna zgodovina je gotovo pustila sledove, ki se še niso izgubili. Stara imena hiš bomo ohranili tako, da bomo z njimi poimenovali tisto, kar živi in dela danes, npr. noveybrate. Morda propada kje še komaj vidna stara pisava ali emblem. Razglejmo se naokoli z drugačnimi očmi in potrudimo se prav vsi, da bomo prispevali nekaj za lepši kraj. Predvsem pa moramo vsi skrbeti za čisto okolje. Z odnosom do okolja merimo namreč tudi kulturno raven ljudi. V svetu plačujejo visoke kazni zaradi onesnaževanja okolja. Ali tudi pri nas ne bomo našli druge rešitve? Turistično društvo Ribnica zdaj žje zgradi in kaj še buomo. Ne usak način, u naš pajsrri rajs dost manka, pa je škuoda in jo je trajba zetu zemajnat. Tud drgač poje pajšm samu o Ribnčarih in malu o Lončarjh, čeprou u Ribnč ne živijo samu Ribnčanje. Nobene besajde naj recimo o Potu-očarih in Sdržarih, Slajmenčh in Polenčh, k so uš u ribnišk občiri. Ne muormo pa tud ze-pajt: „Vre, vre, vre, mi smo Ribnčanje, Lončarj, Potuoča- nje, Sdržanje, Slajmenč in Polenč,” je malu predougu in preneruodnu. Buo trajba kaj druzga pogruntat, pa če smo do zdaj zmjeraj pogruntal ta-pravo buomo majnde tud zdaj. Saj b lohku tisi duohtar Pile, k piše u Rešjatu, tud bulšo pajšm nepisou al b pa u •> Rešjat respisal natečaj. Tistu iz ribnške pajsrri, k prav „ku ruobo uso proda, nej dnarja nej blaga” pa b lahku posodil ze dražauno himno. Ku šm pa žje pr ribnšk pajsrri predlagam, de spremenimo tud ribnšk grb z ribo. Spjet je preveč poudarjena.sa-mu Ribnca, kaj pa drug kraj? Morde b blu bulše, če b biu u grb recimo ps, k iz lončjene sklajde jej ribo u bobav omak? Ze premišlt je, se pogovori in pol odluočt. Ze enkrat tulku, pa še drugč kaj več, pa brez zemjere ■ vaš Urban. O denarju malo drugače Denar, denar! Denar — sveta vladar, smo včasih dejali. Danes to tudi občutimo, vedno bolj. Denar, ki gaje vedno in povsod premalo, denar, kije gibalo vsega. Vedno več stvari se nam čedalje manj splača početi, ker preveč stanejo, zanje premalo dobimo. Pa dinarji in devize in dinarji deviznega in devize dinarskega porekla in pehanje za takimi in drugačnimi dobrinami. Vse to nas nenehno obremenjuje, pa strah pred cenami, ki rastejo, pred inflacijo, ki taste in dohodki, ki padajo... Ko se je nekdo prijatelju za izkazano uslugo in pomoč zahvaljeval, češ da sploh ne ve, kako bi mu to poplačal, je le-ta dejal: „Odkar so pred tremi tisočletji Feničani izumili denar, to sploh ni več vprašanje!" Da, denar! Menda so ga res iznašli Feničani, ta skrivnostni trgovsko raziskovalni narod starega sveta. Denar kot posledico ali poenostavitev trgovanja. Le-to pa je spet povzročalo vedno nova raziskovanja sveta, ne zgolj zaradi novih znanj, prej novih tržišč in izvorov surovin. O denarju, trgovanju in vrednosti je Grk Aristotel okrog leta 400 pred našim štetjem modro dejal: „Vse, kar se menjuje, mora biti med seboj primerljivo. Temu namenu služi denar, kije vdoločenem pomenu postal posrednik. Denar odmerja in primerjuje, če in za koliko neki predmet prekaša drugega po vrednosti, npr. koliko parov i^evljev je po svoji vrednosti enakih hiši. Denar pokaže, v kakšnem razmerju je delo čevljarja z delom zidarja in koliko parov sandal je treba dati za hišo.” O trgovcih je atenski tovarnar orožja in odvetnik Lisias okrog leta 400 p. n. š. žalostno ugotovil: „Le po svojem rojstvu so ti ljudje državljani naše države. Po svojem prepričanju pa si najdejo domovino povsod, kjer najdejo dobiček, kajti njihova domovina ni njihov rodni kraj, temveč njihova posest!" Danes ni nič drugače. Velekapital in veletrgovina danes v dobršni meri uravnavata svet. Trgovina v celoti in še posebej trgovanje z orožjem ter vojskujoči se narodi to samo potrjujejo. „Kšeft" je pač „kšeft"! Srednji vek, čas velikih raziskovanj in odkritij, je na novo raziskoval in odkrival stvari, ki so bile ljudem znane že dolgo pred našim Štetjem. Najmanj tri stoletja p. n. š. je Sredozemlje živahno trgovalo s Kitajsko (svila), čeprav Evropa poldrugo tisočletje kasneje opisom Marca Pola ni verjela. Šest stoletij p. n. š. so Egipčani pod faraonom Nehom Objadrali Afriko, kopali Sueški kanal kot že 600 let pred tem Ramzes I!, morda so pred našim štetjem Feničani (Kartažani) prišli celo v Ameriko. In še z nečim so se spoznali v prvih stoletjih naše ere Rimljani (in verjetno tudi drugi narodi pred njimi) — z inflacijo. Živahno trgovanje, ko človek več izdaja kot prejema, je rimsko trgovinsko bilanco spravilo v popolno pasivo. Državni bankrot (Rima) je dozorel okrog leta 300 našega štetja, pod Dioklecijanom. Zasebno podjetje v takem primeru napove konkurs, država pa požene v tek inflacijo. In te so tiste čase v Rimu imeli na pretek in denar naenkrat ni bil skoro nič več vreden, materialne dobrine pa so dosegale astronomske cene. Država si je pomagala z odločbami o obveznih najvišjih cenah, z maksimiranjem cen (kar nekam znan se nam zdi ta izraz, pa ne iz rimskih časov!). Rimski odlok o maksimiranih cenah (edictum de rerum venatium pretiis)je bil podlaga za vse kasnejše podobne odloke. Določal je hude kazni za kršitelje in natančno določal cene za vse — živila, sužnje, storitve. Budnim očem države ni ušlo prav nič. Vendar zaradi tega naj nas ne boli glava! Vse to se je dogajalo v Rimu pred skoro dva tisoč leti: inflacija, maksimirane cene, zadolževanje in življenje preko možnosti. F. G. Veselo v energetsko krizo z eno konjsko močjo! Vsi potopljeni tankerji nafte mu ne pridejo do živega, le malo sena in ovsa in pekete-pekete v beli svet. Zastava in IM V naj pa kar dražita svoje izdelke!