JCPrimorski
* ^^	dnevnik
PETEK, 6. NOVEMBRA 2015
št. 259 (21.496) leto LXXI.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjerje izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Svoboda fotografije in minimalizem pri oblikovanju
šepet
ulice
Montecchi r~ 18
vinarstvo - Na 3. strani
Dežela ne izključuje tožbe za teran
Na obzorju spor s Slovenijo?
sovodnje - Na 11. strani
»Občina ni delovala v interesu občanov«
Vlado Klemše se je obrnil na tožilstvo
šport - Na 17. strani
Jubilejna Nagrada šport in šola
Športnike-dijake nagradili petindvajsetič
begunci - Agencija ZN za begunce jih pričakuje še 600.000 v prihodnjih štirih mesecih
Huda zima na Balkanu
trst - Na Trgu sv. Antona do nedelje
Čokolada, uh, kako se cedijo sline
•••

i
^^Ti-r*1 J? ^'CS
ŽENEVA - Agencija ZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da bo v prihodnjih štirih mesecih preko meje med Grčijo in Turčijo v Evropo prišlo 600.000 beguncev. UNHCR zato prosi za dodatnih 88,5 milijona evrov za oskrbo beguncev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Grčiji. Vse večji problem je tudi namestitev beguncev v Nemčiji in Švedski. Nemčija je do oktobra registrirala več kot 758.000 prosilcev za azil. Švedska prosilcem za azil, ki prihajajo v državo, ne more več zagotoviti namestitve, je včeraj sporočil minister za migracije. V Slovenijo je do včeraj stopilo že več kot 150.000 mi-grantov. Včeraj je prišlo 4380 migrantov, kar je nekoliko manj kot pretekle dni. Premier Miro Cerar je zagotovil, da država begunsko krizo obvladuje. Ponovil je, da bodo ukrepe na meji stopnjevali, če bo treba tudi z ograjo, kar še ne pomeni zaprtja meje, pač pa usmerjanje toka beguncev.
Na 2. strani
rim - Mafija
Obtožen tudi nekdanji župan Alemanno
RIM - V Rimu se je včeraj začelo sojenje v odmevnem primeru Mafia Capitale, ki je razgalil sistemsko korupcijo v prestolnici. Na zatožni klopi je skupaj 46 obtožencev. Sodniki so formalno obtožili korupcije tudi nekdanjega župana Alemanna. Eden glavnih osumljencev, Luca Odevaine je že priznal svoje odgovornosti, pri tem pa obtožil tudi vladnega podtajnika NCD Giuseppeja Castiglioneja.
Na 2. strani
nabrežina - 30-letni albanski državljan
Smrtna nesreča na hitri cesti
P :
JMjULl.-.. ■ IVI. -V.■ ■ j I■ i ._Ui_.il --
evropska komisija - Jesenska gospodarska napoved
Evropsko gospodarstvo okreva
Za Italijo potrjene vladne napovedi o rasti 0,9 odstotka - Dosti boljša je Slovenija, ki naj bi letos zrasla za 2,6 odstotka
BRUSELJ - Evropsko gospodarstvo že tretje leto zmerno okreva, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih letih kljub globalnim izzivom, ugotavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Evropska komisija območju evra za letos napoveduje 1,6-odstotno, v prihodnjem letu 1,8-odstotno, leta 2017 pa 1,9-odstotno rast, EU pa 1,9-odstotno, 2-odstotno in 2,1-odstotno rast.
H gospodarskemu okrevanju prispevajo nizke cene nafte, ugodna denarna politika in šibka vrednost evra. Vpliv teh pozitivnih dejavnikov sicer bledi, pojavljajo se novi izzivi, kot je upočasnitev gospodarstev držav v razvoju in svetovne trgovine, negativen dejavnik pa je tudi napeto geopolitično okolje. Kljub tem izzivom komisija napoveduje počasno okrevanje tudi v prihodnjih dveh letih, zlasti zaradi boljšega stanja v zaposlovanju, boljših kreditnih pogojev, boljših razmer na finančnih trgih in večjih naložb.
Italiji komisija napoveduje le za spoznanje nižjo rast, kot jo pričakuje rimska vlada: letos 0,9 odstotka, prihodnje leto 1,5 in leta 2017 1,4 odstotka. Napovedi za naslednji dve leti sta za 0,1 odstotka nižji od vladnih, za letos pa se ujemajo, kar je Matteo Renzi izpostavil kot potrditev ponovnega zagona italijanskega gospodarstva. Precej pa se razlikujejo napovedi o deficitu Italije: za komisijo EU bo letos znašal 2,6 in prihodnje leto 2,3 odstotka, medtem ko Rim napoveduje 2,2 in 1,1 odstotka.
Sloveniji Evropske komisija napoveduje letos trikrat večjo rast od italijanske. Slovenija naj bi letos beležila 2,6-odstotno rast, v prihodnjem letu bo ta 1,9-od-stotna, nato pa se bo v letu 2017 znova okrepila na 2,5-odstotka. H gospodarskemu okrevanju v Sloveniji prispevata zlasti povečanje izvoza in domačega povpraševanja. V prihodnjem letu se bodo občutno zmanjšale ja-
vne naložbe, tudi zaradi manjšega priliva evropskih sredstev. To bo naslednje leto tudi bistveno prispevalo k poslabšanju napovedi.
Edina članica unije v rdečih številkah je Grčija, ki bo po napovedi komisije letos beležila 1,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu naj bi se stanje izboljšalo za 0,1 odstotne točke, v letu 2017 pa naj bi Grčija beležila 2,7-odstotno rast. Največjo rast med vsemi članicami unije bo prihodnje leto beležila Irska, in sicer 4,5-odstotno.
Razmere na trgu dela v EU se izboljšujejo, a počasi in neenakomerno. V območju evra bo brezposelnost letos po napovedih komisije 11-odstotna, v prihodnjem letu naj bi padla za 0,4 odstotne točke, nato pa še za 0,3 odstotne točke. Tudi v celotni EU naj bi se postopno zmanjševala: z 9,5 odstotka v tem letu na 8,9 odstotka v letu 2017.
ssg - Premiera
Nocoj bodo ponovno dvignili zastor
TRST - V veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma se bo danes ob 20.30 tudi uradno začela sezona Slovenskega stalnega gledališča. Na sporedu bo Ibse-nova drama Peer Gynt, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Režijo podpisuje umetniški vodja SSG Eduard Miler. Že prihodnji teden pa se bodo v tržaškem teatru veselili nove domače produkcije -slovenske praizvedbe monodrame Ismena, njena sestra.
Na 10. strani
Papirnica Burgo: zaprtje druge linije?
Na 4. strani
V	samostanu ni beguncev
Na 5. strani
Peticija za oživitev rajonskih svetov
Na 12. strani
V	Gorici Fabianijev doprsni kip
Na 13. strani
Danes bo izšla knjiga o Milanu Kučanu
Na 15. strani
ČASA DEL POPOLO
GOSTILNA
UL. PONZIANA 14 34137 TRST TEL. +39.040.361081
URNIK KUHINJE: 12-14 IN 19-21
ZAPRTO OB NEDELJAH ZVEČER IN PONEDELJKIH WWW.CASADELPOPOLOTRIESTE.EU
Sledi nam:
9771124666007
2
Četrtek, 5. novembra 2015
AKTUALNO
/
begunska kriza - Po napovedih Agencije ZN za begunce (UNHCR)
Pozimi na balkanski poti pričakujejo 600.000 beguncev
Z včerajšnjimi 4380je preko Slovenije šlo že več kot 150.000 beguncev
ŽENEVA - Agencija ZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da bo v prihodnjih štirih mesecih preko meje med Grčijo in Turčijo v Evropo prišlo 600.000 beguncev. UNHCR zato prosi za dodatnih 88,5 milijona evrov, s katerimi bo pomagala oskrbeti tisoče beguncev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Grčiji.
Po ocenah UNHCR bo v te države to zimo, od novembra do februarja, prihajalo okoli 5000 beguncev dnevno, kar pomeni skupaj okoli 600.000 prihodov. Agencija ZN ocenjuje, da bo za pomoč potrebovala dodatnih 88,5 milijona evrov. Pred tem je že zaprosila za 70 milijonov, kar skupaj nanese 158,5 milijona evrov. Trpljenje ljudi, ki prihajajo v Grčijo in se preko Balkana prebijajo proti severu Evrope, bo zaradi slabega vremena še večje in če ne bomo pravočasno ukrepali, bodo tudi umirali.
V minulih letih, ko so migranti prihajali preko Sredozemskega morja na jug Italije, je število njihovih prihodov pozimi močno upadlo, saj je ta pot bila preveč nevarna. Letos, ko ljudje v Evropo večinoma prihajajo preko Grčije, UNHCR podobnega zmanjšanja prihodov ne pričakuje. Po podatkih ZN je letos preko morja v Evropo prišlo okoli 752.000 ljudi, večinoma v Grčijo. Skoraj 3500 jih je na poti umrlo.
Pred grškim otokom Kos je včeraj ponoči prišlo do nove nesreče čolna z begunci, pri čemer sta utonila dva otroka. Španska vojaška ladja je medtem pred obalo Libije rešila več kot 500 migrantov. Vse več smrti med migranti je sicer v Grčiji vzpodbudilo tudi proteste.
Vse večji problem postaja tudi namestitev teh beguncev v Nemčiji in Švedski. Nemčija je letos do oktobra registrirala več kot 758.000 prosilcev za azil, je včeraj sporočilo nemško notranje ministrstvo. Tretjino predstavljajo begunci iz Sirije. Do konca leta naj bi zatočišče v Nemčiji skušalo dobiti milijon beguncev in migrantov. Zaradi tega so že zaostrili azilno politiko za migrante iz Afganistana. Švedska prosilcem za azil, ki prihajajo v državo, ne more več zagotoviti namestitve, je včeraj sporočil švedski minister za pravosodje in migracije Morgan Johansson. Število prosilcev za azil trenutno narašča hitreje, kot lahko urejajo namestitev zanje. Samo oktobra naj bi jih v državo prišlo okoli 40.000, skupno pričakujejo letos do 190.000 prosilcev za azil. Premier Stefan Lofven je napovedal, da bo
EU: Vpliv migracij na evropsko gospodarstvo bo šibek, a pozitiven
BRUSELJ - Vpliv migracijskih tokov na evropsko gospodarstvo bo šibek, a pozitiven, je ocenil evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Bruselj ocenjuje, da bo v EU do konca leta 2017 prišlo tri milijone beguncev, ki naj bi evropski bruto domači proizvod do leta 2017 povečali za 0,2 ali 0,3 odstotka. Gospodarski učinek bo sicer odvisen zlasti od uspešnosti prizadevanj za integracijo beguncev v evropsko družbo. Analize komisije kažejo, da bo učinek ugoden, šibko pozitiven, je še ponovil komisar.
Begunci čakajo na prehod slovensko-avstrijske meje pri Šentilju
ansa
država zaprosila Bruselj za premestitev določenega števila prosilcev za azil iz Švedske v druge članice EU.
V	Slovenijo je do včeraj stopilo že več kot 150.000 migrantov. Včeraj je prišlo 4380 migrantov, kar je nekoliko manj kot pretekle dni. O begunski problematiki je na izredni seji razpravljal DZ, predsednik republike Borut Pahor pa je opozoril, da bi morala Slovenija v primeru zmanjšanja pre-točnosti na avstrijski meji sorazmerno poostriti tudi nadzor na južni schengenski meji, saj bi ji sicer grozila nevarnost t. i. žepa, ko bi se vanjo zateklo bistveno preveliko število migrantov. Slovenija mora po Pahorjevem mnenju ugotoviti okvirno zgornjo mejo števila migrantov, ki jih lahko trajneje in primerno oskrbi.
Premier Miro Cerar je zagotovil, da država begunsko krizo obvladuje. Ponovil je, da bodo ukrepe na meji stopnjevali, če bo treba tudi z ograjo, kar še ne pomeni zaprtja meje, pač pa usmerjanje toka beguncev. Konkretno pa ni želel odgovoriti na vprašanje, ali Slovenija že razpolaga z žico, ki bi jo lahko postavila na južni meji.
V	spremstvu hrvaških policistov so včeraj na mejni prehod za železniški promet Dobova pripeljali štirje vlaki z migranti, še eden pa je bil napovedan zvečer. Pri izhodu iz države pa je še naprej najbolj obremenjen Šentilj. (STA)
Notranji minister Angelino Alfano in predsednica FJK Debora Serracchiani
Več kontrol na meji s Slovenijo in Avstrijo
RIM - Italijansko notranje ministrstvo zelo pozorno spremlja množične prihode beguncev v Slovenijo in Avstrijo, razmišlja pa tudi o poostrenem nadzoru na meji s sosednjima državama. To je notranji minister Angelino Alfa-no sinoči napovedal predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani. Na sestanku je tekla beseda o t.i. begunski balkanski poti. Alfano je pojasnil, da pristojne službe notranjega ministrstva spremljajo vsakodnevne tranzite beguncev v sosednjih državah. V Rimu nimajo informacij, da bi se begunski val iz Slovenije proti Avstriji in nato Nemčiji preusmeril čez Furlanijo-Julij-sko krajino. V prihodnjih dneh bo o tem tekla beseda na tehničnem sestanku, ki ga bo sklical Alfano.
Serracchianijeva je vladnega predstavnika pozvala, naj ministrstvo nujno ohrani sedanja financiranja za sprejemanje in oskrbo beguncev. Vsakršno krčenje finančnih sredstev bi prizadelo predvsem oskrbo mladoletnih beguncev, ki prihajajo k nam brez spremstva.
Imamu Huseinu Bosnicu v BiH sedem let zapora
SARAJEVO - Imam Husein Bosnic, neformalni voditelj skrajne muslimanske ločine vahabitov v BiH, znan po vzdevku Bilal, je bil na sodišču v BiH včeraj obsojen na sedem let zapora zaradi javnega spodbujanja terorizma in novačenja borcev za skrajno islamistično skupino Islamska država (IS) v Siriji in Iraku. Sodišče je tako pritrdilo obtožnici, vloženi decembra lani. Gre za prvostopenjsko sodbo, na katero je še možna pritožba,. S tožilstva BiH so sporočili, da so s sodbo načeloma zadovoljni, a se bodo pritožili, saj bodo zahtevali višjo kazen. Pritožbo je napovedala tudi obramba, ki je obenem ocenila, da gre za "politični proces". V obtožnici je bilo navedeno, da je Bosnic leta 2013 in 2014 kot član va-habitske skupnosti, ki deluje izven struktur Islamske skupnosti BiH v nekaj mestih, kot sta Velika Kladuša in Gornja Maoča, propagiral in širil islamski radikalizem ter javno vzpodbujal mlade v BiH, da se priključijo teroristom IS. To je počel tako z vidika verske avtoritete v vahabitski skupnosti kot tudi javno v svojih govorih na shodih salafistov in spletnem portalu YouTube. Po njegovih pozivih, naj umrejo kot pravi muslimani, so mnogi iz BiH odšli v Sirijo in Irak, da bi se borili na strani teroristične organizacije IS, in nekateri so bili tam ubiti. Rekrutiral naj bi tudi več Slovencev. Za to svoje početje naj bi Bosnic prejel veliko denarja iz različnih arabskih držav.
V Avstriji prijeli tri Slovence zaradi preprodaje mamil
BELJAK - Avstrijska policija je v Beljaku razkrila mrežo štirih domnevnih preprodajalcev mamil, ki naj bi od leta 2013 v obtok spravili kokain, ma-rihuano in ekstazi v vrednosti najmanj 170.000 evrov, je sporočila policija. Med temi so trije Slovenci, ki živijo v Beljaku in so stari med 27 in 30 let, pa tudi 24-letni Beljačan. V hišnih preiskavah so zasegli dodatke oziroma polnila, ki se uporabljajo pri pripravi odmerka mamila, prepovedane pripomočke za injiciranje ter gotovino v višini več kot 13.000 evrov. Denar najverjetneje izhaja od preprodaje mamil. Glede na podatke policije je 24-letnik mamila priskrbel prek interneta, Slovenci pa so jih preproda-jali - deloma zaradi narave njihovega dela, saj so delali kot varnostniki v nočnih klubih in diskotekah. 27-letnik je bil aretiran, proti vsem štirim so že vložili kazenske ovadbe.
rim - Včeraj prva obravnava v procesu zaradi afere Mafia Capitale, formalno obtožen tudi Alemanno
Odevaine vpletel podtajnika Castiglioneja
Vladni predstavnik NCD naj bi v podkupninski aferi za begunski center v Mineu skrbel za interese zadruge La Cascina blizu gibanja Comunione e Liberazione
RIM - V Rimu se je včeraj začelo sojenje v odmevnem primeru Mafia Capitale, ki je razgalil sistemsko korupcijo v prestolnici. Na zatožni klopi je skupaj 46 obtožencev. Včeraj so jih tretjino zaslišali preko videokonference, med njimi vodjo zadruge 29 Giugn Salvatoreja Buzzija iz zapora v Tolmeču, kjer prestaja kazen v strogem režimu člena 41bis.
Eden glavnih osumljencev, nekdanja desna roka župana Veltronija in nato tudi v desničarski upravi župana Alemanna, Luca Odevaine je včeraj po 11 mesecih zapustil zapor. Sodniki so mu priznali hišni pripor, kjer je med štirimi zaslišanji v septembru in oktobru priznal svoje odgovornosti, pri tem pa obtožil soodgovornosti tudi vladnega podtajnika NCD Giuseppeja Castiglioneja. Ode-vaine je priznal, da je prejel podkupnino za razdelitev milijonskih poslov v begunskem centru v Mineu na Siciliji med »rdečo« zadrugo 29 Giugno in »belo« La
Luca Odavaine, na sliki z odvetnikom, se je včeraj iz zapora preselil v hišni pripor, potem ko je priznal podkupnine in med drugim obtožil tudi vladnega podtajnika Giuseppeja Castiglioneja (NCD)
ansa
jine Catania. Castiglione je bil že junija vpleten v afero glede centra v Mineu, a se je med glasovanjem v parlamentu takrat rešil tudi s pomočjo poslancev DS,
ki so ga na pritisk stranke Angelina Alfana podprli.
Včeraj so sodniki tudi formalizirali obtožbe proti nekdanjemu županu Gian-niju Alemannu, ki je obtožen korupcije in nezakonitega financiranja, ne pa združevanja v mafijske namene. Na proces se je prijavila vrsta civilnih strank, začenši z občino Rim in državo. Slednja pa nastopa le proti obtoženim mafijskega združevanja, med katerimi ni večine politikov iz vrst DS.
Proces je rezultat obsežnih preiskav proti več deset politikom, javnim funkcionarjem, podjetnikom in kriminalcem, kot je nekdanji črni terorist in domnevni vodja »mafijske kupole« Massimo Car-minati. Preiskovalci so prepričani, da ni šlo le za široko razpredeno korupcijsko mrežo, ampak za pravi sistem mafijske oblasti, ki je pogojeval delovanje rimske uprave. Mafijski tumor se je v občinsko strukturo zajedel zlasti za časa desničarskega župana Giannija Alemanna.
Obtoženi so domnevno vpleteni v prirejanje razpisov in druge sheme delovanja, katerih namen je bilo "črpanje" denarja, namenjenega javnim storitvam - od pobiranja smeti do sprejemanja beguncev.
Glavni obtoženec v primeru je nekdanji neofašistični terorist Massimo Carminati. Prav z njegovo aretacijo decembra lani je postalo jasno, v kolikšni meri so kriminalne skupine infiltrirane v mestno upravo.
Na včerajšnji prvi obravnavi v rimski sodni palači so prva zaslišanja Car-minatija in še približno tretjine obtoženih iz varnostnih razlogov opravili po vi-deokonferenci iz mestnega zapora Re-bibbia. Proces naj bi se iz istega razloga nadaljeval prav v posebni dvorani-bun-kerju v tem zaporu. Naslednja obravnava bo 17. novembra, zaslišanja naj bi izvajali štirikrat tedensko do predvidoma julija prihodnje leto.
M.M.
/
AKTUALNO
Petek, 6. novembra 2015
3
vinarstvo - Stališča na t.i. zelenem omizju
javne uprave
Reforma: obravnava
FJK pripravljena tudi na tožbo za zaščito pridelovalcev terana na Dusšeie
februarja
Odbornik Shaurli vsekakor daje prednost politični in diplomatski poti
VIDEM - Dežela Furlanija-Julijska krajine ne izključuje tožbe na pristojnih evropskih ustanovah za zaščito interesov pridelovalcev terana na Tržaškem in Goriškem. To je na nedavni seji t.i. zelenega omizja namignil odbornik Cristiano Shaurli, ki je sicer pojasnil, da Dežela za dosego čezmejne zaščite terana daje prednost politični in diplomatski poti. Če se bo italijanska vlada na zahtevo FJK morebiti odločila za tožbo, bo ta naperjena proti Sloveniji, ki je pred devetimi leti dosegla evropsko zaščito terana za območje Krasa.
Evropska komisija v devetih letih ni naredila nič za zaščito slovenske »ek-skluzivnosti« za uporabo imena teran. Ta namen se je pojavil pred nekaj meseci, ko je Slovenija to zahtevala, da bi svoj teran zaščitila pred zahtevo Hrvaške, ki je Bruslju naslovila prošnjo za uporabo imena teran v Istri. Ta poteza slovenskega kmetijskega ministrstva je prisilila Evropsko komisijo, da je z okrožnico prepovedala vsem državam EU uporabo imena teran.
Italijansko kmetijsko ministrstvo bo po Shaurlijevih besedah poskusilo po politični in diplomatski poti ustavilo ta postopek, drugače bo Rim primoran spoštovati bruseljsko odredbo. V bistvu bo treba prepričati Slovenijo, da pristane na čezmejni teran. To predstavlja za Ljubljano precejšnje tveganje, saj bi takšna rešitev posredno okrepila Hrva-
ško pri njenih zahtevah za priznanje istrskega terana. Situacija je zelo zapletena. Italijansko usmeritev bo danes v Ljubljani veleposlanica Rossella Franchini Sherifis predstavila državni sekretarki na slovenskem kmetijskem ministrstvu Tanji Strniša.
Na seji v Vidmu je bilo slišati pomislek, da Evropa ne more dovoliti zaščite vina, ki ni osnovana na ledinskih oziroma geografskih imenih. Od tod zahteva, da se mora Italija na evropski ravni zavzeti, da se preprečijo zaščite, ki ne odražajo zemljepisnega izvora določenega vina. Čezmejni teran bi moral biti vezan na Kras (v dveh državah), da se tako prepreči drugim deželam in drža-
Levo deželni odbornik Cristiano Shaurli in desno velik plakat, ki dejansko podpira čezmejnost terana
foto damj@n
vam uporabo vina, ki je sestavni del kraške identitete. »Vsaka drugačna rešitev bi Kraševcem prinesla več škode kot koristi,« je bilo še slišati na seji v Vidmu. Na njej so bili tudi zastopniki Kmečke zveze Edi Bukavec, Stefano Predan in Erik Masten.
Dežela je priporočila prideloval-
cem terana v tržaški in goriški pokrajini, da ustanovijo pripravljalni odbor za čezmejni teran. To bi po oceni odbornika Shaurlija okrepilo prizadevanja Dežele in italijanskega kmetijskega ministrstva za uveljavitev čezmejnega terana.
S.T.
TRST - Deželnemu upravnemu sodišču (DUS) se nikamor ne mudi z obravnavo prizivov v zvezi z deželno reformo lokalnih uprav. Predsednik sodišča Umberto Zuballi je vsebinski začetek obravnave, ki bi se morala začeti včeraj, preložil na 10. februar. Predložitev (uvodnega zasedanja se je udeležilo več županov) je bila pričakovana, potem ko je deželna vlada nekoliko spremenila razsežnost nekaterih medobčinskih zvez. Z novimi medobčinskimi zvezami se je včeraj ukvarjala skupščina krajevnih avtonomij, ki je proučila predlog deželnega odbora za določitev kriterijev za financiranje novih upravnih enot. Pristojni odbornik Paolo Panontin je sporočil, da je v deželnih blagajni v ta namen na razpolago še dodatnih 16 milijonov evrov.
V Kopru spet rektor Dragan Marušič
KOPER - Na volitvah za novega rektorja Univerze na Primorskem je slavil aktualni rektor Dragan Marušič, ki je dobil 327 ali 61,7 odstotka vseh veljavnih glasov. Roberto Biloslavo je prejel 108 oz. 20,4 odstotka glasov, Rado Pišot pa 95 ali 17,9 odstotka veljavnih glasov.
hrvaška - Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami naj bi Milanoviceva koalicija zmanjšala zaostanek za HDZ
Izid volitev je skrajno negotov
ZAGREB - Še spomladi se je zmaga na hrvaških parlamentarnih volitvah široko nasmihala opozicijski HDZ in njeni Domoljubni koaliciji, a je levosredinska vladna koalicija Hrvaška raste na čelu s SDP uspela v nekaj mesecih pripeljati volilno tekmo v napet finale, ki bo to nedeljo. Politični analitiki ne želijo napovedati zmagovalca. Čeprav vse predvolilne raziskave kažejo, da bo desna Domoljubna koalicija zelo verjetno relativna zmagovalka, niti levosredinska koalicija Hrvaška raste ni brez možnosti, da si v pogajanjih po volitvah zagotovi najmanj 76 poslancev in državo vodi tudi v prihodnjih štirih letih. Zaostanek v višini šest in več odstotnih točk je v zadnjih mesecih nadoknadila, tako da je izid prvih parlamentarnih volitev po vstopu države v EU povsem negotov. Zmagovalca je treba iskati samo med največjima strankama in njihovimi partnerji, saj ankete napovedujejo, da bosta koaliciji dobili približno tri četrtine od 151 poslanskih mest.
Levosredinska vlada je v zadnjem času povlekla vrsto populističnih potez, kot so olajšave posojilojemalcem v švicarskih frankih, odpis dolgov socialno najbolj ranljivim prebivalcem in boži-čnice upokojencem. Premier in predsednik SDP Zoran Milanovic se je po oceni številnih volivcev izkazal z odstopom Hrvaške od arbitražnega sporazuma s Slovenijo kot tudi z ravnanjem med begunsko krizo, ki se je na Hrvaškem začela septembra.
V predvolilni tekmi se je osredotočil na predsednika HDZ Tomislava Kara-marka, ki ga je označil za najšibkejši člen Domoljubne koalicije. Karamarko se je -podobno kot v saborskih razpravah - tudi med kampanjo izognil predvolilnemu televizijskemu soočanju z neposrednim tekmecem za premierski položaj. Na
predvolilnih shodih tudi socialdemokrati vihtijo hrvaške zastave in z gesli poudarjajo svoje domoljubje, ki si ga je doslej praviloma lastila HDZ.
Največja opozicijska stranka je dolgo napovedovala svoj gospodarski program, a ga na koncu ni predstavila v pričakovanem obsegu. Obenem se je Karamarko med kampanjo v javnosti večkrat osmešil na področju gospodarstva in zunanje politike. Je pa dodatno zaostril svoja protikomunistična in nacionalistična stališča. Na shodih agresivno poziva k novi domovinski vojni proti »nenarodni oblasti«, kot označuje levosredinsko vlado.
»Milanovic je popolnoma prevzel pobudo,« je za STA ocenil komentator Ve-černjega lista Ivan Hrstic. Poudarja, da bo relativno tesen izid volitev z možnostmi za različne politične dogovore po volitvah velik uspeh za Milanovica, ki je bil še pred nekaj meseci »popolnoma odpisan«.
Profesor na zagrebški Fakulteti za politične vede (FPZ) Tihomir Cipek pa je pojasnil, da zagon SDP pred volitvami ni samo posledica predvolilne kampanje, temveč tudi letošnjih pozitivnih gospodarskih kazalcev. Levosredinska koalicija se lahko pohvali s padanjem brezposelnosti, krepitvijo industrijske proizvodnje in rekordno turistično sezono. Cipek obenem opozarja, da je levica na Hrvaškem »razbita«, ter spomni, da je tudi vladna Istrska demokratska skupščina (IDS) na volitve šla samostojno.
Kot dodaja, bo za volilni uspeh koalicije Hrvaška raste ključno, ali bodo manjše stranke levice in leve sredine, kot so Trajnostni razvoj Hrvaške (ORaH), Naprej Hrvaška - Progresivna zveza (NH-PS), Narodna stranka - reformisti (NS-R), uspele preseči petodstotni prag za vstop v parlament. »Vsaka od teh strank bo do-
bila kakšen odstotek, če ne bodo uspeli priti v sabor, pa bodo njihove glasove dodali zmagovalcem v volilnih enotah. Dvomim, da bo SDP dobila volitve, če bo zmagala le v treh ali štirih od desetih volilnih enot,« je povedal. Tudi če bodo manjše stranke levice in leve sredine dobile po enega ali dva poslanca, je vprašanje, ali bo to dovolj za obstanek levosredinske koalicije na oblasti.
Na Hrvaškem imajo proporcionalni volilni sistem z desetimi volilnimi enotami, v vsaki pa bodo izvolili po 14 poslancev. Glasove preračunavajo v mandate na podlagi dHondtovega sistema ter zmagovalcu v vsaki volilni enoti prišteje-jo glasove list, ki niso presegle volilnega praga. V dveh posebnih volilnih enotah pa volijo tri poslance Hrvatov v tujini in osem poslancev nacionalnih manjšin. Na nedeljskih volitvah bo po 12 letih slovenska manjšina imela svojega kandidata za sabor, Sabino Koželj-Horvat.
Glede na napovedi si nobena od vodilnih koalicij ne bo zagotovila večine v parlamentu. V Domoljubni koaliciji je osem strank, v Hrvaška raste pa pet. Opcija, ki bo zmagala, pa bo imela več možnosti za pogajanja in razširitev koalicije na potrebnih 76 mandatov. Po raziskavi, ki jo je nekaj dni pred volitvami objavila komercialna Nova TV, za 22 od 140 sedežev v desetih volilnih enotah ni mogoče reči, kateri stranki bodo pripadli. »Če bo imela koalicija na čelu s HDZ pet ali več poslanskih mandatov prednosti, kar je povsem mogoče, bo predsednik HDZ To-mislav Karamarko verjetno novi mandatar. Če bo prednost tri ali manj mandatov, ima Milanovic realno priložnost, da dobi mandat,« meni Hrstic. Kot je pojasnil, je volilni uspeh SDP bolj odvisen od volilne udeležbe in uspeha tretjih strank. Volilna udeležba bo odvisna od tega, kako
IZPOSOJENI KOMENTAR
ZA BOGATEJŠO HRVAŠKO
Za Slovenijo ni nepomembno, kdo bo vladal Hrvaški. Za slovenski izvoz je Hrvaška vse pomembnejša, pomeni že skoraj osem odstotkov vsega, kar prodamo v tujini. In to, kar prodamo v tujini, številnim Slovencem daje kruh, v Financah piše Rok Pikon. Tudi lastništvo podjetij postaja vse bolj prepleteno med državama. Hrvati so lastniki Mercatorja, največjega zasebnega delodajalca v Sloveniji in enega največjih slovenskih podjetij sploh. Seveda tudi slovenska podjetja postajajo lastniki hrvaških.
Za Slovenijo je dobro, da bi Hrvaška postajala vse bogatejša država, da bi se njena kupna moč večala. Hrvaška je zadnja država EU, ki je izstopila iz recesije in ima zelo šibko rast. Njihov proračun vse bolj dušijo dolgovi. Poslovna klima je slaba. Velik del gospodarstva je povsem odvisen od turizma, a temu v zadnjih letih kaže dobro.
Kdo je torej boljši za to, da Hrvaška
postane bogatejša? Zoran Milanovic se ni preveč izkazal. Ni izpeljal reform, ki bi na Hrvaškem olajšale posel, niti Hrvatom niti tujcem. Čeprav ima Milanovic slogan "Hrvaška raste", namesto znižanja davkov napovedujejo boj proti neoliberalnim politikam krčenja državnih izdatkov. Hrvaška demokratska stranka (HDZ) na drugi strani napoveduje znižanje davkov. V programu opozarjajo na velikost sive ekonomije in se zavedajo, da je vzrok za to čezmerno obdavčenje ljudi.
Kdorkoli bo vladal, mu lahko zaže-limo le srečo, da bo naredil Hrvate bogatejše, da bo naš izvoz k sosedom še vedno rasel, sklene komentator.
Rok Pikon/Finance
uspešni bosta HDZ in SDP pri spodbujanju volivcev, naj pridejo na volišča. To počneta tudi s strašenjem svojih volivcev pred "rdečo" ali "črno" oblastjo.
Udeležba se je na hrvaških parlamentarnih volitvah s prek 70 odstotkov leta 2000 skrčila na manj kot 62 odstotkov leta 2011. Vse več državljanov volitve ne zanimajo, ker so razočarani nad političnimi elitami. Poleg omenjenih levih strank so na drugi strani političnega spektra Most neodvisnih seznamov, Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), Živi zid in Milan Ban-
dic 365 - Stranka dela in solidarnosti, ki jim ankete napovedujejo vstop v sabor.
Niti Cipek niti Hrstic ne pričakujeta, da bo prihodnja, tudi morebitna širša vladna koalicija, nestabilna. Menita tudi, da ni potrebe po oblikovanju velike koaliciji HDZ in SDP.
Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure. Volilno pravico ima nekaj manj kot 3,8 milijona ljudi. Državna volilna komisija je napovedala, da bo prve neuradne izide objavila v nedeljo med 21. in 22 uro.
Goran Ivanovic/STA
4	Četrtek, 5. novembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
prosek - Sestra Elena, predstojnica samostana sv. Ciprijana
»Beguncev nismo sprejeli, nudimo pa duhovno pomoč«
Sprejemna soba samostana sv. Ciprijana na Proseku je razdeljena na dva dela. Slab meter visok zid z leseno polico in kovinsko ograjo do stropa ločuje prostor obiskovalca od dela, v katerega je skozi notranja vrata pristopila samostanska prednica, sestra Elena. Palice lepo oblikovane kovinske ograje so vendarle tako široko oddaljene druga od druge, da omogočajo stisk rok. Pogovor je stekel na razdaljo, z ločujočo ograjo v sredi, podoben srečanjem sorodnikov z jetniki. Le da se je sestra Elena skupno z ostalimi v samostanu bivajočimi nunami sama odločila za življenje v klavzuri.
Obisk v samostanu sv. Ciprijana je »navdihnil« sam ... papež Frančišek. Pred dvema mesecema je pozval župnije, verske skupnosti, samostane in svetišča, »naj sprejmejo po eno družino beguncev.«
Samostan je ogromen. Med gradnjo, ob pregledu načrta, je bilo mogoče izračunati, da bo - upoštevajoč kleti, pritličje, prvo in drugo nadstropje, podstrešje, bivalne prostore, laboratorije in vse, kar domuje pod samostansko streho - na vsako od 13 redovnic »odpadlo« za kakih 400 kvadratnih metrov površine. Podobno toliko, kolikor naj bi bil obsežen vatikanski apartma kardinala Rodeta ...
»Ne, doslej nismo dali zatočišča še nobenemu beguncu. Pač pa smo sprejeli tri priletne sestre, nune iz samostana v Chiariju v Piemontu, ki niso mogle, zaradi starosti - ena je stara 97, druga 90, tretja 81 let - več same voditi samostana,« je zelo vljudno povedala samostanska prednica, sestra Elena, in takoj pridala: »Smo pa pomagali ljudem, ki so se zatekli k nam po duhovno pomoč. Imamo sobo za goste, sem pridejo ljudje iz mesta in bližnjih krajev, ki so potrebni miru in
V
•J
Samostanska prednica sestra Elena
počitka. Mnogi molijo, ostanejo nekaj dni, ko se duhovno opomorejo, odidejo.«
Kaj pa begunci? »Nekdo je prišel pred časom, a ni zaprosil za sprejem,« je pojasnila samostanska predstojnica in namignila na problem, ki bi se zastavil, če bi tam sprejeli pribežnike. »To je klavzurni samostan. Sprejem večjega števila ljudi bi postavil pod vprašaj življenje v klavzuri.«
Sestra Elena je postala redovnica leta 1988. Po rodu je iz Južne Tirolske. Iz vasi Tiers - v italijanščini Tires - v bo-censki pokrajini. »Naša je bila edina italijanska družina v vasi, druge so bile vse nemške. Zato dobro poznam etnična vprašanja. Ko smo se leta 2012 preselili iz Trsta na Prosek, je bil prehod na dvojezično območje zame nekaj povsem naravnega.«
V	samostanu vsekakor pomagajo ljudem. Na primer družinam, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v hudi stiski. »Nekaj jih prihaja s kraškega območja. Preskrbimo jim hrano, ki jo ponesejo na dom. Saj vendar evangelij uči, da ne gre zanemarjati družin in jim je treba pomagati.«
Hrano prinašajo v samostan dobavitelji. Klavzurne nune namreč ne smejo zapustiti svojega domicila. Razen ob posebnih, res nujnih primerih. »Na primer, ko pospremimo kako sestro v bolnišnico, ali pa ko moramo v banko, ki je na srečo tu blizu.«
V	banko? »Seveda. Račune za luč in vodo ter davke je treba plačati, saj pomoč ne prileti sama po sebi z neba.«
Kaj pa davek na nepremičnine IMU? »Ne vem, mislim, da ga ne plačujemo, saj naš samostan ni pridobitniška ustanova.«
Marjan Kemperle
Samostan sv. Ciprijana na Proseku na dan odprtja 11. julija 2012
fotodamj@n
karitas - Jutri v 26 trgovinah nabirka za Emporij solidarnosti
Hrana za potrebne
Potrebujejo olje, mleko, sladkor, konzerve, pralni prašek, toaletni papir ter izdelke za higieno - Med prostovoljci tudi skavti
Jutri bo v številnih supermarketih in trgovinah na Tržaškem potekal dan akcije zbiranja hrane za t.i. Emporij solidarnosti. Pobudo dvakrat na leto prireja tržaška škofijska Karitas, da bi na ta način preskrbela skladišče svojega solidarnostnega marketa v Ul. Chiadino, ki je namenjen osebam in družinam, ki so v denarni stiski ter so se za pomoč obrnile na socialno službo Občine Trst, župnije in škofijske karitativne ustanove.
Emporij solidarnosti deluje že dve leti in pol, v njem upravičenci (predvsem osebe oz. družine, ki jih je prizadela gospodarska kriza) lahko brezplačno dobijo hrano in druge potrebščine za dom in higieno. Od odprtja so pomagali več kot 700 družinam, kar znaša skupno vsaj dva tisoč oseb. Trgovino upravlja škofijska Karitas, ki poleg tega dvakrat na leto poskrbi za posebno nabirko hrane ter potrebščin za dom in higieno. Pri pobudi trenutno sodeluje 26 trgovin, kjer na dan nabirke kakih 250 do 300 prostovoljcev
spodbuja kupce in sprejema blago, ki ga drugi prostovoljci potem odpeljejo v solidarnostno trgovino, pri čemer prevozna sredstva nudijo združenja, ki soglašajo s cilji in ideali pobude. V okviru zadnje nabirke so tako zbrali okoli 14.000 kg dobrin.
Zdaj je ponovno napočil čas nabirke, ki bo jutri potekala v trgovinah, ki so pristopile k pobudi (seznam je na voljo na spletni strani www.caristas.trieste.it/category/news/), vedno jutri in tudi v nedeljo pa bo mogoče potrebno blago izročiti tudi v zbirnih točkah v župnijah. Dobrine, ki jih potrebujejo, so navedene na letakih, ki so napisani tako v italijanščini kot slovenščini: gre za olje, mleko, sladkor, konzerve z mesom, tuno, skušo ali stročnicami, pralni prašek, toaletni papir ter izdelke za higieno otrok in odraslih. Prostovoljci, med katerimi bodo tudi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije, pa ne bodo sprejemali sveže hrane, npr. mesa, sira, sadja in zelenjave.
Konzulent za obnovo starega pristanišča
Tržaška občina je objavila »javni poziv« za »selekcijo konzulenta, kateremu naj bi dodelili pripravo smernic za izdelavo strateškega načrta za celotno obnovo območja starega pristanišča«. To naj bi bil povod za začetek novega razvoja tistega območja. Rok za predstavitev prošenj na tržaško občino zapade ob 12. uri dne 23. novembra letos.
Popravljajo streho Verdija
V teh dneh popravljajo streho opernega gledališča Verdi, ki jo je februarja letos poškodovala burja, ob tej priložnosti pa se je Občina Trst odločila tudi za izvedbo nekaterih drugih vzdrževalnih del oz. obnove zunanjega ometa, zlasti na pročelju, ki gleda na Verdijev trg, so sporočili iz tiskovnega urada občinske uprave.
Seja o rebalansu proračuna
Komisija tržaškega občinskega sveta za proračun, ki jo vodi svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab, bo danes ob 12. uri v dvorani občinskega sveta obravnavala predlog rebalansa proračuna za leto 2015 in večletnega proračuna za obdobje 2015-2017.
Ogled ekoloških otokov
Tehniki Občine Trst in podjetja Ace-gasApsAmga si bodo danes ogledali nekatere ekološke otoke v zvezi s kritičnostmi, na katere so opozorili občani. Obiskali bodo ekološke otoke na Rebri za Školjet, v Ul. sv. Frančiška, Ul. San Marco, Ul. Madonnina, na Trgu Giarizzole ter v Ul. Flavia in Servola.
V hotelu Greif o mestni občini
Propeller Club prireja v ponedeljek v hotelu Greif Maria Theresia v Barko-vljah ob 18. uri srečanje o vprašanju tržaške mestne občine v povezavi s pristaniščem. Govorili bodo senatorja Francesco Russo in Lorenzo Batti-sta, deželni odbornik Francesco Peroni, deželni svetnik Riccardo Ric-cardi, tržaški župan Roberto Cosoli-ni, generalni sekretar Pristaniške oblasti Mario Sommariva in predsednik špediterjev tržaškega pristanišča Stefano Visintin.
štivan - Temni oblaki nad papirnico, kjer naj bi po neuradnih vesteh zmanjšali proizvodnjo
Burgo: ali bodo zaprli 2. linijo?
Na prepihu 150 delovnih mest - Danes najbrž srečanje med vodstvom in sindikati - Gabrovec (SSk) zahteva jamstva
Nad štivansko papirnico se po številnih težavah, s katerimi so se soočali v preteklosti, ponovno zgrinjajo temni oblaki. Potem ko so konec leta 2014 začasno zaprli drugo produktivno linijo (po desetih dneh so jo spet odprli) in je bilo zaradi tega 120 zaposlenih v dopolnilni blagajni, namerava vodstvo Burga po neuradnih novicah ponovno zapreti drugo linijo. Kaže, da je tokrat pod vprašajem 150 delovnih mest.
Vodstvo Burga je takrat začasno zaprlo drugo štivansko linijo z uradnim razlogom, da je potrebno zmanjšati proizvodnjo zaradi začasnega zmanjšanega povpraševanja. V resnici je bilo to še predvsem povezano z dogajanjem na mednarodnem trgu in s potrebo po reorganizaciji družbe, ki razpolaga z več tovarnami, in same proizvodnje. Kot smo izvedeli, je vest o zaprtju druge linije že nekaj dni na ustih sindikalistov in delavcev. Nekaj več bo vsekakor znano danes, saj je
Vhod v štivansko papirnico Burgo
fotodamj@n
napovedano srečanje med vodstvom Burga in sindikati.
Da je nujno rešiti papirnico in delovna mesta, je včeraj poudaril tudi deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je pozval
deželno vlado, naj pozorno sledi dogajanju. Gabrovec je poudaril, da je štivanska papirnica temeljnega pomena za tržaško in goriško območje in je v njej zaposlenih 350 ljudi, kruh pa si s povezanimi dejavnostmi služi
še dodatnih 150 družin. Vest, da namerava Burgo zapreti drugo linijo, je zaradi tega zelo zaskrbljujoča, ker so prvo linijo zaprli že pred časom, glede prihodnosti tretje linije pa ni nobenega jamstva. Papirnica se nahaja na izredni lokaciji, je nadaljeval Gabrovec, saj je odlično povezana z železniško oziroma cestno infrastrukturo, pa tudi z morjem. Kar zadeva proizvodnjo, sta v štivanski tovarni dve izmed štirih najbolj produktivnih linij skupine Burgo, njena proizvodnja pa služi tudi za tovarno v kraju Villorba. Poleg tega proizvaja kar 100 MW/h električne energije, s katero se bogati državno omrežje. Spomniti velja, da se je število zaposlenih v zadnjih 14 letih zmanjšalo s 750 na 350 in da so že zaprli eno produktivno linijo. Mnoga delovna mesta so rešili prav zaposleni, ki so sklenili solidarnostno pogodbo za več let, poleg tega so pristali na krepko znižanje delovnega urnika.
A.G.
/
TRST
Petek, 6. novembra 2015
5
hitra cesta - Na odstavnem pasu pri Nabrežini je moški popravljal platno nad tovorom Drugi Tržaški festival kave
Tovornjak povozil
gradbenega delavca
Malo pred 14. uro se je na odseku hitre ceste med Moščenicami in Trstom, točneje med nabrežinskim nadvozom proti Šempolaju in kriškim proti Briščam, v smeri proti Trstu pripetila smrtna nesreča. Vpletena sta bila priklopnik in manjši tovornjak, ki je prevažal železne elemente za gradnjo zidarskih odrov in drugo opremo.
Za volanom sedem in pol tonskega zelenega kamiona znamke Iveco je sedel 30-letni albanski državljan bivajoč v Trevisu B.E., ki se je med vožnjo ustavil na odstavnem pasu. Motilo ga je namreč plapolajoče plastično platno nad tovorom. Ko je sestopil iz vozila, je v hipu pripeljal mimo tovornjak s špansko registrsko tablico, ki je delavca povozil.
Kljub posegu reševalcev službe 118, sprva se je iz katinarske bolnišnice dvignil tudi reševalni helikopter, je bila vsakršna pomoč mladeniču odveč. Sila trka ga je porinila pod osi priklopnika, posledice pa so bile prehude: moški je takoj podlegel poškodbam glave in prsnega koša.
Točnejši potek nesreče še preiskuje tržaško tožilstvo, ki ni izstavilo drugih uradnih informacij o dogodku.
Ob 13.50, takoj za prvo skupino reševalcev, sta na kraj pridrveli še dve vozili gasilcev, za njima posebno vozilo za vleko tovornjakov. Med nesrečo je bil tovornjak s priklopnikom huje poškodovan. Na zadnjem desnem delu mu je udarec v manjši tovornjak raztrgal platno in poškodoval zadnja vrata, iz katerih se je na cestišče porazgubil del tovora. V glavnem so to bile krajše jeklene cevi.
Takoj so se ustvarili daljši zastoji, ki so segali vse do sesljanskega uvoza na hitro cesto, saj je prometna policija vozila že izločala na bližnjem izvozu. Promet se je deloma sprostil ob 14.20, predvsem po zaslugi urejene vrste, v kateri so tovornjaki čakali v koloni na voznem pasu v smeri proti Trstu.
Andrej Marušič
Desno prizor tragične nesreče, spodaj poškodovani priklopnik je med trčenjem izgubil del tovora
fotodamj@n
Spomin na padle leta 1953
Občina Trst se bo jutri dopoldne spomnila padlih občanov med demonstracijami leta 1953. Ob 9. uri bo v cerkvi Vstalega Kristusa na pokopališču pri Sv. Ani maša, ki jo bo daroval generalni vikar tržaške škofije Pier Emilio Salvade, zatem bodo ob prisotnosti občinske odbornice za šolstvo Antonelle Grim položili venec k spomeniku omenjenim padlim.
lokalna policija - Izsledili Tržačana
Poškodoval kombi in zbežal, a zaman
Lokalni policiji je ponovno uspelo izslediti lastnika avtomobila, ki je poškodoval neko vozilo in nato zbežal. Taki dogodki so žal pogosti. Nepošteni vozniki, ki zaradi nerodnosti ali drugih razlogov poškodujejo parkirana vozila, o tem ne obvestijo lastnika, najbrž zaradi tega, ker bi morali globlje seči v žep pri lastni zavarovalniški družbi.
Mestnim redarjem je tokrat uspelo stopiti na sled osebi, ki je pred 20 dnevi poškodovala nek kombi, parkiran v Ul. Canova. Takrat je mestne policiste poklical nek očividec, ki je opozoril na nesrečo. Redarji so ugotovili, da je bil desni bok kombija znamke Fiat resno poškodovan. Po natančnejšem pregledu kraja nesreče so izsledili plastični predmet sive barve z imenom Toyota ter dva plastična kosa črne barve, ki sta odgovarjala prednjemu odbijaču in levemu zunanjemu vzvratnemu ogledalu.
S temi skopimi podatki so se mestni redarji podali do raznih prodajalcev nadomestnih delov za avtomobile in jih povabili, da se oglasijo v primeru, da jih kdo vpraša za tiste specifične dele. Nek prodajalec avtomobilov je nekaj dni zatem obvestil lokalno policijo, da je neka kleparska delavnica naročila ravno te nadomestne dele. Policisti so obiskali delavnico, kjer je bil avtomobil znamke Toyota sive barve (model Aygo), levi prednji del vozila pa je bil poškodovan.
Avtomobil je last 25-letnega Tržačana, ki je priznal svojo odgovornost.
Konec dober, vse dobro. Lastnik kombija bo lahko popravil vozilo, stroške pa bo krila zavarovalnica 25-letni-ka. Lastnik Toyote je prejel globo 507 evrov zaradi neprimerne hitrosti in zaradi bega po nesreči, poleg tega bo imel 11 točk manj na vozniškem dovoljenju. Lokalni policisti so ne nazadnje dokazali, da lahko brez večjih težav izsledijo ljudi, ki zbežijo po nesreči.
redarji - Nek lokal zaslužil na račun mladih
Noč čarovnic ali noč goljufov?
Lokalna policija že dalj časa izvaja kontrole v večernih urah v raznih lokalih v mestnem središču z dvojnim namenom. Po eni strani namerava zagotoviti pravico do občanov, da se zabavajo in se združujejo, po drugi pa je potrebno jamčiti pravico prebivalcev, da ponoči mirno spijo. V tem okviru so že kontrolirali številne lokale. Lastniki so v glavnem vselej upoštevali normative oziroma županove odredbe, ponekod pa so morali mestni redarji poskrbeti za primerne globe.
politika - Delila sta letake na univerzi
Napad na ligaša
Psovke na račun dveh članov mladinskega gibanja Severne lige
Koordinator tržaške sekcije mladinskega gibanja Severne lige Giova-ni Padani (MGP) Giulio Ferluga je včeraj dopoldne na tržaški univerzi skupaj s kolegico delil letake MGP za promocijo manifestacije Liberiamoci e Ripartiamo, ki bo v nedeljo v Bologni. Ferlugo in somišljenico pa sta kar naenkrat napadla neznana mladeniča, ki sta nanju pljuvala, ju porivala stran in zmerjala.
Vest je posredovalo deželno tajništvo Severne lige, ki je odločno obsodilo dogodek. Deželni koordinator in državni podtajnik MGP Simone Po-lesello je poudaril, da je bil Ferluga žrtev nestrpnosti nekaterih odvratnih oseb, ki niso sposobne dialoga. Ponovno pa se je pokazalo, da niso ligaši tisti, ki napadajo ljudi, je dodal Polesello.
Sicer se policisti ne omejujejo samo na kontrole glede hrupa ali upoštevanja delovnega urnika, temveč tudi glede splošnega upoštevanja zakonodaje pri upravljanju javnih lokalov. Tako so v noči čarovnic naleteli na nek lokal, ki je pri organizaciji praznovanja nonšalantno »pretiraval« pri prodaji vstopnic, saj so jih glede na zmogljivost prodali res preveč.
Praznovanja na noč čarovnic so se v zadnjih letih v javnih lokalih razmnožila in privabljajo še zlasti študente in dijake višjih srednjih šol, včasih pa tudi nižjih srednjih šol. Na tej osnovi je nastalo sodelovanje med lokalno policijo in tržaškim oddelkom družbe Siae, ki sta 31. oktobra kontrolirala omenjeni lokal. V njem sta bili tisti večeri predvideni kar dve zaporedni praznovanji, prvo za višješolce nad 15. letom starosti, drugo za bolj odrasle. Policisti so opravili kontrolo med prvim praznovanjem in so naleteli na pravi kaos. Lokal je bil nabit z mladimi, vendar je mnogo mladih ostalo zunaj, čeprav so bili kupili vstopnico. Poleg tega so bili tudi številni mladi pod 15. letom starosti v spremstvu staršev, ki sploh niso vedeli, da je bilo praznovanje namenjeno starejšim. Skratka, popolna zmeda. Policisti so poleg tega ugotovili nekaj nepravilnosti na davčnem področju (o prodanih vstopnicah in izkupičku ni bilo med drugim sledi na papirju) in nekatere kršitve avtorskih pravic. Dodati velja, da mladim, ki se niso mogli udeležiti praznovanja, denarja niso povrnili.
V razstavnem prostoru bivše ribarnice na tržaškem nabrežju se bo danes začel drugi Tržaški festival kave (Trieste Coffee Festival), ki ga prireja agencija Trieste Coffee Cluster in bo trajal do nedelje ob priložnosti zaprtja razstave Okus nekega mesta s ciljem širiti kulturo kave. V okviru festivala bodo vsak dan med 10. in 18. uro stekli vodeni ogledi, okrogle mize, delavnice, tekmovanja in pokuš-nje. Danes, na prvi dan, bosta ob 10.30 in 11.30 vodena ogleda, ob 17. uri pa bo dobrodošlica.
Pobude ob letu svetlobe
Tudi v Trstu obhajajo mednarodno leto svetlobe in tehnologij, ki temeljijo na le-tej. Ob tej priložnosti bo od 10. do 15. novembra vrsta pobud, ki jih prirejata tržaški astronomski observatorij in Znanstveni imagina-rij. Vsak večer bo v observatoriju ob 21. uri vodeno opazovanje s teleskopi, medtem ko bodo v torek, 10. novembra, v Znanstvenem imagi-nariju potekale delavnice za višješolce. V Domu glasbe bosta 10. in 13. novembra predavanji, 15. novembra pa bo poseben dan odprtja muzeja Znanstvenega imaginarija v Grljanu z opazovanjem sonca in delavnicami za otroke.
Spomin na Cecovinija
Julijski inštitut za zgodovino, kulturo in dokumentacijo se bo danes ob 17.30 s prireditvijo v gledališkem muzeju Schmidl spomnil nekdanjega tržaškega župana Manlia Ceco-vinija ob 5. obletnici njegove smrti. Marisandra Calacione, Maurizio Zacchigna in Massimiliano Borghe-si bodo scensko uprizorili odlomke iz Cecovinijevega romana Zadig.
Odprta vrata v Burlu
Ob svetovnem dnevu radiologije bo na oddelku za pediatrično radiologijo v otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo v nedeljo dan odprtih vrat. Med 10. in 18. uro bodo občani in zlasti otroci lahko spoznali, kako delujejo naprave za radiologijo, ekografijo, magnetno resonanco in Tac, osebje oddelka pa jih bo uvajalo v spoznavanje zgradbe človeškega telesa.
Svetovno prvenstvo v pripravi
V	I	• •
praženega krompirja
Ljubitelji krompirja v kozici, pozor! Jutri bo v Rojanu potekalo že deveto svetovno prvenstvo v pripravi pra-ženega krompirja. Tradicionalno kulinarično prireditev bo tudi tokrat gostila »ošterija« De Giovanni - da Igor v Ul. Saltuari 2/c. Ob 13. uri bo torej v Rojanu zadišalo po praženem krompirju. Kuharice in kuharji bodo pred žirijo segreli svoj krompir v kozici, ki so ga predhodno skuhalii doma, in ga nato ponudili kulinaričnim strokovnjakom za pokušnjo. Preostali krompir pa bo seveda na voljo publiki, ki bo tako kot žirija imela pravico, da odda svoj glas za najboljši pražen krompir. Rojanski gostilničar Igor Bolle pričakuje tudi letos veliko tekmovalcev (lani jih je bilo skoraj 50!), za njih pa so raznorazni sponzorji poskrbeli za marsikatero nagrado. Predviden je tudi srečelov, katerega prva nagrada bo potovanje v neznano ... Na deveto svetovno prvenstvo v pripravi pra-ženega krompirja se lahko vpišete do jutri in sicer do minute pred začetkom tekmovanja. Dober tek! (R.D.)
prej do novice
www.primorski.eu1
£ -
6
Petek, 6. novembra 2015
TRST
/
praprot - Tehnik preučil projekt o postavitvi antene za mobilno telefonijo
Antena: geodetske meritve izsledile napake
V Praprotu se spet nekaj premika. Delavci, ki so zadolženi za postavitev antene za mobilno telefonijo družbe Wind ob prireditvenem prostoru ob vhodu v vas, so se namreč znova pojavili na gradbišču, kjer tačas rešujejo poškodovane temelje bazne postaje, na katerih naj bi zrasel 34-metrski oddajnik.
Vaščani, ki so se združili v odboru, ki nasprotuje postavitvi antene, pa niso ostali križem rok. V boju za zaščito svojega življenjskega prostora so sami namreč poiskali tehnika, ki bi preveril, ali obstajajo neskladnosti in napake pri projektu, ki je bil vložen na Občino De-vin-Nabrežina oziroma ali so bili pri njegovem snovanju spoštovani vsi obstoječi pravilniki, vključno z občinskim regulacijskim načrtom.
Geometer Roberto Daneu je opravil vse potrebne geodetske meritve, na podlagi katerih je ugotovil kar nekaj netočnosti. V njegovem tehničnem poročilu je med najbolj vidnimi netočnostmi zlasti obseg parcele, na kateri naj bi zrasla antena, ki se ne sklada z njenimi realnimi mejami: kaže namreč, da parcela na projektu zaobjema tudi del asfaltiranega cestišča in pa del sosednjega zemljišča, ki je last zasebnika. Prav tako je v poročilu postavljeno vprašanje o posegu v t.i. obcestni varovalni pas, ki je predviden po regulacijskem načrtu in ki zelo omejuje rabo prostora. V vloženem projektu so tudi zarisana drevesa, ki naj bi jih posadili okrog objekta, da bi nekoliko zastirala pogled nanj; slednja naj bi glede na postavljene meje zrasla kar na asfaltu (?) okrog parcele. To pa bi nedvomno negativno vplivalo na razvoj prometa oz. na vidljivost in varnost na cesti. Tehnično poročilo pa se poglablja tudi v vprašanje višine teh dreves, ki naj bi segala celo do 11 metrov višine in naj bi bila posajena v nezazidano območje parcele.
»Ugovore«, pravzaprav poročilo z ustreznimi fotografskimi elaborati so člani odbora v petek, 30. oktobra, vložili na občinski protokol. Sedaj je torej na potezi Občina Devin-Nabrežina, ki bo morala čim prej preveriti, ali ugovori držijo in nato seveda primerno ukrepati. (sas)
križ - Ob dnevu mrtvih
Utrinek s protestne demonstracije proti anteni, ki so jo krajani priredili 6. oktobra letos
fotodamj@n
padriče - Jutri
Pohod po poteh društva TIGR
Koordinacijsko združenje kraških vasi in Društvo TIGR Primorske prirejata jutri ob 10. uri Pohod spomina pri Padričah.
Nedaleč od obeležja stičišča katastrov Lonjer in Padriče v gozdu imenovanem Salcer se nahaja naravna kraška jama. V njej so se v času fašističnega nasilja zbirali domačini in člani organizacije TIGR, se družili in svobodno govorili v svojem jeziku.
Na pohod bodo udeleženci krenili od parkirnega prostora pred gozdom Salcer, nadaljevali pot do Gabrovega hriba, razgledne točke in nato do pečine v Hudem letu. Tam bo spregovorili predsednik društva TIGR Primorske dr. Savin JOGAN in domačini, pričevalci takratnega časa. Zapel bo mešani pevski zbor Slovan Skala Padriče-Gropada.
Po pohodu, ki bo trajal približno eno uro bodo udeleženci nadaljevali druženje na kmečkem turizmu v Padričah.
repen - V nedeljo v občinski telovadnici ob 18.30 gala koncert sestava iz Logatca
Prihaja orkester Cantabile
V petih letih delovanja se je orkester Cantabile uveljavil tako doma kot v svetu
Otroci so se poklonili padlim partizanom
Kriški otroci pred spomenikom padlim »na Klancu«
Padlim partizanom v Križu so se ob dnevu mrtvih poklonili tudi malčki vaškega otroškega vrtca ter učenci osnovne šole Alberta Sirka. V spremstvu učiteljic so pred spomenikom položili cvetje ter poskrbeli za recitacije in tudi za priložnostno pesem. Poklon padlim je že stalnica kriškega vrtca in osnovne šole, ki zelo dobro sodelujeta z domačimi društvi. Osrednjo prireditev ob dnevu mrtvih v Križu je, kot vedno, priredila domača sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič, ki se je s predstavniki vaških društev poklonila vsem partizanskim obeležjem v vasi.
zavod združenega sveta - V Kanadi
Nekdanja dijakinja postala ministrica
Nekdanja dijakinja devinskega Zavoda združenega sveta Jadranskega morja je postala ministrica. Zgodilo se je v Kanadi, kjer je predsednik nove liberalno usmerjene vlade Justin Trudeau imenoval Chrystio Freeland za ministrico za zunanjo trgovino. Novico je z velikim zadovoljstvom objavil devinski zavod, ki je zelo ponosen na »svojo« ministrico.
Chrystia Freeland je Kanadčan-ka z družinskimi koreninami v Ukrajini in na Škotskem, devinski zavod je obiskovala v bieniju 1984-1986. Svojo študijski pot je nato nadaljevala v Har-vardu (ZDA), kjer je diplomirala iz zgodovine in književnosti, nato pa študij izpopolnila še v angleškem Oxfordu.
Po končanem študiju se je zaposlila kot novinarka in sodelovala z uglednimi časopisi kot so Financial Times, Washington Post in Economist. Pred vstopom v politiko leta 2013 je bila Freelandova urednica tiskovne agencije Reuters. Na parlamentarnih
Chrystia Freeland
volitvah pred dvema letoma je bila za poslanko izvoljena v volilnem okrožju Toronta, na nedavnih volitvah pa je
bila izvoljena v okrožju University-Rosedale.
V nedeljo se v občinski telovadnici v Repnu za ljubitelje glasbe obeta lep koncertni večer, saj bo ob 18.30 skupaj s solisti nastopil simfonični orkester Cantabile iz Logatca, ki bo pod taktirko Marjana Grdadolnika izvedel gala koncert s solisti. Gre za pobudo Občine Repentabor, ki jo prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst in v okviru že več kot trideset let trajajočega pobratenja z Občino Logatec. Orkester Can-tabile prihaja namreč, kot že rečeno, ravno iz Logatca, sloves tega 64-članskega sestava pa je že zdavnaj presegel krajevni okvir.
Začetki simfoničnega orkestra Can-tabile segajo v leto 2010, ko je prvič nastopil pred občinstvom, pobuda za njegovo oblikovanje pa je prišla od nekaterih orkestra-šev in idejnega vodje Marjana Grdadolni-ka, ki so, kot piše v predstavitvenem gradivu, spoznali, da je v Logatcu dozorel čas za veliki simfonični orkester, saj gre za kraj z bogato glasbeno tradicijo, ki je nudil ustvarjalno okolje mnogim uveljavljenim solistom. Prvotni zasedbi so se kmalu pridružili novi glasbeniki in je tako orkester v nekaj letih postal prepoznaven doma in v tujini. Sodeluje s priznanimi vokalnimi in instrumentalnimi solisti, gostuje po Sloveniji in sosednjih državah, v programu najdemo tako skladbe klasičnih mojstrov vseh slogovnih obdobij kot tudi glasbo za film, balet in druge umetnostne zvrsti. V sodelovanju s slovenskimi zbori orkester prireja tudi vokalno-instrumentalne projekte, v novoletnem času pa vsako leto pripravi gala novoletni koncert. Orkester vodi Marjan Grdadolnik, ki se uvršča v novo generacijo slovenskih pedagogov in dirigentov. Vodil je tudi Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani (tam je leta 2009 diplomiral iz dirigiranja), Pihalni orkester Logatec, prav tako se posveča tudi vokalni glasbi kot pevovodja logaškega MePZ Adoramus, poleg tega je tudi skladatelj, leta 2008 pa je prejel Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Na nedeljskem koncertu bodo ob orkestru kot solisti nastopili sopranistka Mojca Bitenc, tenorist Blaž Gantar, violinistka Tina Vrščaj ter člani godalnega kvinteta Avšič, na sporedu dela Antonina Dvoržaka, Richarda Straussa, Franza Leharja, Tomaža Habeta, Edvarda Elgar-ja, Cesarja Francka, Vilka in Slavka Avse-nika, Emmericha Kalmana in Giuseppe-ja Verdija.
/
TRST
Petek, 6. novembra 2015
7
zdravstvo - Zdravnik in farmakološki raziskovalec Silvio Garattini
»Ljudje verjamejo homeopatiji kot verjamejo horoskopom«
V kavarni San Marco predstavitev knjige Acqua fresca? Tutto quello che bisogna sapere suliomeopatia
»Homeopatija se je začela razvijati v drugi polovici 18. stoletja. V dveh stoletjih njeni zagovorniki niso napisali nobene bolj poglobljene raziskave, v kateri bi podrobno analizirali uspešnost tovrstnega alternativnega zdravljenja. Prostislovje je že v samem dejstvu, da se pri homeopatskih produktih v nasprotju z drugimi zdravili ne stremi k temu, da se dokaže njihovo zdravilno moč. Pomembno je le, da niso škodljiva.« Tako je v sredo popoldne v kavarni S. Marco med drugim dejal Silvio Garattini, zdravnik in ustanovitelj raziskovalnega centra za far-makologijo Mario Negri v Milanu, ki je uredil knjigo z naslovom Acqua fresca? Tutto quello che bisogna sapere sull'omeopatia (založba Sironi Editore).
V Italiji vsako leto prodajo preko 24 milijonov homeopatskih proizvodov, kar ustvarja približno 400 milijonov dobička letno. Garattini je na predstavitvi knjige energično poudaril, da nikakor ne smeta prevladati ustvarjanje lobijev in uveljavljanje finančnih interesov. Najvažnejše je namreč zdravje in na tem področju se ne sme špekulirati. Knjigo Acqua fresca? sestavljajo prispevki več zdravnikov in raziskovalcev: Vittorio Bertele, Silvio Garattini, Giorgio Dobrilla, Emilio Benfenati, Luigi Cervo in Lorenzo Moja. Njen cilj je širšemu občinstvu s pomočjo nekaterih primerov in laboratorijskih dokazov predstaviti znanstveno neutemeljenost homeopatije. Poleg tega se hkrati poglablja v protislovja, ki so se ustvarila v teku let na tem področju in so pripomogla k raz-
Levo Silvio Garattini; zgoraj udeleženci srečanja v kavarni S. Marco
fotodamj@n
voju zanimanja za homeopatijo.
Po mnenju Garattinija je bistveno, da zdravilo preseže učinek placebo in torej dejansko pripomore k izboljšavi zdravstvenega stanja. »Ljudje
verjamejo homeopatiji kot verjamejo horoskopom,« je še povedal. Meni namreč, da v Italiji velika večina prebivalstva znanosti ne pojmuje kot sestavni del kulture. Mnogi niso ustrezno
trg sv. antona - Začetek pobude Cioccolatiamo
Ljubim te, čokolada
Do nedelje med 9. in 21. uro delavnice, razstave in pokušnja najrazličnejših vrst čokolade
Obiskovalci imajo na voljo pestro izbiro
fotodamj@n
Čokoladnim mojstrom ne manjka fantazije
fotodamj@n
science+fiction - Koncert skupine Goblin iz filma Profondo rosso
Grozljivka v živo
Nocoj podelitev nagrade Méliès d'Or za najboljši dolgometražni in kratkometražni film
Koncert skupine Goblin
S pretresljivi notami skupine Goblin, ki je zaslovela z izvajanjem glasbene kulise filma režiserja Daria Argenta Profondo Rosso in tudi drugih filmov, bodo drevi v dvorani Tripcovich podelili nagrado Méliès d'or za najboljši dolgometražni in kratkometražni film. Prireditelji festivala znanstveno fantastičnega filma Science+Fiction so namreč ob 40. obletnici filma povabili skladatelja Claudia Simonettija, ki bo s skupino Goblin ob 21. uri v živo izvajal glasbeno kuliso med predvajanjem filma Profondo rosso.
Sicer bodo tudi danes prvič pred-
Prizor iz filma The Survival
vajali nekatere filme, kot je Deathgasm Ja-sona Howdna (ob 24. uri v gledališču Miela), kjer se glasbena skupina heavy-metal nenamerno poigrava s hudičem, ali The Survivalist Stephena Fingletona, kjer se preživela oseba bori proti lakoti in se mora odločiti, ali zaupati neki ženski in hčer-
ki (ob 17. 15 v dvorani Tripcovich). Na sporedu so še drugi filmi, in sicer European Fantastic Shorts (Tripcovich ob 15. uri), Melies d'Or Shorts PT2 (Miela ob 17.15), Into Eternity: A Film for the Future (Miela ob 19. uri) in Monitor (Miela ob 21.45).
Ljubim te, čokolada: to je geslo (pravzaprav podnaslov) dogodka Cioccolatiamo (v prostem prevodu bi se glasil Čo-koladajmo), ki se je včeraj popoldne ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Edija Krausa začel na Trgu Novega sv. Antona in bo trajal do nedelje. Pobuda, ki jo prireja družba Flash Srl, je posvečena promociji obrtno pripravljene čokolade v vseh možnih različicah.
Gre za pravi festival čokolade, namenjen odraslim in kajpada otrokom, ki bodo spoznavali skrivnosti in lastnosti kraljice sladkarij oz. »hrane bogov«, kot so ji pravili Maji. Vsak dan bo med 9. in 21. uro mogoče obiskati prizorišče na Trgu Novega sv. Antona, kjer bodo potekale delavnice, kuharski šovi, dopoldanske dejavnosti za šole, razstava o čokoladi, umetniško ustvarjanje v živo, pokušnja in srečanja z izvedenci, medtem ko bodo restavracije, ki so pristopile k pobudi, nudile kosila in večerje na osnovi čokolade.
Po včerajšnjem odprtju bodo tako danes od 9. do 13. ure čokolado in njeno pridelovanje spoznavali učenci šol, popoldne od 14. do 19. ure pa odrasli. Jutri bodo od 10. do 13. ure ter od 14.30 do 16. ure delavnice za otroke, od 16. ure do 18.30 pa kuharski šov za odrasle. V nedeljo pa bodo od 10. do 13. ure ter od 16. ure do 18.30 delavnice za otroke, od 15. do 16. ure bo umetniško ustvarjanje v živo za odrasle, od 18.30 do 19.30 pa kuharski šov za odrasle.
osveščeni o odnosu med vzrokom in učinkom, velikokrat k stvarem pristopajo s premajhno mero skepse. Predsednik Tržaške zdravniške zbornice Claudio Pandullo se je strinjal, da je splošna znanstvena podkovanost Italijanov bolj šibka: »Velikokrat pride do pomanjkanja metodološke strogosti. Če se že hočemo ukvarjati s homeo-patijo, jo moramo obravnavati kot komplementarno terapijo ne pa kot nadomestek drugih terapij. Poslužujemo se je lahko, a nikakor se ne sme prekiniti drugih predpisanih oblik zdravljenja.«
Sicer pa je tudi veliko odvisno od posameznika in od njegove izbire. Marsikdo iz publike je posredoval lastne izkušnje, ki so bile do homeopa-tije veliko bolj prizanesljive od pogledov predavateljev. Dobra mera previdnosti pa na delikatnem področju zdravja oz. dobrega počutja nikoli ni odveč.
Vesna Pahor
Magazzino 18 si je ogledalo skoraj 17 tisoč ljudi
Gledališka predstava Magazzino 18 (Skladišče 18) Simoneja Cristicchija je tretja najbolj obiskana predstava, odigrana v tržaškem gledališču Ros-setti. Zaostaja le za obiskom muzi-kalov Cats in Mamma Mia! Magazzino 18 je v teh dneh spet na deskah gledališča Rossetti. Od krstne predstave leta 2013 do srede, 4. novembra, si je predstavo ogledalo 16.938 ljudi.
Muzikal Cats vodi na lestvici najbolj obiskanih predstav s 23.357 gledalci, sledi mu Mamma Mia! z 21.200 prodanimi vstopnicami.
V kavarni San Marco
o znanju žensk
Znanje žensk je naslov srečanja, ki ga prireja kulturno združenje Altama-rea danes ob 18. uri v kavarni San Marco. Na to temo bosta razpravljali docentka sodobne umetnosti na tržaški univerzi Cristina Benussi in novinarka Marina Silvestri, avtorica knjige La notte si avvicina (Noč se bliža), ki je izšla pri založbi Ibiskos.
Število vpisanih na tržaško univerzo narašča
Čeprav so nekateri mediji na državni ravni poročali o osipu vpisov na italijanske univerze in pri tem omenjali tudi tiste v deželi FJK, so se očitno nanašali na zastarele podatke. To je poudaril rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia, ki je razložil, da je tržaška univerza konec oktobra zabeležila porast +14,58 odstotka vpisanih v primerjavi z letom prej: v šolskem letu 2014/2015 je bilo 2880 novih vpisov, v šolskem letu 2015/2016 pa 3300 novih vpisov. To je nedvomno zasluga obogatene ponudbe tržaške univerze in naložb v mobilnost študentov na mednarodni ravni, je ocenil Fermeglia. Porast so zabeležili še zlasti na fakultetah za fiziko (kar +55%), za industrijsko inženir-stvo, za elektronsko inženirstvo in informatiko ter za ekonomijo, povečalo pa se je tudi zanimanje za pravosodje, za geološke vede, za statistiko, za zgodovino in za filozofijo.
Čokoladni bomboni za boj proti raku
Združenje za raziskovanje proti raku AIRC bo v številnih italijanskih mestih nudilo čokoladne bombone z namenom spodbujanja boja proti raku. Občani bodo lahko za deset evrov prejeli škatlo čokoladnih bombonov znamke Lindt in s tem pomagali raziskovalcem AIRC, da nadaljujejo s svojim delom in morebiti odkrijejo nove metode zdravljenja. V Trstu bodo ponujali čokoladne bombone in zbirali finančne prispevke na vogalu med ulicama San Nicolo in Dante ter v trgovskem središču Torri d'Europa. Pobuda bo potekala ves dopoldan. Od ponedeljka dalje se bo pobuda nadaljevala v podružnicah banke UBI Banca in na spletni trgovini Saldi Privati. Dodatne informacije nudijo na spletni strani airc.it.
B
Petek, 6. novembra 2015
TRST
film - Na snemanju filma Babylon Sisters režiserja Gigija Roccatija
Kanček Bollywooda tudi na Pončani
stalno gledališče
Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Mestno gledališče ljubljansko
Henrik Ibsen peer gynt
režiser Eduard Miler
DANES, 6. november, ob 20.30 - reda A.F sobota, 7. november, ob 20.30 - red B nedelja, 8. november, ob 16.00 - red C.K.T® v Veliki dvorani z italijanskimi nadnapisi S PODPORO FUNDACIJE CRTRIESTE
I BLAGAJNA SSG:
od ponedeljka do petka 10.00-15.00 Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com
več fotografij na www.primorski.eu
Skupina starih žensk pazljivo posluša režiserja Gigija Roccatija, ki jim potrpežljivo razlaga naslednjo filmsko sceno, medtem ko mlada Indijka Shanti (pravo ime Nav Ghotra) za njim ponavlja plesne korake. Takih prizorov je bilo na Pončani v zadnjem mesecu kar nekaj, saj ravno v tem tržaškem predmestju snemajo novo filmsko produkcijo z naslovom Babylon Sisters.
»Zamisel za film me je prešinila pred kakimi petimi leti,« pravi Gino Pennacchi, filmski producent in predsednik produkcijske hiše Tico Film, »potem ko sem v roke vzel knjigo Amiche per la pelle indijske pisateljice Laile Wadia, ki sicer že veliko let biva v Trstu. Knjiga mi je bila izredno všeč in takoj sem se navdušil nad filmsko predelavo.« Pennacchi je s svojo hčerko Sarah pred desetimi leti v Rimu ustanovil podjetje Tico Film. Rojen pa je bil v Trstu. »Zelo sem navezan na Trst in takoj sem se odločil, da bom film uprizoril v svojem rojstnem mestu ter da bo pri tem sodelovalo čim več Tržačank in Tržačanov.«
Pennacchi je v začetni fazi priprav na film poiskal drugega režiserja, po nekaj mesecih pa se je odločil za Gigija Roccatija. Šestintridesetletni priznani turinski režiser je ponudbo takoj sprejel, danes pa se na Pončani kar znajde. »Po enem mesecu snemanja se tu počutim kot doma. Skušali smo vključiti čim več prebivalcev tega predmestja, kot na primer skupino starih žensk, ki po navadi pleše latinskoameriške plese, zaradi filmskih potreb pa se trudijo, da bi se naučile bolj "bollywoodske', to je indijske plese. Pri tem jim seveda pomaga naša prekrasna Shanti.« Shanti je Indijka, mama mlade Kamle (Amber Dutta), s katero živi v stanovanju na Pončani. V isti hiši živijo še družine Kitajcev, Hrvatov, Turkov in italijanski profesor Leone (igra ga Renato Carpentieri), zagre-
IfijBfr slovensko
stalno ^V*1
Levo režiser Gigi Roccati; desno tržaške »protagonistke« filma
fotodamj@n
Levo
Lucia Mascino; desno Indijka Shanti v elementu; režiser Roccati daje navodila igralcem
fotodamj@n
njen starček, ki se ne more sprijazniti s prisotnostjo tujcev v svojem stanovanjskem bloku. Glavno vlogo v filmu igrajo ženske s Shanti na čelu, ki na Pončani organizirajo neke vrste bollywoodsko plesno šolo in na tak način odločilno pri-
pomorejo k preživetju lastnih družin. V ostalih filmskih vlogah nastopajo tudi pevka Yasemin Sannino, igralka Lucia Mascino, hrvaška zvezda Nives Ivanko-vic in italijanski kantavtor Peppe Volta-relli, ki je pripravil tudi filmsko kuliso.
gledališče contrada - Od danes do 15. novembra
Zoran in pes iz porcelana
Koprodukcija z Italijansko dramo z Reke - Odrsko delo povzeto po filmskem Zoranu Mattea Oleotta
Drevi se gledališče La Contrada predstavlja z drugo abon- ^ majsko predstavo letošnje sezone, ki je obenem tudi druga hipna produkcija, pravzaprav koprodukcija, tokrat z Italijansko dramo z Reke: gre za komedijsko obarvano delo Zoran e il cane di por-cellana (Zoran in pes iz porcelana) - na sliki igralci, in pes ... -za katero sta avtor Aram Kian in dramaturg Andrea Collavino našla izhodišče v uspešnem filmu Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta, ki je tudi novi Contradin umetniški vodja. Predstava je doživela krstno uprizoritev junija v reškem gledališču Ivan Zajc. V Trstu bo na sporedu v do nedelje, 15. novembra, 17. novembra bo dodatna uprizoritev gledališču Verdi v Gorici.
Predstava pripoveduje o tem, kar se je dogodilo pred dogodki iz Oleottovega filma. Protagonist je čudni, a prikupni najstnik Zoran in poleg njega vrsta nenavadnih likov. Delo je režiral Andrea Collavino; igrajo Eugenio Allegri, Elvia Nacinovich, Maurizio Zacc-higna, Stefano Bartoli, Mirko Soldano, Rosanna Bubola in Giuseppe Nicodemo.
/
Včeraj danes
Danes, PETEK, 6. novembra 2015
LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob 1.28 in zatone ob 14.31.
Jutri, SOBOTA, 7. novembra 2015
ENGELBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, vlaga 88-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C.
9 Šolske vesti
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginnastica 72. Pogoji razpisa na www.skladtoncic.org.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 15.11 vsak dan od 10. do 22.
Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790
OSMICA VRBAN
Šmihelj 28, Šempas je odprta od 6.11 do 15.11.
Bi Osmice
»Film postavlja v ospredje današnjo multikulturnost in še posebej vlogo ženske v njej. Boljšega kraja za snemanje tega filma skoraj ni bilo, saj je Trst že stoletja večkulturno mesto, danes pa še toliko več,« je še dodal Pennacchi.
Filmska produkcija je bila deležna pomoči iz evropskih skladov, italijanskega ministrstva za kulturo in turizem, deželnih Film Commission in sklada za zvočne in vizualne produkcije (Fondo per l'audiovisivo FVG). Njegov direktor Paolo Vidali je med drugim povedal, da je Babylon Sisters verjetno prvi italijanski film, ki išče navdih v Bollywoodu (indijski različici hollywoodskih filmov), a je obenem tudi zelo zakoreninjen v naših krajih. »Važno je tudi dejstvo, da smo s snemanjem v Trstu zaposlili kar nekaj Tržačank in Tržačanov, poleg tega pa soudeležili pri snemanju praktično eno celo tržaško predmestje.«
Rajko Dolhar
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. Toplo vabljeni.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu 42. Tel. št.: 040-327135 ali 3383916147.
V BOLJUNCU je Parovel odprl jesensko osmico. Tel. št.: 346-7590953.
Loterija
5. novembra 2015
Bari	20	57	26	77	55
Cagliari	B2	69	37	B5	44
Firence	5B	37	51	75	79
Genova	5B	17	31	65	B3
Milan	73	B3	12	B6	7
Neapelj	1B	47	75	30	63
Palermo	5	24	6B	52	31
Rim	72	76	41	6B	26
Turin	66	32	9	B3	26
Benetke	57	59	23	79	19
Nazionale	4	59	43	45	33
Super Enalotto Št. 133
17 21 29 33 43 62 jolly BS
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitnikov s 5 točkami 487 dobitnikov s 4 točkami 20.556 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
25.676.06B,75 € --€ --€
23.573,76 € 391,B9 € 1 B,45 €
75
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
3 dobitniki s 4 točkami	39.1B9,00€
94 dobitnikov s 3 točkami	1.B45,00€
1.395 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
9.302 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
20.381 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 6. novembra 2015
9
zu Mali oglasi a Kino
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
PRODAJAM kalup za voščeno satovje in čebelji vosek. Cena po dogovoru. Tel. št. 329-3865944.
PRODAM tovornjak ISUZU K35.04 vozniška B kategorija, kiper (»ribal-tabile«), ozki model; tel. 331-8329452.
PRODAM vgradno električno peč z ventilom franke, umivalnik in ploščo za kuhanje na metan. Cena 200,00 evrov oz. po dogovoru. Tel. št.: 3382639849.
E3 Letame
Od srede, 4. do nedelje, 8. novembra 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39 - 040 390898.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice organizira v nedeljo, 8. novembra, 3. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015: Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvici na Pesku. Info in prijave do danes, 6. novembra: info@riservavalro-sandra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (od 9. do 13. ure).
SPDT organizira v nedeljo, 15. novembra, geološko-hidrološki pohod izvirnih vod Matičnega Krasa. Vodil ga bo gospod Paolo Sossi. Zbirališče ob 8.30 v Štivanu, na parkirišču po križišču za Gorico. Od tod se bodo po-hodniki peš podali do Jamelj. Predvidene so 4 ure zložne hoje. Priporočamo pohodniško obutev, potrebna je tudi baterijska svetilka. Info in prijave na tel. št. 040-413025 (Marinka).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 17. decembra, zapeljejo do Ljubljane na voden ogled Plečnikove hiše na Trnovem, sprehod med božičnimi stojnicami in uživanje praznično okrašene slovenske prestolnice. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela).
AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »007 Spectre«.
ARISTON - 17.00, 19.00, 21.00 »La leg-ge del mercato«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Il giar-dino dei Finzi Contini«; 18.30 »La bu-gia bianca«; 20.30 »La vita nelle zone umide«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Woman in Gold«; 18.10, 22.00 »Rock the Kas-bah«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.20, 20.10, 22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10, 21.45 »Mustang«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Alaska«; 16.30, 20.00 »Malala«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.40, 19.50 »Družina v najem«; 16.00 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 17.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 18.40 »Kuhar na robu«; 21.50 »Ljubezen 3D«; 18.35 »Skavti proti zombijem«; 15.45, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 20.30, 21.00, 22.00 »Spectre«; 20.40 »Zadnji lovec na čarovnice«; 16.15 »Črna maša«; 17.40 »Šiška Deluxe«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Ljubezen v 3D«.
NAZIONALE - 17.30, 20.15 »007 Spectre«; 16.40, 18.15, 20.00, 21.40 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Firenze e gli Uffizi«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Freeheld - Amore, giustizia, ugua-glianza«; 16.40 »Hotel Transylvania 2«; 16.40, 20.00 »Inside Out«; 18.20, 22.10 »Belli di papa«; 18.10, 20.00 »Io che amo solo te«; 21.50 »The Last Witch Hunter«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 15.50, 17.40, 18.45, 20.50, 21.15, 21.40 »007 Spec-tre«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Snoo-py and Friends - Il film dei Peanuts«; 16.40, 19.05, 21.30 »The Last Witch Hunter«; 16.30, 19.00, 21.30 »Alaska«; 16.40, 21.30 »Belli di papa«; 16.40, 18.45 »Hotel Transylvania 2«; 18.50 »Crimson Peak«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 2: 16.45, 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tutto puo accadere a Broadway«; 21.45 »007 Spectre«; Dvorana 3: 17.30, 20.00 »Freeheld - Amore, giustizia, ugua-glianza«; 22.00 »The Last Witch Hunter«; Dvorana 4: 18.00 »The Last Witch Hunter«; 20.00, 22.00 »Belli di papa«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Alaska.
□ Obvestila
AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: danes, 6. novembra, 18.00-21.00; sobota, 7. novembra, 16.00-21.00; nedelja, 8. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org.
GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem danes, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vljudno vabljeni.
SLOV.I.K.: danes, 6. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 (2. nad.), bo predavanje Igorja Guardiancicha (Univerza Južne Danske - Syddansk Universitet) »Od uspeha do propada (in nazaj): Slovenija, Evroobmočje in težavna zapuščina jugoslovanskega samoupravljanja«.
1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV
od Milj do Štivana!!! Sporočamo, da bo večerja v soboto, 7. novembra, od 20. ure dalje v gostilni v Prečniku.
POHOD SPOMINA - v organizaciji društva TIGR in Koordinacijskega združenja kraških vasi bo v soboto, 7. novembra, ob 10.00. Startali bomo od parkirnega prostora pred gozdom Salcer, nadaljevali do Gabrovega hriba in nato do pečine v Hudem letu. Tam nam bo spregovoril dr. Savin Jo-gan, predsednik društva TIGR Primorske in domačini pričevalci takratnega časa. Zapel nam bo MePZ Slovan Skala. Po 1 urnem pohodu, bomo nadaljevali druženje v kmečkem turizmu na Padričah.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 nastop na proslavi ob 40-letnici spomenika padlim v NOB v Gročani. V torek, 10. novembra, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo vaščanke in vaščane ter ljubitelje starih običajev, da se v nedeljo, 8. novembra, ob 15. uri polnoštevil-no udeležijo »furenge« oz. prevoza novega vina po vasi v narodnih nošah.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 16. Revijo zborov de-vinske dekanije, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira laboratorij »Delo me obremenjuje: strategije in metode proti stresu« s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 9. novembra, od 17.15 v Ul. Canova 15. Število mest je omejeno. Vpis na tel. št.: 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com.
JUS MEDJA VAS obvešča, da so odprte prijave za sečnjo drvi za družinsko uporabo na jusarskih zemljiščih za zimo 2015/16. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. novembra. Obrazce dobite v gostilni v Medji vasi 10a in v agriturizmu v Medji vasi 21. Info na tel. 338-7738027 (Igor) ali 3293730633 (Adam).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo potekala telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico, letošnja novost je Nirvana vadba, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Brezplačna vadba bo v ponedeljek, 9. in petek, 13. novembra, ob 9.30 (telovadba za dobro počutje in za zdravo hrbtenico); v četrtek, 12. novembra, ob 19.30 (Nirvana vadba). Za vpis in pojasnila po tel. št.: 040327053, 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja).
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072 ali pri NŠK.
ZKB vabi člane na območna srečanja: v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Igo Gruden v Nabreži-ni; v torek, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 0402149200, v podružnicah ali na clani-soci@bcccarso.it.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj angleščine za začetnike. Informativni sestanek bo v torek, 10. novembra, ob 20. uri v domu Skala v Gropadi. Informacije in prijave na jan.grgic@ali-ce.it ali 349-7386823 (v večernih urah).
ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK -
obvešča svoje male obiskovalce, da bodo novembrski Pravljici iz kovčka lahko prisluhnili v sredo, 11., in v četrtek, 12. novembra, ob 16.30. Vabljeni!
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR prireja srečanje v sredo, 11. novembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. Vabljeni člani in prijatelji.
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040415797 ali 331-1255035.
FOTOVIDEO TS80 vabi v petek, 13. novembra, ob 20.15 v prostore TS80 (Ul. S. Giorgio 1) na predavanje Dušana Jelinčiča »Vandranje po Južni Ameriki pred časom interneta«.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626.
OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segreteria@com-sgonico.regio-ne.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure.
35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 3405937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra.
0 Prireditve
SKD GRAD OD BANOV vabi na ogled razstave »Prečni kamen v suhem zidu« Vojka Ražma: otvoritev bo danes, 6. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih; na ogled bo 7. novembra, od 18. do 20. ure. V nedeljo, 8. novembra, ogled prenovljenih pastirskih hišk v okolici Banov, zbirališče ob 10. uri na osrednjem vaškem trgu »v Stajah«.
SKP IN KSI vabita danes, 6. novembra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlonjer-ju na večer na temo »Mir, interna-cionalizem, pravice, šolstvo, kultura in delo, še vedno aktualne sanje bolše-vističnih revolucionarjev«. Večer je posvečen 100-letnici rojstva Paola Semeja.
KD »TINA MODOTTI« vabi v Ljudski dom na Pončani v soboto, 7. novembra, ob 20.30 na koncert kantavtorja Gualtiera Bertellija. V nedeljo, 8. novembra, bo od 10. do 12. ure potekala delavnica socialne, politične in protestne pesmi.
SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Nives Vocchi »Svetloba kamna«, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v kavarni Gruden. Umetnico bo predstavila Lucia Lalovich.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani na srečanje »Oktobrska revolucija, še aktualna?«.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga ter Občina Dolina vljudno vabita na slavnostno prireditev ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 na trgu v Gročani. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Trst Stanka Hrovatin. Nastopil bo TPPZ Pinko Tomažič.
SKD LI PA vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled veseloigre v narečju »Svakinja da te kap«, režija Anja Škabar, v izvedbi članov RZ Repentabor in SKD Kraški dom.
DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNE-TA vabita v ponedeljek, 9. novembra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev spominov šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča »Od Save do Srebrne reke«. O njej bosta spregovorila prof. Matija Ogrin iz Ljubljane in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa. Lučka Kremžar pa bo predstavila razstavo Geržiničevih del, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta. Začetek ob 20.30.
TS360, ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA vabijo na Oberdankov trg v sredo, 11. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo Ernest Jazbinšek, avtor romanov o preprostih ljudeh.
SPDT vabi v četrtek, 12. novembra, ob 20.30 v razstavno dvorano ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, na predavanje »Kjer iz Krasa priteče voda«. Zanimivo hidrogeološko temo bo osvetlil gospod Paolo Sossi.
SKD VALENTIN VODNIK vabi na Martinovanje v petek, 13. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini. Nastopata MoPZ V. Vodnik in dramska skupina KD Alojz Kocjančič Pu-če - Koštabona z igro »Ta bandima nas bo ruvinala«.
SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Risorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Čer-nic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (vodi Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Ci-lenšek).
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih.
KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vigred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA - RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempolaju. Urnik do 15. novembra: 15.30-19.00.
SKD TABOR in društvo Piano FVG, prirejata v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 15. novembra, ob 18. uri Opensko glasbeno srečanje s pianistom Andreyem Ivanouom.
Prispevki
V	spomin na Almo Mozina vd. Cibic darujeta Savica in Erika z družino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Almo Mozina vd. Cibic daruje Margherita Čuk'va 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob priliki koncerta »Pohod skozi stoletja z Leonardom da Vincijem in njegovo harmoniko« darujejo dijaki srednje šole Srečko Kosovel 91,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Tatjano Sancin darujejo Majda, Fabia, Doriana, Magda, Ondina, Marina, Karmen, Alenka, Marisa, Marizeta, Franka in Laura 240,00 evrov za odbojkarsko skupino ŠD Breg.
V	spomin na drago Tatjano darujejo sošolci 5. razreda T.T.Z. Žiga Zois 60,00 evrov za KD Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob drage Ivanke Grgič darujeta družini Gojča in Mil-kovič 40,00 evrov za Amatersko športno združenje Gaja.
V	spomin na Silvija Šuligoja darujeta Fani in Milan Adamič 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	spomin na drago Tatjano Sancin daruje Ada Počkar 20,00 evrov za AIRC - Center za rakasta obolenja.
V	spomin na svoje drage pokojne darujeta Nada in Uča 50,00 evrov za Sklad Oton Berce.
V	spomin na Mirando Kapun por. Blason darujeta Dragica in Dolores Hu-su 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na drago Jasno darujejo prijateljice - kofetarce 60,00 evrov za ŠZ Bor.
Ob izgubi mame in none
Alme Mozina
izrekamo Alfedu in Tanji ter svojcem iskreno sožalje.
MePZ Rdeča zvezda
10
Petek, 6. novembra 2015
KULTURA
/
ssg - V novo sezono z dvema zanimivima predstavama
»Vsi gojimo v sebi sadovnjake egoizma«
Danes tržaška premiera Ibsenove drame Peer Gynt - Čez teden dni Ismena, njena sestra
TRST - Na eni strani Peer Gynt, na drugi Ismena: severnjak in južnjakinja, Norvežan in Grkinja, dramska junaka, ki vsak zase ...tisoče let in kilometrov daleč ... iščeta svoj prostor pod soncem. V znamenju teh dveh junakov se začenja nova sezona Slovenskega stalnega gledališča. Od danes do nedelje bo v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma na sporedu Ibsenova drama Peer Gynt, ki je nastala v režiji Eduarda Milerja in ko-produkciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Od 13. novembra pa bo v klubskih prostorih v četrtem nadstropju zaživel monolog sodobne nizozemske dramatičarke Lot Vekemans Ismena, njena sestra. Za režijo je v tem primeru poskrbel Igor Pison, v glavni vlogi nastopa Nikla Petruška Panizon.
Predstavi, ki bosta uvedli letošnjo sezono, pod katero se podpisuje umetniški vodja Eduard Miler in poteka pod skupnim naslovom Večplastnost Jaz-a, so včeraj predstavili na tiskovni konferenci. Kot je uvodoma spomnila predsednica SSG Breda Pahor, je vsak začetek sezone prazničen, tokrat pa se lahko v Trstu veselijo dvojnega gledališkega praznika. Po eni strani predstave, ki je bila po ljubljanski premieri deležna izjemnih ocen, kar predsednico utrjuje v prepričanju, da bo zadovoljila tudi domače abonente. Po drugi pa antične monodrame, ki v središče postavlja sodoben ženski glas.
Vsi smo na nek način Peer Gynt
Delo Henrika Ibsena je priredila Ža-nina Mirčevska, stara znanka tržaškega teatra (tu je na primer pred leti že sou-stvarila predstavi Art Export in Samomorilec), ki je prisotne prevzela s svojo prodorno analizo Peera Gynta. Po njeni oceni je ta Ibsenova drama najbolj odigrana in priljubljena med gledališčniki, ker gre za tako rekoč neskončno besedilo, v katerem vsakdo najde nekaj zanimivega, »pravo minirano polje interpretacij«. V ljubljansko-tržaški postavitvi so v središče postavili »slehernika, ki o sebi misli, da je posebnež, neponovljiv in lahko v svoji domišljiji doživi vse ... in postane celo pro-fet, znanstvenik ali nadčlovek«. V tem Peerovem obnašanju lahko prepoznamo tudi sodobnega človeka. »V svojem domišljijskem svetu smo vsi lahko vse, ampak v realnem življenju manjkajo naša konkretna dejanja. Najlažje je iz udobja naslanjača kritizirat svet, ampak kaj res naredimo, da bi ga spremenili?«
Ibsen je z dramo Peer Gynt hotel obračunati z Norvežani svojega časa,
fotodamj@n
zato je glavni junak »polovičar, egoist, egocentrik, vendar tudi simpatičen, zaradi česar smo nad njim vsi fascini-rani. Vsi smo na nek način Peer Gynt. Vsi gojimo v sebi sadovnjake egoizma. Lepo je to priznati in sprejeti,« pravi Mirčevska in opozarja, da gledalci sledijo celotnemu loku njegovega življenja, le, da se vse dogaja v njegovi glavi ... kot na nekem virtualnem potovanju. »Pripeljemo ga celo do te točke, da se vpraša, če je sploh bil, če je res obstajal,« pristavlja režiser Eduard Miler. »V naši predelavi sedem igralcev interpretira vseh štirideset junakov, kolikor jih predvideva Ibsenov tekst. Nobene epizode nismo spustili, le predelali smo jih.«
Osrednji trenutek drame predstavlja znameniti "monolog čebule", v katerem Peer Gynt (igra ga Matej Puc) odkriva različne plati svojega jaza. »Čebula je sestavljena iz več plasti, v sredini pa je votla. Tudi mi smo večplastni, enkrat si to, drugič nekaj drugega ... vprašati pa se moramo, s čim bomo zapolnili svojo praznino. Vsakdo bi jo moral zapolniti kot želi: z delom, družino, ljubeznijo,« pojasnjuje dramaturginja.
Režiser pravi, da je predstava nastala na podlagi intenzivnih pogovorov z Žanino Mirčevska in Igorjem Piso-nom, v katerih se je zrcalila tudi njihova vizija gledališča. »Kaj nam pravzaprav omogoča to delo, kaj si upamo izluščiti iz gledališča? Združili smo dve gledališči, po ljubljanski premieri smo optimisti, a kljub vsemu živčni. Najbrž smo zato gledališčniki malo egocentri-ki, saj nikoli ne vemo, kako bo. Tudi zato, ker mi ne delamo ziheraških pred-
Žanina Mirčevska, Breda Pahor in Eduard Miler med včerajšnjo predstavitvijo
stav, mi tvegamo,« je prepričan Miler.
Peer Gynt bo na velikem odru na sporedu do nedelje: vse ponovitve bodo opremljene z italijanskimi podnapisi, pol ure pred začetkom je predvidena predstavitev predstave, v gledališki kavarni pa bodo ponujali celo jedilnik, ki ga je navdihnil Peerov svet.
Smo junaki ali strahopetci?
Igor Pison pravi, da ga od nekdaj fascinira antični teater, še najbolj predelave njegovih mitov. Tak primer je predstava Ismena, njena sestra, ki si jo je prvič ogledal v Berlinu, prihodnji petek pa bo v slovenskem prevodu prvič zaživela tudi v klubskih prostorih tržaškega Kulturnega doma. Napisala jo je nizozemska dramatičarka Lot Veke-mans, avtorica dramskih besedil za otroke in odrasle, ki so jih uprizorili že na vseh celinah. V monodrami Ismena, njena sestra je dala besedo Ismeni, skoraj nepoznani hčerki kraljeve družine, katere člani so veliko bolj poznani sestra Antigona, oče Ojdip in mati Joka-sta. Ismena doslej ni imela besede na gledališkem odru oziroma je bila, kot je spomnil Pison, v najboljšem primeru »sparring partner« slavne sestre. Nizozemska avtorica jo je končno postavila v središče gledališkega dogajanja in ji dala besedo. »Zanimivo, kako nam avtorica Ismeno pokaže v drugačni luči in v nas vzbudi dvom: morda pa se je sama odločila, da ne bo v prvi vrsti ... Zanimivo se mi zdi tudi to, da nekdo, ki je že tri tisoč let mrtev, raziskuje samega
sebe in se pokaže pred publiko.« Pod Pi-sonovo režijo bodo Ismenino pripoved obogatili tudi nekateri mediji, ki niso del antičnega sveta (med včerajšnjo po-kušnjo na primer karaoke ...).
Ismeni bo glas in telo posodila Ni-kla Petruška Panizon. Po njeni oceni je Vekemansina predelava zelo ostra, globoka, sodobna, tudi direktna, kar jo približuje današnjemu načinu sporočanja. Ismeno prikaže kot žensko, ki si je želela le normalno živeti, »najbrž tudi zato, ker večkrat hrepenimo po tem, kar nimamo«. Kot žensko, ki se sprašuje: smo junaki ali strahopetci? Vsi pač ne moremo biti junaki, nekaterim za to preprosto zmanjka poguma ... (pd)
Vabilo v Tobačno tovarno
LJUBLJANA - V stavbi na Tržaški 2 so umetniki sinoči odprli vrata svojih ateljejev. Namen projekta Odprti ateljeji v stari Tobačni tovarni je predstaviti umetniško in kreativno produkcijo, ki že leta zori na tej lokaciji in je širši javnosti manj znana. Ateljeje si bo mogoče ogledati do 19. novembra. Zgodovinsko pomembno območje stare Tobačne tovarne je v zadnjih desetletjih ponudilo prostor za ustvarjanje številnim uveljavljenim pa tudi mladim ustvarjalcem. Trenutno stavba gosti umetnike Igora Banfija, Mašo Gala, Barbaro Kastelec, Marka Batista, Miro Narobe, Ano Leg-čevič, Saro Hostnik ter skupini AS in 3kolektiv. (STA)
Bend, ki poje v norveščini
LJUBLJANA - Ljubitelji metal glasbe lahko nocoj prisluhnejo enemu izmed boljših norveških bendov. V Kinu Šiška bo namreč nastopila heavy metal zasedba Kvelertak. Gre za atipično zasedbo, saj je njena glasba mešanica tako metal glasbe kot tudi težkega roka in panka. Poseben glasbeni recept je Norvežane popeljal v sam vrh norveških glasbenih lestvic, v zadnjih letih pa veliko koncerti-rajo po svetu.
Bend Kvelertak je nastal leta 2007, danes pa ga sestavljajo karizmatični pevec Erlend Hjelvik, kitarist in pianist Vidar Lan-da, drugi kitarist Bjarte Lund Rolland, tretji kitarist Maciek Ofstad, basist Marvin Nygaard in bobnar Kjetil Gjermundrod. Fantje so se že na začetku kariere odločili, da bodo svoje komade peli v materinem jeziku, kar je seveda zavidljiva in hkrati pogumna poteza. Teksti so torej veliki večini oboževalcev nerazumljivi, a nič zato, saj igra pri njih glavno vlogo res energična glasba. Zapisali so, da je sound norveškega benda rokenrol, cepljen z me-talskimi zvoki in pankovskim odnosom. Boljše glasbene analize verjetno ni! Kvelertak bodo okrog 22. ure predstavili uspešnice iz prvih dveh albumov - istoimenskega Kvelertak (2010) in Meir (2013). Pred njimi bosta na oder stopili še predskupini Jegulja in TRIFOR6O. Vstopnice so še na voljo, znašajo pa 25 evrov. (RD)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Z novo sezono se vrača tudi nagrada Primorski dnevnik. Žirija novinarjev in sodelavcev Primorskega dnevnika si bo ogledala vse domače produkcije, namenjene odrasli publiki, in ob koncu sezone podelila nagrado za umetniški presežek (tj. nagrado za najboljšo vlogo ali režijo, scenografijo, predstavo v celoti ...). Zmagovalec bo prejel enoletno naročnino na Primorski dnevnik.
Gledalci SSG pa so vabljeni, da sodelujejo pri glasovanju za nagrado občinstva za najboljšo predstavo. Svoj glas bodo lahko oddali (tako v Trstu kot Gorici) po vsaki domači produkciji; med vsemi sodelujočimi bo izžreban dobitnik abonmaja SSG za sezono 2016/ 2017. Za nagrado Primorskega dnevnika in občinstva bo letos konkuriralo osem uprizoritev.
Dodge And Burn
The Dead Weather
Garage rock
Third Man Records, 2015 Ocena:
O ameriški skupini The Dead Weather nisem še pisal. Njena zadnja plošča je namreč izšla pred nastankom glasbene rubrike Na ves glas. Danes pa je končno napočil čas, da postavimo pod drobnogled to, čemur vsi pravijo novi super-bend. Prvi super-bend (to je skupina, ki jo ustanovijo člani že uveljavljenih bendov) je verjetno bil Crosby, Stills, Nash & Young, skupina, ki so jo v sedemdesetih letih ustanovili štirje izredni glasbeniki. V naslednjih letih je teh primerov bilo kar nekaj: Temple Of The Dog (Chris Cornell skupine Soundgarden, Eddie Vedder in Matt Cameron, oba člana benda Pearl Jam), Them Crooked Vultures (John Paul Jones iz zasedbe Led Zeppelin, Dave Grohl, član bendov Nirvana in Foo Fighters, ter Josh Homme skupin Kyuss in Queens Of The Stone Age) in še bi lahko naštevali.
Danes je ena izmed boljših tako imenovanih super-skupin prav gotovo zasedba The Dead Weather, ki jo sestavljajo pevka Alison Mosshart (The Kills), kitarist Dean Fertita (Queens Of The Stone Age), basist Jack Lawrence (The Raconteurs) in glasbena legenda Jack White (The White Stripes). White je prav gotovo eden izmed najboljših glasbenikov zadnjih petnajstih let. Z bivšo ženo Meg White je proti koncu 90. let ustanovil glasbeni duo The White Stripes, ki je leta 2003, s komadom Seven Nation Army, v bistvu »koloniziral« ves svet. White je v svoji petnajstletni glasbeni karieri izdal okrog deset plošč, a ne le z bendom White Stripes, ustanovil je še drugi dve skupini in sicer The Raconteurs ter ravno The Dead Weather. Bend je pred mesecem dni izdal svojo tretjo ploščo z naslovom Dodge And Burn. Plošček, ki sledi albumoma Horehound (2009) ter Sea Of Cowards (2010), sestavlja dvanajst komadov, traja pa malo več kot štirideset minut. White in ostali so se odločili za poseben glasbeni recept, katerega glavne sestavine so bluz, garage in psihedelični rok, poseben pečat pa daje glasbi še mogočen vokal pevke Alison Mosshart. Tu pa tam imamo za mikrofonom tudi Whitea, na primer v komadu Rough Detective, v glavnem pa igra ameriški glasbenik na bobne. Poleg garage in psihedeličnih ritmov je bend sposoben tudi bolj intimnih glasbenih trenutkov. Tu mislim na zaključno Impossible Winner, kar sami presodite!
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
sovodnje - Vlado Klemše o »anomalijah in nejasnostih« obvestil tožilstvo
»Občina ni delovala v interesu občanov«
»Če primerov slabega upravljanja ne obelodanimo, pomeni, da slabim upraviteljem puščamo proste roke. Skrb za transpa-rentnost in zakonitost mora veljati ne le v Rimu in drugih velikih mestih, temveč v vsaki občini, tudi najmanjši. Vsak občan ima dolžnost, da to zahteva,« prigovarja javnosti Vlado Klemše, domačin iz Sovodenj ob Soči, ki ima za sabo dolgo upraviteljsko izkušnjo - v večini in opoziciji - vse do meseca maja lani, ko je zaključil svoj zadnji svetniški mandat. Včeraj je sklical srečanje s časnikarji, zato da seznani javnost »z anomalijami in nejasnostmi« na področju vzdrževanja občinskih objektov v Sovodnjah. Njegove besede so resne obtožbe na račun vodje tehničnega urada in posredno županje, ki je »za občinskega funkcionarja delodajalka«, se je izrazil Klemše. Na mizi pred sabo je imel sveženj dokumentov, ki »dokazujejo anomalije in nejasnosti«, iz njega je potegnil na dan zdaj občinsko odločbo zdaj izplačan račun.
S svojimi ugotovitvami je ob asistenci odvetnika obvestil državno tožilstvo. Dvakrat ga je zaslišala finančna straža, ki je novembra lani obiskala sovodenjsko županstvo. Od letošnjega januarja do danes drugih premikov, ki bi bili javni, ni bilo. »Tožilstvo ima svoje čase,« je pripomnil Klemše in se lotil navajanja. Začel je s priporočenim pismom z dne 28. januarja letos, ko je županjo obvestil o stanju žlebov na občinski telovadnici, ki so puščali na več mestih: »Popravljeni so bili leta 2011, strošek je znašal 7200 evrov. Vprašal sem, da se točno preveri, kako je bil poseg izveden. Na moje obvestilo ni bilo odziva, zato sem v juniju poslal županji drugo pismo, ločeno in priporočeno pismo pa sem poslal še načelnikoma svetniških skupin. Eden izmed dveh mi je 7. septembra sporočil, da je na njegovo svetniško vprašanje, ki ga je sestavil na podlagi mojega pisma, prejel odgovor županje. Ta je omenjala težave glede upravljanja finančnih sredstev, namenjenih vzdrževanju občinskega premoženja. Ni pa odgovorila na konkretno vprašanje o tem, če je občina točno preverila, ali so bila dela, ki so bila formalno zaključena in tudi plačana, opravljena tako, kakor je navedeno v odločbi tehničnega urada.« Klemše je dodal: »Če je bil denar za popravilo žlebov zagotovljen in po nekaj dneh tudi izplačan, morda pa uporabljen v druge namene - "za nepredvidene in bolj nujne posege" -, bi morala županja to pojasniti. Dejstvo je, da žlebovi telovadnice po več kot dveh letih, od kar
sovodnje - Pojasnilo z občine
»Ni ravnal v nasprotju z zakoni«
Zahtevo po pojasnilu smo včeraj, po Klemšetovem razgovoru z goriškimi časnikarji, naslovili na sovodenjsko županjo Alenko Florenin in na občinsko upravo, od katere smo prejeli, kar sledi.
»Po obtožbah na račun delovanja vodje tehničnega urada, ki so se prvič pojavile marca 2014, je občinska uprava na podlagi razpoložljivih dokumentov preverila stanje in ugotovila, da odgovorni za postopek ni ravnal v nasprotju s tem, kar predvidevajo zakoni na tem področju, in sicer glede možnosti direktnega naročila del, tudi zato, ker je šlo v glavnem za nujna popravila, pri katerih sta bili v ospredju varnost ljudi ali nevarnost, da se stanje v primeru odloga bistveno poslabša z dodatnimi stroški oziroma prepovedjo uporabe objekta. Primer je sovodenjska šola. Na osnovi prijave občana so zadevo vzeli v pretres tudi pristojni državni organi, ki po poldrugem letu od
Sedež sovodenjske občine
prvega obvestila niso izpostavili kazenskih elementov. Uprava potrjuje zaupanje v vodjo tehničnega urada, ki je v teh letih odgovorno in vestno opravljal svoje zahtevne naloge, kar je razvidno v številnih javnih delih in v hitrem reševanju sprotnih problemov, kar mu priznavajo širša javnost in veliko kolegov, ki se nanj obračajo za nasvete in mnenja.«
so ali naj bi bili popravljeni, še vedno puščajo na več mestih. To pa ni bil edini nepojasnjen primer, ugotovil sem še druge nejasnosti, tudi hujše.« Na tem mestu je v svoje navedbe vpletel gradbeno podjetje Edil Lukic, ki mu je občina od leta 2011 dalje zaupala domala vsa dela, tudi dve vzdrževalni deli za skupnih 5800 evrov pomladi 2011, »čeprav se je dogajalo, da isto podjetje ob poveritvi del ni več obstajalo, ker je prenehalo delovati in je bilo izbrisano iz registra podjetij pri Trgovinski zbornici, po čudnem in težko razumljivem naključju pa je deset dni zatem spet oživelo z motivacijo, da je "medtem prišlo do spremembe anagrafskih podatkov". Tako navaja odločba št. 143/2011. S fotokopije akta, za katerega sem zaprosil marca 2014 v občinskih uradih, domnevam, da akt ni bil predložen v vednost županu in tajniku in ni bil niti razgrnjen na oglasni deski, manjkajo namreč podpisi in datumi.« Klemše je nadaljeval z naslednjo »anomalijo«: »Do konca oktobra 2013, ko je novo-staro podjetje za-
prlo, je za občino opravilo več del. Občina mu je maja 2012 plačala skoraj 5000 evrov za tri ""nujna"" popravila vodovodnih napeljav na pokopališčih v Rupi, Gabrjah in na Vrhu. Šlo je za inštalacije minimalnih razsežnosti, saj je vsaka od treh napeljav dolga 2-2,5 metra, strošek pa je bil pretirano visok. Iz dokumentacije o porabljenih količinah vode in plačanih računih, ki sem jo pridobil od družbe IRIS, pa izhaja, da ni bilo večjih odstopanj glede porab v triletju 2011-2013. Z zneskom, ki je bil plačan, bi občina krila 15-letno porabo vode na vseh treh pokopališčih! Strošek torej ni opravičeval posega.«
Klemše je navedel še druge »nejasnosti in neskladja«: »Maja 2011 je podjetje izvedlo popravilo v sovodenjski osnovni šoli in za pol dneva dela prejelo 2600 evrov plačila. Zunanja dela ob otroškem vrtcu v Sovodnjah so bila opravljena in tudi fakturirana dva tedna pred datumom, ko je pristojna služba potrdila finančno kritje in korektnost postopka - šele s tem postane akt izvršljiv -, strošek pa
je znašal kar 18.000 evrov ... S preko 12.500 evri smo na primer preplačali novo ograjo vrtca. Leta 2013 je isto podjetje predložilo v časovni razdalji dveh mesecev dva računa z isto številko, z različnima datumoma in različnima zneskoma. Bila sta redno izplačana, nihče se tega ni zavedel.« In zaključil je: »Ustvaril sem si prepričanje, da je bila sovo-denjska občina financer podjetja, da ni delovala transparentno in v interesu javnosti, da ni zagotavljala nadzora nad plačili in da je nazadnje, kljub dokumentiranim neskladjem in nepravilnostim, na njegovem mestu potrdila vodjo tehničnega urada. In še: v treh letih smo podjetju plačali dela v skupnem znesku 350 tisoč evrov. Na podlagi javnih dražb bi gotovo prihranili vsaj deset odstotkov. Plačevali pa smo dela, ki niso bila ali so bila slabo opravljena. To je goljufija, ki mora imeti kazenske posledice. Sicer to morata povedati tožilstvo in finančna straža. Tudi na ta račun - trdi Vlado Klemše - pa so sovodenjskim občanom letos povišali davke.«
Petek, 6. novembra 2015 1 1
APrimorski
~	dnevnik
gorica-gradišče
Odpeljali
petdeset
beguncev
Prebežnika v Gorici
Izpred centra za prosilce za azil CARA v Gradišču je včeraj odpeljal avtobus s petdesetimi Afganistanci in Pa-kistanci. Prebežnike so odpeljali v Abruce in Umbrijo, kjer so jih sprejeli v tamkajšnjih nastanitvenih centrih. Zeleno luč za selitev večje skupine prosilcev za azil iz goriške pokrajine v omenjeni deželi je prižgalo italijansko notranje ministrstvo, ki je s tem ugodilo zahtevi goriške prefektinje Isabelle Alberti. Prevoz z avtobusom, ki je izpred bivše vojašnice Polonio odpeljal včeraj dopoldne, je pre-fektura organizirala skupaj z goriško prefekturo. Avtobus je spremljala goriška policija.
Odvoz beguncev iz Gradišča je omogočil izboljšanje položaja v Gorici, kjer je bilo v sredo že 130 prosilcev za azil »izven konvencije«. Begunci, za katere v centru Nazareno v Stražcah ni bilo prostora, so prespali v domu Faidutti na Pla-cuti in v prostorih župnišča pri Mado-nini, ki pa so bili prenatrpani. »V sredo zvečer nam je prefektura sporočila, da bo petdeset prebežnikov odpeljala v center CARA v Gradišče. Tako jih v domu Fai-dutti in pri Madonini zdaj gostimo približno 80, kar je še sprejemljivo. Okrog trideset jih bo spalo v domu Faidutti, ostali pa pri Madonini,« je za Primorski dnevnik povedala prostovoljka združenja Insieme per voi, po kateri je v sredo zvečer prišlo sedem novih beguncev.
Da je situacija v Gorici kritična, poudarja senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo. Po njenem mnenju mora država čim prej okrepiti sistem desetih novih komisij za ocenjevanje prošenj za azil, kar bi pospešilo postopke identifikacije beguncev.
carrara - Policisti in karabinjerji nad pevko
Protivojni napev o prekleti Gorici vdrl v svečanost ob dnevu vojske
Sovodnje iščejo delavca
Občina Sovodnje bo v okviru projekta družbeno koristnih del zaposlila delavca. Sodeloval bo pri vzdrževanju občinskih nepremičnin, skrbel za manjša popravila, zidarska dela, čiščenje cest in podobna opravila. Projekt bo trajal 52 tednov. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost. Prijave zbirajo do 20. novembra na goriškem uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri.
Znani protivojni napev Gorizia tu sei maledetta (Gorica si prekleta) je v sredo »vdrl« v svečanost ob dnevu italijanskih oboroženih sil in državne enotnosti, ki je potekala v mestu Carrara v Toskani.
Medtem ko je na Trgu DArmi v središču mesta več sto občanov v tišini poslušalo slavnostne govornike, je Soledad Nico-lazzi, ki jo tamkajšnji lokalni mediji opisujejo kot »anarhično žensko«, začela prepevati dolgo prepovedano pesem italijanskih vojakov iz časa prve svetovne vojne. Nicolaz-zijevo so takoj ustavili policisti in karabinjerji, ki so jo identificirali, niso pa odredili dodatnih ukrepov zoper njo.
»Ko sem poslušala posege predstavnikov institucij, sem občutila dolžnost, da sa-
ma posežem. Poslušali smo govor fašističnega in patriotskega značaja, ki je skorajda malikoval prvo svetovno vojno. Stopila sem v bran mesta, ki je prejelo zlato priznanje za odpor proti okupatorju. Pesem Gorizia tu sei maledetta sem začutila v globini svojega srca. Gre za pacifistični napev, ki priča o tragičnih dogodkih prve svetovne vojne. Ko sem se približala odru, me je kar sedem ljudi ustavilo in mi je onemogočilo nadaljevati s petjem. Reakcija se mi zdi pretirana,« je po dogodku izjavila Soledad Nicolazzi za dnevnik Il Tirreno.
Pesem je nastala po vstopu italijanskih vojakov v Gorico avgusta 1916, ko je v bitkah za mesto padlo na deset tisoče mož. Kdor jo je tedaj prepeval, je celo tvegal ustrelitev. (av)
Asfaltirajo, toda ne obveščajo
Še do danes potekajo dela za asfaltiranje ceste med Kapucinsko ulico in Rabatiščem v Gorici. Začela so se v sredo, tudi včeraj pa so delavci hiteli, zato da bi bila danes nared. Vsak poseg na cesti prinaša seveda nevšečnosti še zlasti tistim, ki se po njej redno vozijo ali prebivajo v bližini. Da bi težave ublažili, nameščajo na cesto opozorilna znamenja, ki pa so jih na Kapucinski ulici tokrat namenili le tistim, ki so se pripeljali iz Ulice Vittorio Veneto. Kdor je prišel iz Ulice Baiamonti, je šele zadnji hip opazil, da zaradi del ni prehoda, saj table ni bilo nikjer, in je moral prestaviti v vzvratno vožnjo ter zapeljati v nasprotno smer.
12
Petek, 6. novembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Zbirajo jih štirje nekdanji predsedniki
S podpisi bodo zahtevali obnovo rajonskih svetov
Bivši predsedniki rajonskih svetov za Štandrež, Podgoro, Pevmo-Štmaver-Oslavje in Ločnik niso vrgli puške v koruzo. Na potrebo po oživitvi goriških rajonov, ki so bili ukinjeni pred tremi leti, so že večkrat opozorili, ker jim upava doslej ni prisluhnila pa so se odločili, da za pomoč zaprosijo občane. Danes bodo začeli zbirati podpise za peticijo, s katero bodo od župana Ettoreja Ro-molija zahtevali, naj omogoči ponovno ustanovitev rajonskih svetov.
Novico o peticiji je v imenu pobudnikov posredovalo tajništvo Slovenske skupnosti. V palači goriške občine jo bodo danes podrobneje predstavili štirje bivši predsedniki rajonov, in sicer Lovrenc Persoglia (Pevma-Štmaver-Oslavje), Walter Bandelj (Podgora), Marjan Brescia (Štandrež) in Giorgio Stabon (Ločnik). Pojasnili bodo, zakaj občane pozivajo, naj oddajo podpis in s tem zahtevajo od župana, da v skladu z volilnimi obljubami sproži postopek obnove rajonskih svetov. »Ukinitev rajonskih svetov leta 2012 je znatno poslabšala stanje v občini, kar velja zlasti za podeželje. Zmanjšala se je tudi raven zaščite furlanske in slovenske narodne skupnosti, ki sta ravno preko rajonskih svetov imeli možnost avtonomnega upravljanja lastnega teritorija,« pravijo pobudniki peticije, ki bodo podpise zbirali do 31. januarja 2016.
Štirje bivši predsedniki predlagajo razdelitev goriške občine na šest okrožij, in sicer Ločnik, Štandrež, Pevmo-Štmaver-Oslavje, Podgoro, severno Gorico in južno Gorico. Za obnovo okrožnih svetov je po njihovem mnenju treba nujno poskrbeti že na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo leta 2017. Ob tem pobudniki predlagajo, naj se okrožnim svetom dodeli finančno postavko in naj se njihovim predsednikom prizna simbolni honorar.
Pobudniki peticije se sklicujejo na deželni zakon št. 1 z dne 11. februarja 2011 in točneje na spremembo v 2. odstavku prvega člena, na podlagi katerega bi bilo v Gorici zaradi prisotnosti Slovencev mogoče ustanoviti šest okrožij, sklicujejo pa se tudi na dekret predsednika republike z dne 18. decembra 2008, kjer so izrecno navedena okrožja, v katerih je predvideno izvajanje 10. člena zaščitnega zakona. V peticiji so omenjeni nekdanji sedeži rajonov, ki niso bili še
zaupani novim krajevnim združenjem, ter statut občine Gorica. Ta navaja, da občinsko ozemlje vključuje tudi ukinjene občine Ločnik, Podgora in Štandrež, ter določa, da je občinski teritorij razdeljen na okrožja. Zahtevo po sprožitvi postopka za oživitev rajonskih svetov utemeljujejo tudi s tem, da se je z njihovo ukinitvijo znižala raven zaščite slovenske in furlanske narodne skupnosti ter da se je zmanjšala možnost sodelovanja občanov v politično-upravnem življenju. (Ale)
Walter Bandelj
Marjan Brescia
Lovrenc Persoglia Giorgio Stabon
ronke - Odbor proti združitvi s Tržičem in Štarancanom
Spojitve nočejo
»Prihranek le izgovor« - Pripravljeni so na proteste in vložitev pritožbe na ustavno sodišče
Skupina ljudi, ki se po političnih idejah in izkušnjah razlikujejo, hkrati pa jih združuje jasen cilj. »Spojitev občin Ronke, Štarancan in Tržič je treba preprečiti. Nasprotujemo ji zaradi interesov, ki se skrivajo za njo, in posledic, ki bi jih imela. Moti nas način, kako je bila predstavljena, in tudi časovni plan njene morebitne uresničitve,« pravi Fabrizio Bertini, koordinator ronškega odbora No Fusione (Ne spojitvi), ki so ga sinoči predstavili v dvorani občinskega sveta v Ronkah. Ob ustanoviteljih odbora Liliani Visintin, Gianniju Cucutu, Luigiju Bonu, Marii Maddale-ni Battistella, Enniu Medeotu, Enricu Cumeru, Robertu Rossiju, Borisu Di-jusu, Micheleju Gabrielliju, Alessandru Troianu in Giorgiu Schiffu so bili navzoči tudi številni drugi krajevni politični predstavniki, ki nasprotujejo združitvi treh občin in referendumu, za katerega se je zavzelo združenje Citta Co-mune. Le-to je zbralo več tisoč podpisov, nasprotniki pa ocenjujejo, da postopek ni bil dovolj transparenten.
»Včasih so spojitve lahko demokratična izbira, ta načrt pa bo na demokracijo imel škodljive učinke. Ne nameravamo popustiti: pritožili se bomo na ustavno sodišče in protestirali na uli-
ci,« pravi Bertini, po katerem je moč odbora proti spojitvi ravno politična raznolikost ljudi, ki ga sestavljajo. Odbor ne zasleduje interesov strank, ampak skupnosti, ki želi biti gospodar na svoji zemlji, pravijo predstavniki odbora. Ustanovitelji trenutno nimajo »pokroviteljev«, nameravajo pa zbirati denar za izpeljavo »revne referendumske kampanje«, ki bo slonela na ustnem posredovanju informacij. »Zavračali bomo prispevke tistih, ki se ne bodo želeli izpostaviti,« opozarjajo nasprotniki spojitve, ki je po njihovem mnenju bolj povezana z vprašanjem demokratičnega odločanja kot pa s prihrankom na upravnih stroških. Ti naj bi bili le pretveza, menijo ustanovitelji odbora No Fusione. »V resnici nas spojitev pelje proti privatizaciji javnih storitev. V imenu prihranka, ki je v resnici le izgovor, bodo zadušili krajevne skupnosti. Mi pa hočemo, da bodo občani, ki se bodo udeležili referenduma, informirani,« pravijo Bertini.
Člani odbora so prepričani, da bi se s spojitvijo treh občin močno zmanjšal vpliv ronških občanov na odločitve, povezane z javnim denarjem in storitvami. Za skupnost, ki je navajena imeti neposreden stik z občinsko upravo,
bi bile spremembe zelo velike. »Krajevne skupnosti je treba spoštovati. Krajevna avtonomija se razlikuje od višjih upravnih ravni, kot so medobčinske unije, dežele in države,« je prepričan Bertini, ki se je dotaknil tudi teme priseljencev, pravic prebivalcev, občutka pripadnosti in solidarnosti.
Predstavniki odbora proti spojitvi menijo, da bodo Ronke postale le predmestje Tržiča, pri čemer bi se znižala tudi vrednost nepremičnin, povišala pa naj bi se tudi brezposelnost, saj naj bi se v treh letih število občinskih uslužbencev znižalo za eno tretjino (okrog 150 enot). »Spojitev treh občin za občane ni prioriteta. Občani zahtevajo le dobre storitve, učinkovite ustanove in pravico do samoodločanja. Jasno je, da se za to spojitev zavzemajo ljudje, ki menijo, da bodo od tega imeli korist. Ronke bi bile v primeru združitve popolnoma odvisne od Tržiča in ladjedelnice, medtem ko bi v primeru, da bi ohranili samostojnost, lahko iskali tudi alternativne strategije,« meni Bertini, ob katerem so spregovorili Pierugo Candido, Marilena Battistella in Enrico Cumero, po katerem se lahko v odbor No Fusione vključijo tudi drugi občani.
V	Ronkah »70 X Svoboda«
Združenje staršev osnovne šole in vrtca v Romjanu prireja ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma prireditev z naslovom »70 X Svoboda«. Potekala bo jutri, 7. novembra, z začetkom ob 18. uri v občinskem avditoriju v Ronkah. Sodelovali bodo učenci osnovne šole Ljubka Šorli iz Romjana z likovno delavnico in razstavo, ki so jo pripravili pod mentorstvom ilustratorke Dunje Jogan, dalje mladinska vokalna skupina Ana-Krousis, ronška sekcija VZPI-ANPI, glasbena skupina Musica d'Insieme Arcadia in mešani pevski zbor Starši Ensemble s spremljavo Romjanskih muzi-kantov; slavnostni govornik bo Dušan Udovič.
Zbirajo pomoč za družine
Goriški Leo Club, mladinski odsek združenja Lions Club Gorizia Host, bo jutri in v nedeljo, 8. novembra, zbiral hrano za goriške družine v stiski. Prostovoljci prirejajo solidarnostno nabirko v veleblagovnicah Godina v Ulici Cappuccini in Conad v Ulici Locchi jutri med 10.30 in 13.30 ter v veleblagovnici Komauli pri pevmskem mostu v nedeljo med 10. in 13. uro. Dobrodošla bodo predvsem živila s podaljšanim rokom trajanja. Hrano bodo nato izročili občinski socialni službi, ki jo bo porazdelila med najbolj potrebnimi družinami. (av)
V	Gorici posvet o avtizmu
V	palači Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes celodnevni posvet o pomenu zgodnjega zdravljenja avtizma. Začel se bo ob 9. uri.
»Finissage« s Cantaruttijem
V	galeriji Studiofaganel v Drevoredu 24. maja v Gorici bo jutri ob 11. uri zaprtje razstave del Roberta Cantaruttija; navzoč bo umetnik, pesmi bo prebiral Giovanni Fierro.
Slavnejši od Jezusa
V	Vili Ritter v Stražcah bo danes ob 17.30 srečanje o glasbeni skupini Beatles z naslovom »Più famosi di Gesù« (Slavnejši od Jezusa). Predaval bo strokovnjak na področju stikov z javnostmi in komunikacije Eugenio Ambrosi, sodeloval bo novinar Matteo Femia.
Vera Gruber danes v Frnaži
V	novogoriški galeriji Frnaža na Erjavčevi se bo danes ob 18. uri z nizom »Pokrajina in cvetje« predstavila slikarka Vera Gruber. (km)
tržič - Raziskovanje
Univerza in občina skupaj nad azbest
Univerza v Trstu in občina Tržič sta stopili na pot sodelovanja. Moči bosta združili na področju raziskovanja azbestnih bolezni, v katerega nameravati vlagati in s tem spodbujati iskanje novih načinov zdravljenja. Sporazum, ki sta ga podpisala univerza in tržiška uprava, predvideva petletno sodelovanje na omenjenem področju, med katerim se bodo raziskovalci posvetili epidemiološkemu spremljanju in obvladovanju bolezni. Delali bodo tudi na pridobivanju finančnih prispevkov, s katerimi bodo ozaveščali občane na to temo. Nekaj denarja bodo črpali iz odškodnine, ki jo je Fin-cantieri zagotovil tržiški občini.
»Tržičani so v zadnjih letih zaradi posledic, ki so povezane z vdihovanjem azbesta, veliko pretrpeli. V tem obdobju pa smo azbest, ki še vedno ogroža naš prostor, obravnavali bolj z okoljevarstvenega in pravnega zornega kota, medtem ko se nismo dovolj poglobili v zdravstveno problematiko. Prav zato je pomembno, da nudimo žarek upanja bolnikom, ki so zboleli zaradi posledic vdihovanja azbestnih vlaken,« pravi županja Silvia Altran. (av)
Županstvo v Tržiču
mladinski festival - Zbori Veseljaki, Neokortex, Igo Gruden
Zamejski pevci v Pragi
Združeni pevski zbor je zapel v dvorani češke senatne zbornice pred ministri, senatorji, poslanci in konzuli različnih držav
V sklopu Mednarodnega mladinskega festivala 2015 je na prestižnem koncertu v senatu Češke republike v Pragi 1. novembra nastopil skupni pevski zbor, ki so ga sestavljali otroški pevski zbor Veseljaki Emil Komel iz Doberdoba, mladinski pevski zbor Neokortex Glasbena matica z Goriškega in mladinski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine.
Združeni pevski zbor se je rodil julija na predlog Pavle Zumrove, vodje umetniške akademije iz Prage. Na italijanski turneji je v sklopu festivala poleg omenjenih zborov nastopila tudi Mlvs Anakrousis. Sodelovanje je obrodilo trdne vezi, tako da je Zumrova na zaključni koncert povabila tudi mlade iz zamejstva, ki so predstavljali Italijo in hkrati slovensko manjšino. Tako se je v petek skupina 40 otrok, staršev in dirigentov odpravila v Prago. V nedeljo so se nastopajoči v dvorani senatne zbornice predstavili ministrom, senatorjem, poslancem ter konzulom različnih držav. Zamejstvo je predstavljala odbornica za kulturo občine Devin-Nabrežina Marija Brecelj. Na slavnostnem večeru so nastopili mladi iz Ja-
Združeni pevski zbor s spremljevalci
ponske, Rusije, Konga, Češke republike, Bolgarije, Armenije, Ukrajine in Romunije. V nabito polni dvorani in z bučnimi aplavzi so naši pevci ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta in pod taktirko Lucije Lavrenčič odlično izvedli ljudsko Mlin v priredbi Rado-vana Gobca, pod vodstvom Jane Drassich pa slavno Con te partiro Quarantotta/Sar-torija. Otroke je spremljal harmonikar Jari Jarc. Otroci v slovenskih in furlanskih narodnih nošah, ki sta jih dala na razpolago KD
Sovodnje in folklorna skupina iz Ločnika, so navzočim ponudili košček domače potice. Naši pevci so ob koncu v skupni zasedbi s češkimi sovrstniki zapeli nekaj znanih melodij iz svetovne literature. Vodil jih je japonski dirigent Chuhei Iwasaki, na klavirju jih je spremljala Beatrice Zonta. V zadnji pesmi, Vltava, so se jim pridružili še mali japonski pevci. Nastopajoči so ob koncu sklenili krog okoli publike in tako zaključili koncert v znamenju prijateljstva.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 6. novembra 2015
13
gorica - Doprsni kip v ljudskem vrtu
Fabiani bo zrl v Trgovski dom
Poskusno nameščeni Fabianijev kip (desno) in meritve na licu mesta (zgoraj)
šempeter
Slikopleskarji bodo polepšali porodnišnico
Šempetrsko porodnišnico bodo v soboto »zasedli« slikopleskarji in prostovoljci, ki bodo v okviru humanitarne akcije Pre-pleskajmo porodnišnico polepšali kar 1.500 kv. metrov površin. Dela bo pod vodstvom Jerneja Goloba in po grafični podobi Marka Vojvodiča izvajalo 35 profesionalnih sli-kopleskarjev iz regije, ki so se odzvali na pobudo predstojnice in glavne medicinske sestre ginekološko-porodniške službe v šem-petrski bolnišnici, Nede Bizjak in Snežane Kuzmanovic Taurian. Glavno organizacijo projekta je prevzela Območna obrtna zbornica Nova Gorica, pridružile pa so se ji še območne zbornice Ajdovščina, Idrija, Sežana in Tolmin. Pri pripravi delovišča in čiščenju bo sodelovalo več kot 40 prostovoljcev. Barvo je doniralo podjetje Gramint v sodelovanju s proizvajalcem Caparol, sodelovali pa bodo še drugi donatorji, ki so prispevali ostali material in pripomočke.
Šempetrska porodnišnica letos obeležuje 50. obletnico obstoja. Ob jubilejnem letu se je zanjo zvrstilo že več donatorskih akcij, obletnico pa so obeležili tudi s strokovnimi srečanji in drugimi dogodki. (km)
V goriškem ljudskem vrtu bodo predvidoma konec novembra odkrili doprsni kip Maksa Fabianija. Za postavitev bronastega spomenika slavnemu arhitektu sta se zavzela Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in goriški umetnostni li-cej Max Fabiani, njuno idejo pa je podprla goriška občinska uprava. Postavitev kipa spada v niz pobud ob 150-letnici Fa-bianijevega rojstva, ki so se - in se še bodo - zvrstile tudi v Ljubljani, Trstu, na Dunaju, v Novi Gorici in drugod.
Doprsnik bodo postavili na zelenico na Verdijevem korzu, ki je v neposredni bližini Trgovskega doma, Fabianijeve najlepše in najbolj znane stavbe v mestu. O tem so se dogovorili predstavniki SKGZ, goriške občine, liceja Fabiani in podjetja Mar-mi FVG, ki so si v prejšnjih dneh ogledali lokacijo in preizkusili postavitev kipa. Prinesli so ga na lesenem podstavku, ki ga bodo zamenjali s kamnitim. Iz repenskega kamna ga bo v prihodnjih tednih izdelalo omenjeno podjetje Marmi FVG: v kamen bodo vklesali ime Maximilian Fabiani (odločili so se za krstno ime), letnici rojstva in smrti (1865-1962) ter trijezični napis Arc-hitetto - Arhitekt - Architekt. »Sklenili smo, da kip ne bo postavljen pravokotno na ulico, ampak bo obrnjen v smeri Trgovskega doma in pešcone,« je povedala Sara Boškin, ki je pri SKGZ skupaj z Liviom Semoličem pobliže sledila projektu. Lokacijo sta si v sredo ogledala tudi Emanuela Uccello in Pierpaolo Pischiutta, funkcionarja goriške občine, ki bo s »Fabianijeve« zelenice odstranila dva droga javne razsvetljave.
Model kipa so pod vodstvom profesorja Giuseppeja Letizie izdelali dijaki, ki so lani obiskovali peti razred oddelka za kiparstvo liceja Max Fabiani. Bronasti kip je nato izdelalo slovensko podjetje Livartis, v kratkem pa bo nared še podstavek. »Računamo, da bo odkritje kipa že konec meseca,« je povedal profesor na umetnostnem liceju Paolo Bressan, ki je že od vsega začetka sodeloval pri projektu. »Naši dijaki so v okviru 150-letnice Fabianijevega rojstva že izdelali maketo Trgovskega doma, ki je od marca razstavljena v pritličju stavbe in smo jo podarili SKGZ-ju. Upam pa, da nam bo uspelo pred koncem leta za dijake organizirati tudi seminar na temo Fabianije-ve arhitekture,« je dejal Bressan.
Postavitev kipa v goriškem parku je le eden izmed členov mednarodnega projekta 2015 - Fabianijevo leto, pri katerem sodelujejo številni partnerji, zlasti iz Slovenije. Za vključitev Gorice v niz praznovanj se je zavzemala SKGZ, svoj doprinos pa so ob liceju Fabiani dali NŠK, goriška in novogo-riška občina, dežela FJK, Fundacija Goriške hranilnice, ZSKD in arhitekturna fakulteta tržaške univerze. »Pobud še ni konec. V pripravi sta še brošura o Fabianijevih stavbah na Goriškem in razstava fotografij, s katerimi bomo okrasili okna Trgovskega doma,« je napovedala Sara Boškin. (Ale)
nova gorica - 67-letni krajan
Na svojem vrtičku pridelal rekordno količino konoplje
Na črnem trgu bi zaslužil 120.000 evrov, s prodajo na drobno tudi trikrat več
Novogoriški kriminalisti so konec oktobra med hišno preiskavo pri 67-let-nem moškem iz okolice Nove Gorice zasegli kar 40 kilogramov posušene konoplje ter manjšo količino hašiša in kono-pljine smole. »Gre za enega večjih zasegov na območju novogoriške policijske uprave in tudi v slovenskem merilu,« je včeraj pojasnil vodja novogoriških kriminalistov Marino Pangos.
Glede na trenutne cene na črnem trgu bi moški s prodajo takšne količine konoplje, kot jo je hranil doma, zaslužil najmanj 120.000 evrov, s prodajo na drobno pa vsaj trikrat več, ocenjujejo novo-goriški kriminalisti. Cena konoplje na črnem trgu sicer varira, pojasnjuje Pangos: v jeseni, torej v času, ko se »pridelek« pobira, je cena zaradi povečane ponudbe nekoliko nižja, za kilogram znaša med 3.000 in 4.000 evri. Spomladi in poleti pa
se cena zviša.
»V hišni preiskavi je bila najdena tudi večja vsota denarja. Ker je osumljenec brez prihodkov, sumimo, da je bil denar pridobljen z izvrševanjem kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo droge,« dodaja Pangos, ki podrobnosti okrog tega, kako so moškega sploh odkrili, ne razkriva, povedal je le, da so policisti med operativnim delom prišli do utemeljenega suma,
da se starejši gospod ukvarja s temi stvarmi in so na podlagi tega pri njem opravili hišno preiskavo.
Več pa je vodja novogoriškega kriminalističnega sektorja na novogoriški policijski upravi povedal o tem, kako je moški konopljo gojil: v okolici njegove hiše so kriminalisti našli več gredic, ki so bile zavarovane z žičnato in rastlinsko ograjo: »Tam je osumljeni očitno gojil in prideloval prepovedano drogo, saj so kri-
Zasežena konoplja
minalisti našli ostanke stebel in pripomočke za gojenje.« Drogo so kriminalisti med hišno preiskavo našli skrito na več lokacijah v okolici hiše in tudi v hiši.
Moškega so kriminalisti kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog. »Očitamo torej mu pridobivanje in hrambo prepovedane droge z namenom preprodaje,« je pojasnil Pangos. Dne 27. oktobra so ga s kazensko ovadbo izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki pa zoper moškega ni odredil pripora. Grozi mu zaporna kazen od enega do desetih let. 67-letnega moškega so kriminalisti v preteklosti - gre za časovno obdobje, ki presega pet let, je pojasnil Pangos - že kazensko ovadili za tovrstna kazniva dejanja.
foto pung
»Na Goriškem glede preprodaje na drobno ne beležimo bistvenih odstopanj glede na prejšnja leta. Letno obravnavamo med 100 in 150 kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nekaj primerov se nanaša tudi na omogočanje uživanja. Obravnavamo tudi okrog 250 do 350 prekrškov letno zaradi posedovanja prepovedane droge,« našteva vodja kriminalistov in dodaja, da je glede na slovensko povprečje novogoriška policijska uprava med tistimi, ki so s tovrstno problematiko precej obremenjene. K temu pripomore tudi bližina državne meje. »Bližina meje je zagotovo razlog za povečano prodajo in predvsem povečane interese nakupa droge pri nas. Razlika v ceni droge pri nas in v Italiji je še vedno takšna, da se nakup pri nas bolj splača kot pa čez mejo,« zaključuje Pangos.
Katja Munih
goljufije-kraje
Karabinjerji o tem, kako
v v* - •
se zaščitimo
Nadaljuje se niz srečanj, ki jih karabinjerji iz goriške pokrajine posvečajo opozarjanju javnosti pred naraščajočim številom goljufij in tatvin. Na pobudo karabinjerskega poveljstva iz Gradišča bo takšno srečanje danes na županstvu v Zagraju; z začetkom ob 18.30 bodo občanom spregovorili karabinjerji iz Gradišča in Martinščine. Ponovno jim bo mogoče prisluhniti jutri, 7. novembra, ob 10.30, ko se bodo na sedežu lokalne policije v Ulici Garibaldi v Gradišču posvetili predvsem osveš-čanju starejših oseb, najpogostejših nedolžnih žrtev tatvin in goljufij. (av)
gorica - Na obisku nadvojvoda Markus Habsburško-Lotarinški
Pravnuk cesarja Franca Jožefa na razstavi o Habsburžanih
Nadvojvoda Markus Habsburško-Lotarinški, pravnuk cesarja Franca Jožefa, si bo v goriškem muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu ogledal razstavo Habs-buržani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918. Muzej bo obiskal jutri, 7. novembra, ob 17. uri.
Nadvojvoda živi v nekdanji cesarjevi poletni rezidenci Kaiservilla v kraju Bad Ischl, kjer je Franc Jožef 28. julija 1914 napovedal vojno Srbiji. Markus Habsbur-ško-Lotarinški, enajsti od trinajstih otrok, je vnuk cesarjeve hčere Marie Valerie in Francesca Salvatoreja, ki izhaja iz rodbine Burbonov. Nadvojvodo bodo po hodnikih Muzeja sv. Klare spremljali župan Ettore Romoli ter avtorja razstave Mari-
no De Grassi in Marina Bressan, ki se jima bo pridružil duhovnik in raziskovalec preteklosti Alessio Stasi; napovedan je tudi obisk goriškega nadškofa.
Razstava bo na ogled do 31. januarja prihodnjega leta. Prikazani so v glavnem dokumenti, grafični listi, slike, zemljevidi, časopisi in knjige, kar nekaj izmed teh pa prvič predstavljajo javnosti, kot npr. prvi letnik prvega goriškega časnika, tednika Gazzetta, ali pa eno izmed prvih knjig Giacoma Casanove, Istoria delle turbolenze della Polonia, ki je leta 1774 izšla ravno v Gorici. Brezplačnega vodenega ogleda pa ne bo deležen le habsburški nadvojvoda, saj so vodeni obiski na voljo tudi občanom vsako nedeljo ob 16.30. (av)
Nadvojvoda Markus Habsburški
14
Petek, 6. novembra 2015
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Ob nedeljah v Kinemaxu
James Bond »boter« filmskim matinejam z znižano vstopnico
Goriški Kinemax bo novembra in decembra odpiral vrata tudi ob nedeljah dopoldne, ko si bo filme mogoče ogledati po znižani ceni. Matineje se bodo začele ta konec tedna s težko pričakovanim 24. filmom o Jamesu Bondu Spectre, ki je včeraj prišel v italijanske kinodvorane. Jutranja srečanja s celovečerci, ki jih Transmedia prireja v sodelovanju z zvezo trgovcev Confcommercio, bodo nato potekala do konca decembra.
V nedeljo si bo poleg najnovejšega Jamesa Bonda (ob 10.30) v dopoldanskem času mogoče ogledati tudi risanko Snoopy & Friends (ob 11. uri) in film La legge del mercato (La loi du marché) režiserja Stéphana Brizéja (ob 11. uri). Cena vstopnice matineje znaša 4,50 evra. Bogat bo tudi program v popoldanskih in večernih urah, ko bodo Spectre in Snoopy & Friends vrteli še trikrat, La legge del mercato še dvakrat, na ogled pa bosta tudi komedija Tuttopuo accadere a Broadway (She's Funny That Way) režiserja Petra Bogdanovicha in Belli di papà Guida Chiese z Diegom Abatantuonom v glavni vlogi. (av)
Kinemax na Travniku
OBVESTILO
Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije jutri, 7. novembra 2015, zaprto
Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-7786339) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu
od 10. do 13. ure
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel.
0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče
»ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v
župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silve-strska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo.
LEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACEDONIO: ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici danes, 6. novembra, »Piccoli crimini co-niugali« (Eric Emmanuel Schmitt), nastopa gledališka skupina La Corte dei Folli iz Fossana; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI ob 20.45: 10. novembra »Bisbetica. La Bis-betica Domata di William Shakespeare messa alla prova«, igra Nancy Brilli.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: 8. novembra »Forbi-ci&Follia«, nastopajo Michela An-dreozzi, Roberto Ciufoli, Max Pisu, Barbara Terrinoni, Nino Formicola in
Nini Salerno; informacije po tel. 0481969753.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: danes, 6. novembra, bosta nastopili violinistka Francesca De-go in pianistka Francesca Leonardi. 17. in 18. novembra bo gledališko delo Serene Dandini »Ferite a morte«; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatro-monfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 6. novembra, ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitro-vic); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.15 »Spectre 007«.
Dvorana 2: 18.30 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 20.15 - 22.10 »Belli di papa«.
Dvorana 3: 17.50 »Tutto puo accadere a Broadway«; 20.00 - 22.00 »La legge del mercato«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spectre 007«.
Dvorana 2: 16.45 - 20.10 »Snoopy and Friends - Il film dei Peanuts«; 18.15 »Tut-to puo accadere a Broadway«; 21.45 »Spectre 007«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Freeheld: amore, giustizia, uguaglianza«; 22.00 »The last witch hunter - L'ultimo cac-ciatore di streghe«.
Dvorana 4: 18.00 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe««; 20.00 - 22.00 »Belli di papa«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Alaska«.
DANES V NOVI GORICI
V	KULTURNEM DOMU 18.00 »Hotel Transilvanija 2« (Filmski vrtiljak).
il Razstave
V	GRADU DOBROVO bo danes, 6. novembra, ob 19. uri odprtje fotografske razstave »Hand:Work« avtorja Branka Lenarta.
V	GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na
ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 10. novembra ob delavnikih 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave »Med tukaj in onkraj - Andrej Jemec«. Umetnika in njegova dela bo predstavila Verena Koršič Zorn.
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovod-nje prirejata KD Sovodnje in občina So-vodnje 13. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut odprtje umetniške razstave »Beseda barvi«. Razstavljali bosta Janina Cotič (olje in akvarel grafit) in Loredana Zega (kali-grafija) z glasbenim poklonom flavtistke Valentine Nanut.
Koncerti
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 7. novembra, ob 21. uri koncert skupine Trittico polifonico (Alexander Ipavec na harmoniki, Alessandro Mansutti na tolkala, Simone Serafini na basu); vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 6. novembra, ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212;.
V	SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovod-nje prirejata KD Sovodnje in občina So-vodnje 7. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut 32. Sovo-denjsko poje. Nastopili bodo DVS Bodeča Neža, ŽVS Danica, MoPZ Skala, MePZ Rupa-Peč, MlMePZ Neokortex in MlPZ Anakrousis iz Bazovice.
SKPD F.B. SEDEJ pod pokroviteljstvom SSO, ZSKP in ZCPZ vabi na glasbeno prireditev ob 40-letnici ustanovitve otroškega pevskega zbora F.B. Sedej iz Števerjana »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni« v nedeljo, 15. novembra, ob 17. uri v župnijskem domu v Števerjanu.
S Izleti
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036.
Ü3 Obvestila
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata mašo za rajne danes, 6. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču. Pel bo MPZ iz Bilj.
šempeter
Na razstavi 2000 psov iz 25 držav
Športni kinološki klub Vrtojba letos organizira že 16. tradicionalno mednarodno razstavo psov, ki je ena izmed petih v Sloveniji. Organizatorji pričakujejo udeležbo več kot 2000 psov iz 25 držav. Prireditev bo potekala jutri in v nedeljo v športnem centru Hit v Šempetru.
»Kakovost razstavljenih psov se iz leta v leto viša, saj imamo 80 odstotkov prijavljenih psov iz sosednjih držav, največ pa iz Italije. Na našo razstavo prihajajo pomembni vzre-ditelji psov s kakovostnimi pasem-skimi psi, ki dvigajo vsebinsko raven razstave,« pravi Hari Arčon, predsednik pripravljalnega odbora razstave. Program se bo začel ob 9. uri z ocenjevanjem psov po posameznih pasmah; po končanem ocenjevanju sledi spremljevalni program.
Za vse otroke, ki bodo želeli nastopati s svojimi psi, bo organizirana brezplačno prireditev Otrok in pes. »To bo naša letošnja največja prireditev po planu aktivnosti našega kluba in hkrati pomembna in dobrodošla popestritev dogajanja v jesenskih koncih tedna na Goriškem,« še napoveduje Hari Arčon v imenu organizatorjev. (km)
SKRD TRŽIČ prireja od 18. novembra ra-zgovorni tečaj slovenskega jezika (informacije in prijave po tel. 347-2471222).
SKRD TRŽIČ sporoča, da poteka spro-stilna telovadba v telovadnici Duca dAosta 4 v Tržiču ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave in informacije po tel. 3472471222).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 7. novembra, v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici od 15. do 18. ure mesečno srečanje Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Gorišč-ku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.).
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Op-činah. Rok prijave zapade 13. novembra. Informacije na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu, tel. 040-635626.
V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovod-nje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje v nedeljo, 15. novembra, ob 11. uri pri Kulturnem domu Jožef Češčut tradicionalno martinovanje vaškega zavetnika sv. Martina. Po maši bodo blagoslov kmečkih pridelkov in orodja, nastop otroškega pevskega zbora KD So-vodnje, umetniška razstava »Beseda barvi«, tržnica ročnih del (ob lepem vremenu), predstavitev koledarja KD So-vodnje in prigrizek Lovske družine in domačinov.
H Prireditve
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi v torek, 10. novembra, ob 10. uri na kavo s knji-
-/
go »Od Save do srebrne reke. Spomini šolnika, glasbenika, publicista in urednika prof. Alojzija Geržiniča« (Ljubljana 1915 - Buenos Aires 2008). O knjigi bodo spregovorili urednik Ivo Jevnikar, prof. Mira Cencič in avtorjeva hčerka Teodora Geržinič iz Buenos Airesa.
PD RUPA-PEČ vabi izletnike na srečanje in ogled fotografij letošnjega izleta po Normandiji in Bretanji v torek, 10. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na fotografski večer z avtorjem v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30. Gostili bodo prof. Giancarla Torresanija, znanega fotografskega kritika in docenta fotografije. S pomočjo video projekcije bo predaval na temo? »Fotografija kot jezik«? (govorica podobe? / retorične figure fotografskega jezika? / zvrsti fotografskega jezika?). Večer je odprt publiki in brezplačen, zaželena je prijava na ?in-fo@skupina75.it.
OBČINA RONKE v sodelovanju z občinsko knjižnico prireja v avditoriju v Ron-kah niz prireditev z naslovom »Autun-no da sfogliare e da ascoltare«: danes, 6. novembra, ob 18.30 bo srečanje z An-dreo Bellavitejem, ki bo predstavil svojo knjigo »L'Isonzo«.
V	KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri bo predstavitev knjige »Porzus. Guerra totale e Resistenza nel Nord-Est« Fabia Vanderja. Ob avtorju bosta sodelovala Alberto Buvoli in Andrea Zanni-ni; vstop prost.
»JEZIK-LINGUA«: v sklopu projekta bo v torek, 10. novembra, ob 18. uri v mali dvorani Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici predstavitev zbornika »Spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik - izbor gradiva«.
SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri martinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost. Informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda) do 10. novembra.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri slavnostna akademija ob 40-letnici delovanja Slovenske Skupnosti na deželni ravni. Častni gost bo profesor Boris Pahor.
ZSKD vabi v petek, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom v Gorici na prireditev »Naj otroci ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo!«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tumovi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami.
Mali oglasi
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 340-2719034.
PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 3336572533.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.30, Anna Maria Predonzan, civilni obred v kapeli bolnišnice v Tržiču, pokop na pokopališču.
Film naš vsakdanji...
Kinoatelje
žaluje ob smrti prijatelja Sandra Scandolare, ljubitelja filma in dragocenega sodelavca.
Iskreno sožalje življenjski sopotnici Roberti in vsem svojcem.
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 6. novembra 2015
15
ŽARIŠČE
Kapitalizem ne hvala?
Andrej Berdon
V Sloveniji se del javnega mnenja včasih nekritično spogleduje s preteklostjo. Na pročeljih ljubljanskih hiš se pojavljajo napisi zoper kapitalizem, nekatera glasila objavljajo članke o »zlobnem kapitalizmu«, tudi kak televizijski komentator se rad vanj obregne.
Skratka, del slovenske družbe odkrito polemizira s sistemom, v katerega je Slovenija zajadrala pred 25 leti. Gre za zanimiv in protisloven pojav. Pred osamosvojitvijo so Slovenci cankarijansko hrepeneli po izhodu iz komunizma, želeli so večstrankarski sistem, parlamentarno demokracijo, tržno gospodarstvo. Evropa je bila čarobna beseda, ki je vse to poosebljala. Takrat je bil kapitalizem idealen in idealiziran model. Uvedba prostega trga naj bi samodejno zvišala življenjski standard in iz tovarišev naredila gospode, se pravi »dobro stoječe« državljane.
So bili Slovenci in vzhodni Evropejci naivni? Najbrž ja, a naivni smo bili tudi mi zahodnjaki. Ameriški analitiki so sveto verovali, da je padec berlinskega zidu pomenil konec zgodovine in zmago kapitalističnega sistema. Od tu dalje naj bi ves svet posnemal Zahod. Le tako naj bi se komunistični blok izvlekel iz vsesplošne gospodarske in politične krize.
Danes se tedanje navdušenje zdi malce naivno. Zgodovina se ni končala, pač pa je pognala svoje kolesje z vso brzino. V 25 letih se je zvrstilo toliko nepričakovanega in nenadeja-nega, da je danes človeštvo upehano in zmedeno. Zdi se, da propadajo epohalni projekti, kot npr. skupna evropska valuta, če ne kar Evropska unija, ki jo šibi medsebojno obtoževanje med severnimi in južnimi državami. Zahodna civilizacija naj bi po petih stoletij splošne prevlade morebiti klonila pred rastjo azijskih velikanov (tako Niall Ferguson v delu Civilizacija). Po mnenju nekaterih mislecev je usodno načet sam kapitalistični družbeni model. Izpodjedajo ga vse večja neenakost med redkimi bogataši in številnimi reveži, nekdaj solidna middle class izginja kot rosa pod
soncem (tako Thomas Piketty v knjigi Kapital v XXI. stoletju).
Med pričakovanji generaciji izpred leta 90 in današnjo realnostjo je dejansko nastal razkorak, ki ga je težko razložiti. Tako tedanja kot sedanja zahodna družba slonita vendar na parlamentarni demokraciji, tržni ekonomiji in svobodnem podjetništvu. Prav tako so jim skupni socialna država, solidarnost, pravica do dela, prerazporeditev prihodkov preko obdavčitve bogatejših. Danes pa kaže, da omenjena temeljna izhodišča niso več učinkovita. Ni več blagostanja, gospodarstvo ne proizvaja dodane vrednosti in ne zaposluje, kupna moč evra je majhna, veliko sposobnih mladih odhaja po svetu. Evropa ni več zgodba o uspehu, o kateri so sanjali današnji petdesetletniki.
Da se spričo navedenega v Sloveniji širi hlad do kapitalizma, je torej razumljiv pojav, ki pa nima racionalne osnove. Odklanjanje kapitalističnega modela tout court pomeni zavračanje svobodnega podjetništva, parlamentarne demokracije in političnega pluralizma. Alternativa temu modelu je le totalitarizem, v komunistični ali fašistični obleki. Kljub vsemu ne kaže, da bi večina Slovencev rada ponovno uvedla samoupravljanje, tozde, razlaščanje zasebne lastnine, enopartijski sistem in plansko gospodarstvo. V zgodovinskem spominu še živijo podobe o razpadu SFRJ, hiperinflacija in bankovci za milijone dinarjev, Markovičev poskus reševanja ekonomije, predvsem pa pomanjkanje dialoga med republikami, kar je naposled privedlo do krvavega epiloga. Zato je slovenski beg od kapitalizma nekakšno sanjarjenje brez realne osnove in brez jasno oprijemljivega cilja.
Povsem na mestu pa je kritiziranje napak novodobnega kapitalizma. Po letu 1990 je marsikdo v dobri veri (marsikdo pa v slabi, ugotavlja Naomi Klein v Doktrini šoka) verjel v odrešujočo moč tržnega gospodarstva in privatizacije. Nova doba naj bi zahtevala totalen umik države iz ekonomije, po klasični doktrini laissez
faire. Danes je poseg države v ekonomsko dogajanje samoumeven za večino gospodarstvenikov. Patologija sodobnega kapitalizma je tudi ab-normna masa prihodkov iz borznih špekulaciji v primerjavi s prihodki iz dejanskega človeškega dela (Giulio Tremonti v knjigi Uscita di sicurez-za pojav imenuje "fascismo bianco"). Nekatere korporacije kratkovidno privilegirajo dividende delničarjev na račun ohranjanja zaposlenosti, kar je zelo kratkovidno. A niso vsi industrijalci tako naravnani. Ko je pred nedavnim umrl vodja družbe Ferre-ro, znane po čokoladnih izdelkih, se je na pogrebu trla množica someščanov pokojnika, dediči pa so v spominskem nagovoru ponosno poudarili, da njih korporacija ni delokalizi-rala ali racionalizirala lastne dejavnosti. Marsikateremu podjetniku je pri srcu dobrobit podjetja in zaposlenih: plača Iva Boscarola, lastnika in vodje slovenskega Pipistrela, je nekajkrat večja od plače zaposlenega, ne pa tisočkrat, kakor se dogaja v marsikateri tvrdki. Sam Papež Frančišek opozarja, da je ekscesov v sodobnem kapitalizmu preveč: kako naj si človek razloži 28 milijonsko odpravnino direktorju Volkswagna po nedavnem škandalu?
Navedeni pojavi ne spadajo v pojem zdravega kapitalizma. Slednji temelji na kulturi podjetništva, na osebnem tveganju in želji po ustvarjanju dobička, a tudi na vsesplošnem družbenem poslanstvu podjetnika. Včasih se zdi, da Sloveniji manjka ta uvid. Slovenski opinion makerji neprestano, vneto debatirajo o Keyne-su in Von Hayeku, o nemški austerity in grški Sirizi, o zloglasnem neoli-beralizmu, ki naj bil izvor svetovnega zla. Malo občutka pa imajo za vrline podjetništva ali za zasebnike, ki se podajo na domače in mednarodno tržišče in si tu priborijo uspeh. Navsezadnje je takšno debatiranje možno v kapitalističnem, ne pa v totalitarnem sistemu Le tu lahko modrujemo o »kapitalizmu s človeškim obrazom« (kakor duhovito pravi Aleš Debeljak).
slovenija - Biografija delo Boža Repeta
Milan Kučan je bil sprejemljiv za več generacij Slovencev
koper - Še boljši so izgledi za 2016
Uspešna sezona potniških ladij
komen - Danes v Kulturnem domu
Spomin na Ivana Rudolfa in primorske padalce
KOPER - V Koper je včeraj priplula potniška ladja Riviera s 1200 potniki in 800 člani posadke, z njo pa so tudi sklenili letošnjo sezono potniških ladij, v kateri se je ob koprski potniški terminal privezalo 49 ladij za križarjenje. Po skupnem številu potnikov je letošnja sezona podobna lanski, ko je Koper obiskalo približno 60.000 potnikov, spodbudno pa je večanje deleža najpre-stižnejših gostov.
Poleg nadaljevanja trenda večanja deleža najprestižnejših gostov, ki običajno plujejo na manjših potniških ladjah, na koprski občini opažajo, da podobno kot v prejšnjih sezonah približno 80 odstotkov vseh potnikov predstavljajo angleško govoreči turisti, vseh nacionalnosti pa je skoraj sto.
Po navedbah občine so tudi obeti za sezono 2016 odlični, saj pričakujejo občutno povečanje potniških ladij. Napovedanih naj bi bilo 64
prihodov, kar bi pomenilo 30-od-stotno povečanje v primerjavi z letošnjo sezono. Tako bo sezona 2016, kot kaže, ena najuspešnejših doslej.
Prihodnja sezona bo med drugim tudi najdaljša doslej, saj bo prva potniška ladja Berlin priplula že 7. marca, zadnji prihod pa bo 7. decembra zabeležila ladja Minerva. Kar sedemkrat bosta v mestu dve potniški ladji naenkrat, septembra pa se bodo enkrat v istem dnevu privezale kar tri ladje. V prihodnji sezoni v Kopru pričakujejo skoraj 70.000 potnikov.
Kot so poudarili, se je Mestna občina Koper dobro uveljavila na svetovnem trgu križarjenj, čemur botrujejo tudi vsakoletni nastopi na glavnih mednarodnih sejmih tega sektorja. Med drugim je Koper po številu potnikov drugi v severnem Jadranu za Benetkami, pri tem pa konkurira in prekaša tudi večja mesta, kot so Trst, Ravenna ali Zadar. (STA)
KOMEN - V sredo, 11. novembra, bo pred Fakinovo domačijo v Škrbini pri Komnu že 18. žalna slovesnost v spomin na primorske padalce, ki so padli med drugo svetovno vojno ali pa so po njej, krivično osumljeni vohunstva, postali žrtve jugoslovanske politične policije. Pobudnika teh srečanj, angleškega veterana in časnikarja Johna Earla, ni več med nami, v zadnjih letih nas je tudi zapustilo vseh pet preživelih padalcev, ki so dočakali javno ovrednotenje te junaške in tragične zgodbe. Slovesnost v Škrbini pa je postala stalnica ne le za svojce padalcev, borčevske in veteranske organizacije, vaško skupnost Škrbina, Občino Komen in širšo skupnost, temveč tudi za britansko in ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.
Tudi tokrat bo vojaški kaplan ob 10. uri daroval zadušnico v cerkvi sv. Antona, ob 11. uri pa bo komemoracija s polaganjem vencev in kulturnim sporedom pred spominsko ploščo. Ob pozdravu komen-skega župana Marka Bandellija, britanske veleposlanice v Sloveniji Sophie Honey in drugih predstavnikov bo imel slavnostni
govor Miha Ferjančič iz Idrije, brat Ven-ceslava Ferjančiča (Idrija, 1919 - Buenos Aires, 2010) iz prve skupine primorskih padalcev, ki so se spustili na slovenska tla.
Kot je običaj, bo nekaj dni pred ko-memoracijo še večer, posvečen zgodovini primorskih padalcev, v Kulturnem domu v Komnu. Letošnjemu je naslov Prof. Ivan Rudolf in primorski padalci in bo danes, 6. novembra, ob 18. uri. V ospredju bosta življenje in delo prof. Ivana Rudolfa (Vrabče, 1898 - Trst, 1962), ki je med drugo svetovno vojno v Afriki in Aziji zbiral primorske vojake v britanskem vojnem ujetništvu, jih navduševal za boj za osvoboditev Primorske in zanje v Kairu izdajal list Bazovica. Iz njihovih vrst je izšla večina padalcev. Na večeru, ki ga bo povezoval Ivo Jevnikar, bodo na sporedu dokumentarca Rudolfovi padalci (Martin Glažar in Veronika Snoj, projekt Socialne akademije za mlade) in Ivan Rudolf (Marko Radmilovič, RTV Slovenija, niz Pozabljeni), srečanje z njunimi ustvarjalci ter pričevanje časnikarja Saše Rudolfa o očetovem delu in idealih.
arhiv
LJUBLJANA - Pri založbi Modrijan bo danes izšla avtorizirana biografija bivšega slovenskega predsednika Milana Kučana. Za delom Milan Kučan, prvi predsednik stoji zgodovinar Božo Repe, ki je sistematično zbiral gradivo ter se pogovarjal z njim in njegovimi sodelavci. Predstavili jo bodo 12. novembra in konec meseca tudi na Slovenskem knjižnem sejmu. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala glavna urednica Bro-nislava Aubelj, ima dogovarjanje z Repetom o izdaji Kučanove biografije dolgo brado. Sega v zadnja leta minulega stoletja, v čas kmalu po tistem, ko je bila založba Modrijan ustanovljena.
Takrat se je predsedniku iztekal prvi mandat, in kot je Repe zapisal v uvodu, je delo, potem ko se je Kučan odločil za ponovno kandidiranje, za nekaj časa odložil. »Namere o dokončanju knjige o Kučanu ni opustil, kakor se na založbi nismo odpovedali načrtu, da jo izdamo. Repe se je po tistem, ko je rokopis prvič predstavil založbi, z njim intenzivno ukvarjal še tri leta, po njegovi oddaji sta urednici knjigi posvetili še skoraj dve leti, vseskozi ob tesnem sodelovanju z avtorjem,« je pojasnila Aubljeva. Na vprašanje, zakaj so se odločili za izdajo, pa je odvrnila, da Modrijan pač izdaja takšne knjige. »O 'vrednosti' knjige o burnem obdobju demokratizacije Slovenije in njene posocialistične preobrazbe ter o vlogi prvega demokratično izvoljenega pred-
Božo Repe
arhiv
sednika v teh procesih pa najbrž ne kaže razpravljati, kakor tudi ne o tem, kakšni bodo odzivi. Najbrž zelo raznoliki, tako kot so raznolika očala, skozi katera gledamo ta svet,« je še dodala.
Prva prava monografija o življenju in delu prvega demokratično izvoljenega predsednika bo tako izšla 13 let po izteku njegovega drugega predsedniškega mandata. Zajema obdobje od predsednikovega otroštva do danes. Kot je zapisal Repe, je Kučan odraščal v narodnostno in versko večkulturnem okolju, osnovno vrednostno orientacijo je pridobil v prote-stantsko-komunistični družini in na prvo mesto je vedno postavljal delo. Po prvih povojnih večstrankarskih volitvah, na katerih je bil v drugem krogu neposredno izvoljen za predsednika predsedstva, se je zanj začelo zapleteno obdobje kohabitacije z Demosovo oblastjo, vendar si je ustvaril »dovolj trdno pozicijo, da je lahko začel potrpežljivo graditi svojo avtoriteto tudi v novih razmerah in ustvarjati podlago za vsaj minimalni konsenz ob ključnih nacionalnih vprašanjih.«
Gledano v celoti je bil Kučan, kot je zapisal Repe, človek konsenza. »Zato je v 80. letih tudi ostal sprejemljiv tako za odhajajočo starejšo generacijo, izraslo iz predvojnega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne vojne, kakor za mlajšo, sprememb željno povojno generacijo.« V času, ko je predsedoval t.i. razširjenemu predsedstvu, ki mu ga je uspelo vzpostaviti, je zgodovinar med njegova ključna dejanja umestil pogajanja na Brionih in sprejem Brionske deklaracije in prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije.
V prvem predsedniškem mandatu je »v političnem in moralnem smislu za večino ljudi predstavljal oporo v novem, zmedenem tranzicijskem času, v katerem so zmagovale brezobzirnost, grabežljivost in tekmovalnost brez enakopravnih pogojev, glavni novi vrednoti pa sta postali uspeh za vsako ceno in dobičkarstvo.« Drugi mandat je opravil »korektno in profesionalno, v zanj tipičnem intenzivnem tempu tako na notranje- kot zunanjepolitičnem področju«, je med drugim zapisal Repe.
Ksenija Majovski gostja slovenske televizije
TRST - Drevišnja poglobitvena oddaja slovenskega deželnega časnikarskega oddelka RAI s pričetkom okrog 20.50 - takoj po dnevniku - po tretji televizijski mreži RAI 3 bis TDD Predstavlja bo posvečena knjižničarki in kulturni delavki Kseniji Majovski. Dušan Jelinčič se bo s svojo gostjo pogovarjal o današnjem pomenu kulturnega delovanja po naših vaseh, o prazniku Sv. Martina, o bralni kulturi in o prihodnosti knjige pri nas. Ponovitev oddaje bo v sredo, 11. novembra, pred poročili okrog 20.05. Režiserka oddaje je Loredana Gec.
108	Četrtek, 5. novembra 2015
APrimorski
r	dnevnik
»Supergirl« Serena
MIAMI - Serena Williams je v Palm Beachu doživela neljub dogodek, ko je morala teči za lopovom, ki ji je z mize ukradel mobilni telefon. Prva dama svetovnega tenisa je lopova ujela in ob vrnitvi v restavracijo požela stoječe ovacije. Williamsova, ki je uživala v kitajski hrani, je opazila, da na mizi ni več njenega telefona. Videla je, da moški, ki je pred tem stal za njenim hrbtom, na hitro zapušča restavracijo in se kot blisk kar čez mize pognala za njim. Nepridiprav je trdil, da je po pomoti vzel napačen mobilnik
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Kandidati za Euro 2017
LJUBLJANA - Potem ko je Slovenija pred dnevi umaknila svojo kandidaturo za organizacijo evropskega košarkarskega prvenstva 2017, je Fiba Europe sporočila imena kandidatov. To so Finska, Izrael, Poljska, Romunija in Turčija. Odločitev bo znana 12. decembra. Ob tem je Fiba Europe zapisala, da tako kot za letošnje evropsko prvenstvo obstajajo tri možnosti za pripravo prvenstva -da ena država prevzame celotno organizacijo, da država gosti le eno skupino ali pa, da država gosti skupino ter zaključno fazo.
nogomet - Optimitstični Katanec pred zborom Slovenije za tekmo proti Ukrajini
»Vsakič za bijemo gol«
BRDO PRI KRANJU - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je na Brdu pri Kranju obelodanil seznam igralcev, na katere bo računal v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na Euro 2016 proti Ukrajini. Spet je na seznamu izkušeni Mišo Brečko, vrnila sta se tudi Si-niša Andelkovič in Benjamin Verbič, v napadu pa tokrat ni Tima Matavža.
»Kar zadeva Miša, njega ni bilo na zadnjih dveh reprezentančnih akcijah. To pa sta zdaj tekmi, na katerih potrebujemo izkušene fante. Igramo dve tekmi v treh dneh in nam lahko pomaga. Druga dva pa brez posebnosti. Verbič se je pozdravil, na-igral se ravno ni, ampak moram videti, v kakšnem stanju bo. Če bo fizično dobro pripravljen, ga bomo mogoče izkoristili na tekmah, če ne nam bo pa pomagal na treningih, kjer bomo poskusili simulirati igro Ukrajine in nam bo v tem smislu prav prišel,« je na novinarski konferenci v idiličnem okolju novega nacionalnega nogometnega centra na Gorenjskem pojasnil Katanec.
Glede na formo v kvalifikacijah in izkušnje bo nepogrešljiv člen tudi napadalec Milivoje Novakovič, ki je zaradi poškodbe izpustil zadnji del kvalifikacij. »Novakovič bo nared,« je prepričan Katanec in dodaja: »Ne bo pa igral le Novakovič. Nihče ne bo igral sam. Tako mi kot Ukrajinci potrebujemo po 13,14,15 igralcev... Oni imajo ob tem še dva kaznovana nogometaša, tako da imajo določene težave. Mi teh težav na srečo nimamo in upamo, da bo tako tudi za povratno tekmo.«
Prva tekma dodatnih kvalifikacij bo 14. novembra v Lvovu, povratna pa tri dni pozneje v mariborskem Ljudskem vrtu.
Slovenija, ki se bo zbrala v ponedeljek na Brdu pri Kranju, je v dodatnih kvalifikacijah že igrala z Ukrajino, in sicer za preboj na Euro 2000. Takrat, leta 1999, so Slovenci na EP v Belgijo in na Nizozemsko napredovali s skupnim izidom 3:2. Ob teh dveh tekmah so se Slovenci in Ukrajinci pomerili še v kvalifikacijah za EP 1996, v Kijevu je bilo 0:0, v Ljubljani pa 3:2 za Slovence.
Toda tiste tekme so preteklost. Ka-tanec ima o zdajšnji ukrajinski generaciji visoko mnenje. »Gledalsem vse kvalifikacijske tekme, poudariti je treba, da so prejeli le štiri zadetke. So kompaktna, čvrsta, tehnično dovršena ekipa. Imajo tudi dva kluba v ligi prvakov, tako da so spoštovanja vredni,« pravi Katanec.
Poudarja še, da se bodo morali nanje dobro pripraviti, a da nekaj pove tudi podatek, da niso dosegli zadetka proti Slovaški in Ukrajini.
Izpostavil je še tekmečeva krilna igralca. »Jevgen Konopljanka in Andrej Jarmolenko sta 'huda', tako da bomo morali biti pravi, imeti srečo ... « še meni selektor, ki pa je po drugi strani pozitivno razpoložen.
»Če analiziram njih in nas, lahko povem, da sem optimist, ker smo mi na skoraj vseh tekmah dosegli gol, tudi proti Švici in Angliji. Nismo ga dosegli le proti Estoniji. Torej imamo tudi mi nekatere stvari, ki ne 'pašejo' tekmecem,« je še povedal Katanec.
V dodatnih kvalifikacijah se bodo merile še Švedska in Danska, BiH in Irska ter Norveška in Madžarska.
»Če analiziram njih in nas, lahko povem, da sem optimist, ker smo mi na skoraj vseh tekmah dosegli gol, tudi proti Švici in Angliji«
Seznam Slovenije za Ukrajino
Vratarji: Samir Handanovič (Inter), Jan Oblak (Atletico Madrid), Nejc Vidmar (Domžale); branilci: Siniša Andelkovič (Palermo), Mišo Brečko (Nürnberg), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilič (Astana), Bojan Jokič (Vil-larreal), Luka Krajnc (Cagliari), Andraž Struna (Giannina), Miral Samardžič (Rijeka); vezisti: Valter Birsa (Chievo), Josip Iličič (Fiorentina), Kevin Kampl (Bayer Leverkusen), Andraž Kirm (Omonia), Rene Krhin (Granada), Jasmin Kurtič (Atalanta), Dejan Lazarevič (Antalyaspor), Nejc Pečnik (JEF United), Rajko Rotman (Istanbul Basaksehir), Benjamin Verbič (Koeben-havn); napadalci: Robert Berič (St. Etienne), Zlatan Ljubijankič (Urawa Reds), Milivoje Novakovič (Nagoya Grampus).
evropska liga
Napoli naprej, dva gola Iličiča
NEAPLEJ - Nogometaši Na-polija so se v evropski ligi že dva kroga pred koncem uvrstili v šestnajstino finala. Na vrhu svoje skupine jih nihče ne more več ujeti, ponašajo se s samimi zmagami in razmerjem med prejetimi in doseženimi zadetki 16:1. Sinoči so (že drugič) povsem nadigrali danski Midt-jylland. Nasuli so mu pet golov. Dva je dosegel Gabbiadini, po enega pa El Kaddouri, Maggio in Callejon.
Trener Sarri, ki je v Neaplju že pravi kralj, čeprav je poleti prišel kot nepoznani čudak, je tokrat pustil na klopi kar sedem standardnih nogometašev, vendar je bila tehnična razlika med ekipama prevelika, da bi se to poznalo. Tekma je bila za Napoli bolj trening kot kaj drugega, a je vnovič pokazala, da igra moštvo iz glavnega mesta Kampanije zelo organizirano in učinkovito.
S prvim mestom v skupini je Napoli dosegel tudi to, da se bo pred žrebom parov šestnajstini skupine izognil igranju proti ekipam, ki bodo izpadle iz faze po skupinah lige prvakov.
Večerni izid: Rosenborg -Lazio 0:2 0:2 (Djordjevič v 9 in 29. min.), Lech Poznan - Fiorentina 0:2 (Iličič v 42. in 83. min.)
motociklizem
CAS zavrnil
Rossijevo
pritožbo
LOZANA - Mednarodno športno razsodišče v Lozani ni ugodilo pritožbi Valentina Rossija.
Večkratni svetovni prvak in vodilni dirkač v svetovnem prvenstvu razreda motoGP se je pritožil na odločitev vodstva tekmovanja, ki ga je zaradi incidenta na dirki v Maleziji kaznovalo s kazenskimi točkami in startom iz ozadja. Incident v šestem krogu dirke v Sepangu, kjer je Rossi oviral Španca Marca Marqueza in z zapiranjem ter tudi s sunkom z nogo povzročil njegov odstop, je po odločitvi vodstva tekmovanja prinesel kazen v obliki treh kazenskih točk.
Ker je imel Italijan eno že od prej, bo po pravilih naslednjo dirko začel z zadnjega mesta. Naslednja dirka pa je obenem tudi zadnja v sezoni in odločilna v boju za naslov prvaka, kjer ima Rossi sedem točk naskoka pred moštvenim tekmecem in sotekmovalcem Jorgejem Loren-zom. Dirka v Valencii je na sporedu v nedeljo, 8. novembra.
Rossi je zahteval, da Cas kazen zmanjša na eno kazensko točko ali jo izniči, kar bi pomenilo, da v Valen-cii ne bi startal z zadnjega mesta, temveč s tistega, ki bi ga dosegel v kvalifikacijah.
Tako pa so zdaj njegove možnosti, da osvoji naslov prvaka objektivno majhne. Za Lorenza bo dovolj, da kvalifikacije izpelje »nro-malno«, si zagotovi start v prvi vrsti, na koncu pa doseže uvrstitev pred Rossijem, za katerim zdaj zaostaja sedem točk. Če Rossi želi obdržati vodstvo, mora biti na nedeljski dirki drugi, če Lorenzo zmaga ali tretji, če je Lorenzo drugi.
»Nisem jezen, sem pa razočaran,« je razsodbo komentiral Rossi, hkrati pa poudaril, da bo tudi v prihodnji sezoni tekmoval za Yamaho in ostal torej Lorenzov moštveni kolega. Lorenzo pa se je opravičil, da je na zmagovalnem odru zadnje dirke pokazal Rossiju palec navzdol. »To ni bila športna gesta,« je priznal.
Tako in tako je za vse zaplete kriv Marc Marquez, menijo Rossijevi navijači in del strokovne javnosti. Marquez pa o aferi noče govoriti.
odbojka - Začetek lige prvakov
Modena z levo roko
Italijanski pokalni prvak brez večjih naprezanj slavil sredi Ljubljane - Korektor Mochalski edini razpoloženi med gostitelji
ACH Volley - Modena Volley 0:3 (25:27, 17:25, 17:25)
ACH Volley: Flajs 5, Jereb, Kozamernik 4, Walker 10, Purič, Ledinek, Satler 3, Pleško, Jurič, Donik, Kumer, Mochalski 17, Terpin, Koncilja 3.
Modena Vol ley: Bru no 4, Donadio, Petrič, Soli, Casadei, Rossini, Sartoretti, N'Gapeth 11, Nikič 13, Piano 11, Bossi 2, Lucas 8, Vettori 11, Sighinolfi.
LJUBLJANA - Čeprav italijanski pokalni prvaki zagotovo niso pokazali svoje najboljše igre, pa so bili v uvodni tekmi faze po skupinah v ligi prvakov vseeno precej boljši tekmec od Ljubljančanov. Pri slovenskih prvakih je bil korektor Eric Mochalski premalo, da bi se lahko upirali zvezdniškim tekmecem, v prvem nizu so sicer imeli priložnost, toda zaključne žoge niso izkoristili. V nadaljevanju pa so Italijani povsem prevzeli nadzor in tekmo mirno pripeljali h koncu.
Prvi niz ni bil ravno sinonim za kakovost. Obe ekipi sta delali napake, ACH na začetku niza, ko ni mogel uspešno zaključiti napada, Italijani, ki so povedli s 6:2 in 16:10, pa na koncu. Ljubljančani so v končnici predvsem zaradi serije točk Mochalskega izničili zaostanek, po dveh zaporednih blokih Jana Kozamernika izenačili na 24:24, po asu Maria Koncilje pa povsem nepričakovano prišli do
zaključne žoge za vodstvo z 1:0. Toda po izenačenju je Samuel Walker dobil blok, Earvin N'Gapeth pa je z asom končal vse dvome o zmagovalcu niza.
Ljubljančani, ki so imeli v uvodnem delu le 36-od-stotni napad, so se tudi v drugem nizu hitro znašli v zaostanku. Po asu razpoloženega brazilskega veterana Lucasa so že zaostajali s 5:9, njegov rojak Bruno pa je s servisi dokončno zlomil odpor ljubljanske ekipe, ki se je znašla v zaostanku s 13:20, s tem pa rešitve ni bilo več.
Modena do konca ni hotela prepustiti reči naključju. Kaznovala je vsako napako gostiteljev, si spet hitro nabrala zanesljivo prednost z 11:6. Mochalski v napadu Ljubljančanov tudi ni popuščal, a sam ni mogel držati koraka s tekmeci. Bil je sicer najzaslužnejši, da se je njegova ekipa približala na tri točke zaostanka, toda sledilo je nekaj napak, ob drugem tehničnem odmoru so gostje že vodili s 16:11. Po servisih N'Gapetha in blokih visokih gostov je prednost narasla na deset točk in upanja, da bi ACH Volley osvojil vsaj časten niz, je bilo konec.
Števerjanec Jernej Terpin na tej tekmi, za razliko od dosedanjih v domačem prvenstvi in srednje evropski ligi, ni igral, vedeti pa je treba tudi, da ima rahlo poškodovano ramo.
KOŠARKA
Messina uradno selektor
RIM - Ettore Messina, ki si zaenkrat še služi kruh pri moštvu NBA-lige San Antonio kot trenerjev pomočnik, je tudi uradno spet selektor italijanske košarkarske reprezentance. Moštvo bo vodil na predolimpijskem turnirju, v primeru uspeha pa tudi na olimpijskih igrah v Rio De Janeiru. Reprezentanco je že vodil med letoma 1992 in 1997, največji uspeh pa je bila srebrna kolajna na Euru 1997.
Kot eden najtrofejnejših evropskih trenerjev je vodil tudi moštva prestižnih klubov kot so Virtus Bologna, Cska Moskva in Real Madrid.
KAKAJ - Koprčanka Špela Ponomareno Janič je bila imenovana za najboljšo kajakašico Slovenije v letošnji sezoni (to je bila že leta 20134). Priborila si je tudi že nastop na OI 2016, to bi bile njene že tretje olimpijske igre. Med moškimi je priznanje prejel Benjamin Savšek.
/
ŠPORT
Petek, 6. novembra 2015 1 7
zsšdi - 25. podeljevanje nagrade Šport in šola
Vzemite si čas za šport in šolo
Slavnostni govornik je bil jadralec Simon Sivitz Košuta
Najboljši dijaki in športniki so sinoči v openski večnamenski dvorani Zadružne kraške banke prejeli nagrado Šport in šola, ki jo že 25. leto zapored podeljuje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju s slovenskima bančnima zavodoma Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob-Sovodnje. Letošnjih nagrajencev je bilo trideset: 20 tržaških in 10 goriških.
NAGRAJENCI 2015
IVAN ANTONUTTI - Znanstveni licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 8,36, odbojka - AŠZ Olympia
MARTINA BEARZI - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,83, rokomet - ŽURD Koper
MARTINA BUDIN - Jezikovni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,5, karate - Shinkai klub LINDA CAPPELLINI - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,08, ritmična gimnastika - ŠZ Bor ALENKA COSSUTTA - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8, ritmična gimnastika
-	ŠZ Bor
IVANA COSSUTTA - Državni tehniški zavod Žige Zoisa, učni uspeh: 90/100, ritmična gimnastika
-	ŠZ Bor
SIMON COTIČ -Znanstveni licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 9,27, odbojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor ANDRAŽ DE LUISA - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,9, orientacijski tek
-	AŠZ Gaja
TJAŠA DE LUISA - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,45, orientacijski tek - AŠZ Gaja
CECILIA GIACOMAZZI - Znanstveni licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 8,5, cheerlea-ding - Twist Nova Gorica LUKA GREGORI - Državni tehniški zavod Žige Zoisa, učni uspeh: 8,7, nogomet - NK Kras PETRA GRGIC - Državni tehniški zavod Žige Zoisa, učni uspeh: 88/100, odbojka - Zalet Sloga
JANOŠ GRUDEN - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,36, veslanje - Canottie-ri Nettuno
MARA GUADAGNINO - Humanistični licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 8,31, cheer-leading - Twist Nova Gorica KATARINA JAZBEC - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,25, kotalkanje - AŠD Polet
MARTIN JUREN - Klasični licej Primoža Trubr-
ja, učni uspeh: 9,2, nogomet - NK Bilje PATRIK KOJANEC - Znanstveni licej Franceta Prešerna, uučni uspeh: 86/100, košarka -AŠD Sokol/AŠZ Jadran METKA KUK - Pedagoški licej Antona Martina Slomška, učni uspeh: 8,7, kotalkanje - AŠD Polet
MARA LAVRENCIC - Humanistični licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 8,0, 9atletika - Fin-cantieri Atletica Monfalcone MANUEL LUPOLI - Tehnični zavod Jurija Vege, učni uspeh: 8,27, odbojka pri projektu Olym-pia-Val-Soča-Naš prapor NEŽA PETAROS - Znanstveni licej Franceta Prešerna, uučni uspeh: 8,9, ritmična gimnastika
-	ŠZ Bor
MANUEL QUAGGIATO - Znanstveni licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 8,1, nogomet
-	ASD Pro Gorizia
IVANA RADIKON - Klasični licej Primoža Trubarja, učni uspeh: 8,2, ženski nogomet -ASD San Marco VERA STURMAN - Državni poklicni zavod Jožefa Stefana, učni uspeh: 8,1, ritmična gimnastika - ŠZ Bor DANA TENZE - Državni tehniški zavod Žige Zoisa, učni uspeh: 8, rolkanje - AŠD Mladina JERNEJ TERPIN - Znanstveni licej Simona Gregorčiča, učni uspeh: 100/100, odbojka pri projektu Olympia-Val-Soča-Naš prapor IVO UŠAJ - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,33, košarka - AŠZ Jadran/AŠD Sokol
JASNA VITEZ - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8,75, odbojka - Zalet Sloga
NEŽA ZOBEC - Znanstveni licej Franceta Prešerna, učni uspeh: 8, ritmična gimnastika
-	ŠZ Bor
ANDREJ ŽERJAL - Državni poklicni zavod Jožef Stefana, učni uspeh: 8,4, nogomet - AŠD Vesna
Uvodoma je spregovoril predsednik ZSŠDI-ja Ivan Peterlin, ki se je dotaknil 25. obletnice nagrade. Zahvalil se je predvsem dolgoletnemu profesorju športne vzgoje, športnemu delavcu in trenerju Francu Drassichu, pobudniku že četrt stoletne tradicionalne pobude. Drassich je bil prepričan, da je uspešnost med šolskimi klopmi in na športnih prizoriščih za vloženi trud in požrtvovalnost vredno nagrade. Peterlin je še prav tako prepričan o pomembnosti nagrade in takratnih Drassichevih prizadevanjih, saj je po mnenju predsednika ZSŠDI priznanje tudi nauk za tiste, ki črno gledajo v prihodnost naše skupnosti.
Peterlin se je v svojem govoru potožil tudi na račun pedagogov in profesorjev, predvsem na te, ki se jim nagrada zdi odveč, saj na prireditev prihajajo še vedno v preskromnem številu. Slavnostni govornik letošnje podelitve Simon Sivitz Košuta, uspešen jadralec in študent arhitekture na Univerzi v Trstu, je naslovil profesorjem prošnjo: če se le da, naj bodo ti pozorni do športne dejavnosti dijakov. » Včasih zadošča profesorjeva lepa beseda ali stisk roke,«je dodal Sivitz Košuta.
Desno zgoraj občinstvo v openski dvorani ZKB, spodaj letošnji nagrajenci
fotodamj@n
Nagrajenci so ob prispevku bančnih zavodov prejeli v dar tudi delo umetnice in nekdanje odbojkarice Soče Karen Tommasi, ki je izdelala priznanje iz mozaika na steklenih okroglih posodah v barvah ZSŠDI-ja. Posebno priznanje sta zaradi 25-letnega sodelovanja pri pobudi prejela tudi bančna zavoda ZKB in ZBDS. Nagrado sta dvignila predsednika bančnih zavodov, v imenu ZBDS predsednik Robert De-vetta, za opensko banko pa Adriano Kovačič, ki je višješolcem dejal:»Dobra organizacija svojega časa pripomore k uspehu na obeh področjih. Kdor je uspešen v šoli in športu, je uspešen tudi v življenju. Vzemite si čas za branje, spoznavanje drugih kultur, bodite radovedni.« (mar)
Simon Sivitz Košuta
fotodamj@n
o nagradi
Andrej Marušič
andrej.marusic@primorski.eu
Za šolo v šoli
Nagrada šport in šola je že 25 let sopomenka uspešnosti v dveh pomenljivih okoljih, ki oblikujeta mladostnika. Pri obeh je seveda odločilen vložen čas in trud. Le vrhunske izjeme preživijo toliko ur v telovadnici ali na drugem športnem prizorišču, kot v šolskih klopeh med tednom in popoldanskih urah. Naš šolski sistem obenem ne nagrajuje športne odličnosti, saj so posebne študijsko-športne smeri prava redkost.
Predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin je bil v svojem posegu na včerajšnji podelitvi nagrade Šport in šola precej kritičen do naših šolnikov. Po njegovem mnenju naj bi se naši pedagogi premalo zanimali za športne dosežke svojih dijakov in jih podpirali, preskromna je tudi udeležba na vsakoletnem nagrajevanju. O tem so se lahko prepričali tudi udeleženci letošnje podelitve. Da ne bo pomote, nekaj jih je bilo prisotnih, med temi ravnateljica Liceja Franceta Prešerna, prešteli pa bi jih lahko na prstih ene roke.
Seveda podobno razmišljanje bi lahko preselili tudi glede udeležbe šolnikov na gledaliških predstavah, koncertih in drugih okoljih, kjer se srečujejo ljudje.
Primer nagrade šport in šola pa je bolj specifičen. Mogoče bi bilo bolj smiselno, da nagrada šport in šola dobi ustrezno mesto v šolskem okolju. Zakaj ne bi podelitev potekala v predavalnici ali srednješolskem središču s telovadnico, da bi na njej sodelovali še drugi sošolci nagrajencev in seveda profesorji? V Gorici z njim že razpolagamo, v Trstu je Stadion 1. maja že središče pouka športne vzgoje. Težko verjamem, da je velika večina šolnikov skregana s športnom in da jih uspehi dijakov ne zanimajo. Po 25 letih lahko postane nagrada Šport in šola tudi kraj bolj sm iselnega srečevanja in razprave o šoli v športu in obratno. Tudi v tem primeru je to stvar časa in prostora.
košarka - Jutri na Rouni v moški deželni D-ligi
Derbi vse lahko premeša
Sokol je sezono boljše začel, Kontovel pa je po svoji krivdi in zaradi poškodb izgubil že nekaj tekem
V deželni D-ligi je napočil čas za težko pričakovani derbi med Kon-tovelom in Sokolom, ki bo na sporedu jutri, 7. novembra, ob 18. uri v telovadnici na Rouni. Naša predstavnika imata pred pomembnim srečanjem obratno sorazmerno stanje v lestvici, saj je Sokol drugi s tremi zmagami in enim porazom, Kon-tovel pa zaseda predzadnje mesto z dvema točkama in tremi neuspehi. Začetek sezone je torej poskrbel za nekoliko različno slike od tiste, ki jo je marsikdo napovedoval pred prvenstvom.
Derbi pa je derbi, tako da v teh primerih je pomen položaja na lestvici v bistvu ničen, kot nam potrjuje trener Sokola Walter Vatovec.
»Na derbijih se večkrat vse premeša. Vsekakor smo pri Sokolu zadovoljni z začetkom sezone. Lepo treniramo, vzdušje v ekipi pa je dobro, tako da upamo, da se bomo lahko tudi v prihodnosti veselili uspešnih športnih trenutkov. Babich še okreva po poškodbi, tako da ne vemo še, ali bomo nastopili v popolni postavi,« pravi
Sokolov trener, ki zelo spoštuje nasprotnike. »Kontovel je v tem uvodnem delu sezone imel nekaj težav s poškodbami, trener Švab pa razpolaga z igralci, ki veliko let igrajo skupaj in se odlično poznajo. Ko je treba, vedno odigrajo dobro srečanje, ne glede na postavo,« zaključuje Walter Vatovec.
In res so poškodbe nekoliko vplivale na zadnje rezultate Konto-vela, saj se je npr. na zadnji tekmi poznala predvsem odsotnost Petra Lisjaka in Gregorja Regenta. »Lisjak bo tokrat na igrišču, za Regenta pa se bomo odločili tik pred srečanjem, medtem ko bi moral tekmo odigrati tudi Aleksander Daneu, tako da bo postava nekoliko bolj popolna,« pravi trener Kontovela Marko Švab, ki cilja na zmago. »Sokol je zmagal nekatere ključne tekme, mi pa smo po lastni krivdi doživeli več porazov. Sedaj potrebujemo zmago, saj se drugače v lestvici "fosiliziramo"pri dveh točkah. Lepo bi bilo, da bi praznovanja za Sv. Martin proslavili z zmago,« napoveduje Marko Švab. (av)
C-LIUGASLIVER
Bor v Latisani na izpitu Breg po dolgem času doma
Jutri bo potekal 6. krog prvenstva deželne košarkarske C-lige silver, tako da bo po jutrišnjih izidih 20 odstotkov prvenstva že mimo. Najprej bo ob 19.30 stopil na igrišče še nepremagani Bor. Ni potrebno ponovno poudarjati, da so varovanci trenerja Oberdana neke vrste presenečenje začetnega dela prvenstva, saj samevajo na vrhu lestvice s petimi zmagami. Medna in soigralce čaka tokrat zahtevno gostovanje v Latisani proti moštvu Trevisan Confezioni, ki je doslej bilo trikrat uspešno, dvakrat pa je izgubilo. Latisana je v dobri formi, saj je v zadnjih dveh krogih dosegla dve zmagi, košarkarji Bora pa bodo morali z dobro obrambo zajeziti predvsem Marana, ki je v zadnjih tednih strelsko razpoložen.
Breg bo po skoraj mesecu dni ponovno nastopil pred domačo publiko. Varovanci trenerja Krašovca bodo igrali jutri v telovadnici v Dolini ob 20.30 proti Romansu. Gre za ekipo, ki je v letošnji sezoni nekoliko spremenila svoj videz. Dolgoletnega trenerja Zucca je nadomestil nekdanji Domov trener Jan Zavrta-nik, v primerjavi z lansko sezono pa sta odšla Nanut in Mučič. Kljub temu pa so se v Romansu okrepili s slovensko dvojico Devetak-Paradiso, ki je ekipo popeljala do treh zmag, nazadnje proti moštvu Blue Service prejšnji teden s 86:61. Pozitivnega trenutka Brega pa sploh ne gre zanemariti, saj so po porazu na der-biju proti Boru Carra in soigralci dosegli dve zmagi na prav tolikih nastopih.
V Promocijski ligi na Goriškem bo Dom igral že danes, saj ga v telovadnici Kulturnega doma v Gorici čaka ob 21.15 drugi krog prvenstva proti moštvu Pallacanestro Ronchi. (av)
Petek, 6. novembra 2015
Valentina Cunja je bivša dijakinja jezikovnega liceja France Prešeren, ki se danes posveča modnemu oblikovanju in fotografiji. Zelo je aktivna v Ljubljani, kjer je obiskovala Na-ravoslovnotehnično fakulteto, v Trstu pa se je na področju fotografije predstavila z razstavama slik "NUDANIMA" v Narodni in študijski knjižnici in "Zsipt/v" v Bardot boutique. V slednjem sta z Niko Batista razstavljali tudi modne izdelke njune znamke oblačil, nakita in modnih dodatkov NOTINT-HEDOT.
delke preko fotografij in editorialov, kar je v meni vzbudilo ljubezen do te umetnosti, tako da sem se po končanem triletnem izobraževanju na NTF-ju vpisala na dodatni študij fotografije.«
Ti je bolj pri srcu fotografija ali oblikovanje oziroma s čim bi se raje tudi profesionalno ukvarjala?
»Oboje mi je seveda pri srcu, če pa že moram izbirati, bi trdila, da s fotografijo zelo rada eksperimentiram - počutim se bolj svobodno. Mogoče pa je samo prepričanje, da preko fotografije lažje izrazim svoje ideje in občutke, kot preko kolekcije oblačil. Kar se tiče bodočnosti, delam na tem, da bi združila oboje umetnosti in se z njima profesionalno ukvarjala.«
Z Niko Batista sta ustanovili znamko oblačil, nakita in modnih dodatkov NOTINTHE-DOT. Katera je ideja, ki se skriva za vajinimi izdelki? Kaj vaju navdihuje pri delu?
»Pri znamki NO-TINTHEDOT gre za minimalizem in
Svoboda fotografije in minimalizem pri oblikovanju
Aktivna si tako na področju modnega oblikovanja kot fotografije. Od kod izvirajo ta zanimanja in kdaj si se začela z njimi ukvarjati?
»Z modnim oblikovanjem sem se začela ukvarjati šele ko sem bila sprejeta v prvi letnik Naravoslovnotehnične fakultete v Ljubljani. Zvenelo bo klišejsko, a ljubezen do mode se mi je rodila, ko sem bila mala in se igrala z barbikami, jim oblikovala oblačila s starimi tkaninami, spenjačem, papirjem in lepilom. V srednješolskih letih se je to zanimanje večalo in že takrat sem začutila, da bom nekoč delala na tem področju. Po dokončanem jezikovnem liceju sem se brezdvomno odločila za študij modnega oblikovanja in se vpisala na smer Oblikovanja tekstilij in oblačil. Zanimanje za fotografijo pa je stopilo sorazmerno. Na fakulteti smo že od začetka morali vizualno prikazovati lastne iz-
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Mladi in branje
Včasih letijo na mlade očitki, da premalo beremo, da se ne zanimamo
za literaturo in knjižne novosti, kaj pa še za klasike slovenske književnosti. Da je interes do branja med mladimi generacijami upadel v primerjavi s starimi časi, je brez dvoma res. Ne moremo pa trditi, da mladih danes knjige sploh ne zanimajo. Res je šolsko čtivo, ki ga vsili učitelj, le malokrat zanimivo v očeh mladega bralca; to pa še ne pomeni, da moramo tako stanje posplošiti na vse. Najdejo se tudi mladi, ki redno obiskujejo knjižnice, brskajo po knjižnih policah, si ogledujejo nove prvence in nestrpno čakajo, kdaj bo izšlo nadaljevanje kake trilogije.
Seveda obstaja razlika med tem, kar si mladina želi brati, in tem, kar je strokovno predpisano v učnih programih. Ravno zato se mladi bralci z
večjo težavo in nezanimanjem lotijo branja knjig, ki so jim vsiljene in ki bi
se jim najraje izognili, še največkrat tako, da s spleta prepišejo kako že stokrat pogooglano obnovo in jo pomolijo učitelju pred nos, le zato da jim ne bo očital, da knjige niso prebrali. Ko bi vsaj preverili, ali obnova, ki so jo našli na spletu, res drži - velikokrat se namreč najdejo tudi take, ki niso kvalitetne in vsebujejo napake. Marsikateri mladostnik se včasih z muko spopada s knjigami, saj bi veliko raje čepel na kavču, buljil v televizijo ali pohajkoval naokrog s prijatelji. Odpor do branja se poveča, ko je med obvezno šolsko čtivo vključena cela vrsta slovenskih in tujih klasikov, npr. Prešeren, Cankar, Voranc, Bevk, Kocbek, Moliere, Puškin, Zola itd. Gre pač za železni repertoar in kar je obvezno, je že vnaprej trpljenje, zato tega čtiva ve-
čina mladih ne bere rada. Ampak to ne velja za vse mlade. Veliko je tudi takih, ki jim je branje klasikov prava hrana za dušo.
Danes je mladina tako ujeta v časovne stiske, šport in petje, tečaje tujih jezikov, plezanja, zumbe, da najde le še malo časa za branje. Res je tudi, da se danes vse dobi z enim klikom. Dovolj je en sam klik in že se ti odpre na tisoče zadetkov o Cankarjevih Hlapcih. Zakaj naj bi se torej mučil z dolgočasnim prebiranjem, ko pa imam na ekranu v dveh straneh strnjeno vsebino? Če pa želiš knjigi priti do konca, se moraš prebiti skozi 200, 500 strani. In današnjim generacijam manjka ravno tega: vztrajnosti. Mladi danes bi radi takoj vse. Današnja družba sili posameznika v frenetično in do zadnje sekunde z obveznostmi zapoljneno življenje. Treba je narediti čimveč in takoj. Čas za branje knjige nekje v parku, v senci drevesa, ob šumenju reke pa bi nam ukradel preveč časa.
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
»Nič nimam proti Judom, a je bolje, če jih človek nima v bližini.«
Predsednik Nogometne zveze Italije Carlo Tavecchio (kije podobne izjave namenil tudi homoseksualcem)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
igranje s proporci. Z najinim ustvarjanjem stremiva predvsem k nedefiniranosti med spoli; to je z eno besedo - katere pa ne rada uporabljam - unisex.
Poudarek je na krojih in asimetriji, teksturi samega blaga in neuporabo barv, saj so izdelki pretežno črni, beli in sivi. Druga pomembna stvar, ki se skriva za najinimi izdelki, pa je unikat-nost. Delava v paru in to nama omogoča kontrolo nad našo malo "proizvodnjo". Vse je izključno najino delo -od prve hitre skice do šivanja zadnjega gumba, fotografij in celotne grafične podobe. Dajeva velik poudarek na proces in pri oblačilih ne delava kopij izdelkov, to se pravi, da je do sedaj vsak kos le v eni verziji. Kar se tiče navdiha, črpava ga dobesedno povsod - pri drugih umetnostih kot so fotografija, slikarstvo in kiparstvo. Tudi arhitektura igra pomembno vlogo pri inspiraciji oblik kolekcij, pa seveda občutki in stanja, ki jih vsakodnevno doživljava in najine psihološke spremembe pripomorejo k dodajanju pečata pri "mood-boardu", po katerem se inspirirava za razvoj kolekcije.«
Kaj pa uveljavljanje v svetu mode? Se ti zdi, da imate mladi oblikovalci dovolj priložnosti in da, dobivate dovolj pozornosti?
»Menim, da imamo mladi oblikovalci kar nekaj priložnosti, da prikažemo lastne izdelke, vendar je le teh vedno premalo. V Sloveniji se prireja vsakoletni Fashion Week, na katerem se predstavijo bodisi uveljavljeni slovenski modni oblikovalci, kot študentje NTF-ja. Tudi Trst z njegovim ITS - International Talents Support je že 14. leto svetovna prestolnica mladih modnih oblikovalcev. Prepričana sem, da študentje lahko jemljejo take priložnosti kot odskočno desko, saj tu prikažejo svojo kreativnost širši publiki. Soočajo se tudi z vzdušjem, ki karakterizira event, z delom v zaodrju in z manekenkami, ki je stresno in kaotično, a hkrati zelo adrenalinsko in predvsem daje veliko zadoščenja. Glede uveljavljanja v tem svetu nasplošno menim, da ni enostavno. Ogromno je konkurence, zato je uspeh odvisen od posameznika in samoiniciative ter neizbežne pripravljenosti vlaganja velikega truda in žrtvovanja, nenazadnje pa tudi od določene mere sreče.«
Kakšni so tvoji načrti za v bodoče? Pripravljaš še kako razstavo?
»Vedno imam težave pri odgovoru na to vprašanje, glede na to, da se moji načrti dan za dnem spreminjajo. Med prioritete je seveda zaključiti študij fotografije, brand NOTINTHE-DOT, samostojna rast na vseh umetnostnih področjih in sanje o potovanjih v tujino za pridobitev novih izkušenj. Glede razstav, pa se že pripravlja nova.«
Kaj bi svetovala tistim, ki bi se radi posvetili modnemu oblikovanju oziroma fotografiji?
»Ne rada dajem nasvetov, raje izrazim svoje mnenje v razmislek ostalim.
Važno je slediti svojim sanjam in ciljem, kajti možnosti izbir, ki jih imamo na voljo, nam omogočajo, da se lahko odločimo za to, po čemer stremimo in ki nam je v veselje in zadoščenje. Če bi se radi posvetili modnemu obliko-
vanju ali fotografiji, menim, da imamo tako v Sloveniji kot v Italiji dovolj dobre univerzitetne programe s katerimi si gradimo znanje. Največji poudarek pa gre vedno na samoiniciativo. Kultura, širokoglednost in smisel za opazovanje so najbolj pomembni, zato čim več razstav, knjig in potovanj, dobrih filmov in gledaliških iger, konstruktivnih debat in izmenjav mnenj. Sodelovanje z oblikovalci, krojači, šiviljami in fotografi pa gotovo pripomore k razvoju lastnih izkušenj in profesionalni rasti. Mislim, da se predvsem iz vsega tega nekdo največ nauči, kajti znanje in inspiracijo lahko črpaš od povsod, glede na to, da sta pri modnem oblikovanju in tudi v fotografiji najvažnejša kreativnost in izvirna ideja.«
Prvi odcep desno...
Kako je biti igralec? Katere vrline mora imeti oseba, ki nastopa v filmih in gledaliških igrah, katero študijsko pot lahko ubere, kdor bi se rad posvetil odrskim deskam ali sedmi umetnosti? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal novembrski gost Prvega odcepa desno, gledališki in filmski igralec Luka Cimprič. V prispevkih bomo spoznali še študentko gledališke režije Jasmin Kovic, študenta filmske režije Lea Černica in dramaturga Andreja Zupanca. Z Luko Cimpričem se bo pogovarjala voditeljica Valentina Oblak, ki bo moderirala vprašanja dijakov višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Režijo podpisuje Jan Leopoli, ki z Živo Pahor oddajo tudi soureja, asistentka oddaje pa je Nataša Ferletič. Gleda-liško-filmsko obarvan Prvi odcep desno bo na sporedu v nedeljo, 8. novembra, ob 20.00 na Rai 3 bis (kanal 103) s ponovitvijo v četrtek, 12. novembra, ob isti uri.
Pa vendarle - nobena slika, noben posnetek nam ne more ponuditi toliko užitka kot knjiga. Med branjem pademo v zgodbo, se poistovetimo z junakom, z njim sočustvujemo, odkrivamo ljubezen, premagujemo ovire... Waw! Edinstvena izkušnja, ki je na voljo vsakemu od nas. Le nekaj
časa si je treba vzeti zase. Pa naj bo to na avtobusu, medtem ko se peljemo v šolo ali v službo, na vlaku, na plaži pod pekočim soncem, med čakanjem v vrsti pri zobozdravniku ali zvečer v postelji, ko vse skrbi zapustijo glavo in je le še čas za polet v svet fantazije, v svet knjig.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 5. novembra 2015
19
RAI3bis
RAI MOVIE
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Tale e Quale Show 23.45 TV7
RAI2
14.05 17.30 Rai Player 14.15 Film: Long Weekend (triler) 15.50 Film: Nauta (dram.) 17.25 Novice 17.40 Film: Altri uomini (dram., It., '97) 19.15 Film: Ecco noi per esempio... (kom., It., '77, i. R. Pozzetto)
6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.25 13.30 Rubrike 10.30 Cronache anima-li 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Fi-ve-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL
21.15 Film: Red Dawn - Alba rossa (akc., '12, i. C. Hemsworth) 23.15 Troppo giu-sti 23.45 Film: Love and Honor (dram., '12, i. L. Hemsworth)
_RAI3_
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.15 Film: The Sentinel (akc., '06, i. M. Douglas, K. Basinger) 23.05 Film: I guer-rieri dell'inferno (dram., '78)
RAI PREMIUM
11.20 Nad.: Un posto al sole 12.1519.30 Rai Player 12.20 19.35 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Paura di amare 14.10 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Anica - Appun-tamento al cinema 14.55 Serija: Impazien-ti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 16.55 Nad.: Legami 17.50 Novice 17.55 Nad.: Valeria 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Il restauratore 21.20 Serija: Fuoric-lasse 23.25 Serija: Chiamata d'emergenza
_RETE4_
6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Cuore ribelle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signo-ra in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.35 Film: La storia di una monaca (dram., '59, i. A. Hepburn) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 23.30 Supercinema
ITALIA1
21.05 Film: A Royal Affair (dram.) 23.30
I dieci comandamenti
_RAI4_
13.50 Sabrina, vita da strega 14.40 Stargate Atlantis 15.25 Andromeda 16.10 Star Trek: Enterprise 17.00 Novice 17.05 Robin Hood 17.50 Beauty and the Beast 18.30 Reign 19.15 Rai Player 19.25 Supernatural 20.10 Vikings 21.15 Film: RoboCop 2 (zf) 23.15 Wonderland 2015 23.35 Anica - Ap-puntamento al cinema 23.40 Film: Honeymoon (horor)
_RAI5_
13.50 La Terra vista dal cielo 14.40 India selvaggia 15.35 Riccardo Muti - Prove d'orchestra 17.55 Novice 18.00 20.40 Passepartout 18.35 Il giro del mondo in 80 me-raviglie 19.40 Memo - L'agenda culturale 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Martha Argerich, mia madre 23.00 Scaramouche Scaramouche 23.10 Terza pagina 23.50 Ghiaccio bollente
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.40 Nan.: La vita secon-do Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 23.05 Le Iene
IRIS
13.05 Film: La ripetente da l'occhietto al preside (kom.) 15.15 Film: Vacanze sulla Costa Smeralda (kom.) 17.05 Film: Goodbye & Amen - L'uomo della CIA (det., It., '77) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Codice Mercury (triler, '98, i. B. Willis, A. Baldwin)
23.55 Bob Marley - Uprising Live
23.10 Film: The Avengers - Agenti Spe-ciali (pust., '98, i. U. Thurman)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il com-
missario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 Serija: Jane Doe 22.55 Serija: Crossing Jordan
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.15 17.55, 20.25 Og-gi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
_LAEFFE_
11.25 13.25 Il cuoco vagabondo 12.25 Bourdain: Cucine segrete 14.30 Silvia, pepe quanto basta 15.30 David Rocco: Dolce vita 16.35 Jamie: Comfort Food 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 18.35 Il re dello street food 19.55 Novice 20.00 Racconti sulla bellezza 21.05 Film: Il sarto di Panama (spio., '01, i. P. Brosnan) 23.15 Serija: Omicidi tra i fiordi
_CIELO_
12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.00 L'uomo di casa 17.30 Giardini da incubo 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Af-fari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Cucine da incubo 22.15 Alessandro Borg-hese - 4 ristoranti
_DMAX_
13.20 Cattivissimi amici 14.10 Cacciatori di tesori 15.05 Ferito a morsi 15.55 Nella terra dei serpenti a sonagli 16.50 Come e fatto 18.35 Affare fatto! 19.30 Container Wars 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 La citta senza legge 22.00 Tesori tra i ghiacci 23.00 Prigionieri di viaggio
SLOVENIJA1
6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Ugriznimo znanost 12.25 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.10 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan 17.30 Razred zase 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Film: Ivanovo otroštvo (dram., '62)
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 9.00 0.05 Točka 10.30 Aplavzi! 11.0017.00, 0.50 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.30 Dok. film: Pastir 15.10 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu 16.05 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.45 Infodrom 20.00 Dok. odd.: Zaobljuba v katakombah - Skrivsno-stna zapuščina drugega koncila 20.45 Igralci brez maske 22.00 Nad.: Popravljena krivica 22.50 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 City Folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Odbojka: Liga prvakov, ACH Volley - Modena 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Za vedno Verdi 22.30 Iz arhiva po vaših željah 23.35 Nad.: Galebji otok
_POP TV_
7.00 Risanke 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjski moški 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostilna išče šefa 13.50 Epilog 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Novice 21.30 Nad.: Usodno vino 23.00 Eurojackpot 23.05 Film: Elizabeth David - Življenje v receptih (dram.)
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške odd. 8.4012.45 Serija: Moj razred 9.0516.35 Se-
P k 6 b	VREDNO OGLEDA
\ \ Petek, 6. novembra	-
I_| Slovenija 1, ob 23.05
Ivanovo otroštvo
SZ 1962
Režija: Andrej Tarkovskij Igrajo: Nikolaj Burlajev, Valentin Zubkov, Evgenij Žarikov
Film, ki po mnenju velikega števila filmskih kritikov in zgodovinarjev je najpomembnejše delo
Andreja Tarkovskija, velja še danes za film, ki si ga je v SZ ogledalo v kinu največje število ljudi, 16,7 miljonov gledalcev. Dogajanje je postavljeno v drugo svetovno vojno, ko v Rusiji dvanajstletni Ivan, ki je pred
kratkim osirotel, kot izvidnik za sovjetske vojake izvaja tvegane pohode na sovražno ozemlje, ki so ga zavzeli Nemci.
Deček se prikupi dvema oficirjema, ki poskušata paziti nanj, vendar ga med eno izmed akcij izgubita izpred oči.
Njegovo truplo bodo našli šele po koncu vojne, ko bodo v enem od berlinskih arhivov odkrili, dokument na katerem je zabeleženo, da so ga obesili.
rija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.30 13.45 Serija: Beverly Hills 90210 1 0.25 11.35, 13.15 Tv prodaja 10.40 Nan.: Naša mala klinika 11.5017.05 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Jesse Stone - Nočni prehod (krim.) 19.00 Serija: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Fantastični štirje (zf, '05, i. C. Evans, J. Alba) 22.05 Serija: Vikingi 23.00 Dok. serija: Kletka morskih psov
PLANETTV
10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.20 Zdravnik svetuje 16.30 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 20.00, 21.30 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.00 Danes 19.40 Vreme in šport 22.25 Film: Krogla (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; 11.00 Studio D; 11.15 Vzgajati k različnosti - Pogovori in razmišljanja ob robu čez-mejnega projekta EDUKA; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Johann Wolfgang Goethe: Izbirne sorodnosti - 15. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Petek, 6. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Pretežno jasno vreme bo. Ob morju in na vzhodnem pasu bo pihal burin, medtem ko v spodnji nižini bodo v nočnih urah možne meglice. Po kotlinah bo lahko predvsem ponoči ponekod nastajala nizka oblačnost.
Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 13 do 18, na Primorskem do okoli 20 stopinj C.

TRBIŽ O
2/16
CELOVEC
04/13
KRANJSKA G.
O 2/16
O TRŽIČ
3/16
.S
S. GRADEC
O -1/17
ČEDADo
5/19
GORICA	N. GORICA
GORICA	o-r/it
7/20 O	07/22
11/191
PORTOROŽ O
5/20
KRANJ O
CELJE
1/18 O
LJUBLJANA
O 5/15
POSTOJNA
O 2/18
NSK
^-¡N. MESTO
fe,? 2/17 O
KOČEVJE
V
ČRNOMELJ
Jasno do zmerno oblačno vreme bo. Možne bodo lahko le tanke visoke koprene. Ob morju bo zjutraj sprva še pihal burin. Proti večeru bodo v spodnji nižini možne meglice. Po kotlinah bo lahko ponoči ponekod nekaj nizke oblačnosti ob prisotnosti temperaturne inverzije.
Jutri in v nedeljo bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Razmeroma toplo bo.
TOLMEČ
O 8/19
TRBIŽ O
1/16

CELOVEC
05/13
%
VIDEMO
2/21
&
KRANJSKA G.
01/16
O TRŽIČ
2/16
ČEDADo^
3/20
goriCToN RICA
7/21 O 0 6/22
KRANJO
a
S. GRADEC
03/16
iS
CELJE
3/20 0
LJUBLJANA
O 4/16
POSTOJNA
O 1/20
PORTOROŽ O
8/20
mesto
4/19 O
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ
1973 - Čez dan je v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči se je ohladilo in meja sneženja se je spustila do nižin. Na Revenovšah na Idrijskem so naslednji dan izmerili 209 mm, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 144 mm in na Kozini pri Sežani 136 mm padavin v 24 urah.
Danes: ob 0.31 najnižje -27 cm, ob 7.03 najvišje 33 cm, ob 13.59 najnižje -20 cm, o ob 19.24 najvišje 15 cm. 2 Jutri: ob 1.18 najnižje -29 cm, ob 7.31 najvišje 37 cm, ob 14.27 najnižje -29 cm, ob 20.03 najvišje 21 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C.
500 m...........15
1000 m...........12
1500 m...........10
2000 m............6
2500 m............4
2864 m............2
UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva okoli 2,5.
Goreča oboževalka poljubila princa Charlesa
WELLINGTON - Goreča oboževalka britanske kraljeve družine, 69-letna Lesley Hayde, je ob obisku britanskega princa Charlesa in njegove soproge Camille v Novi Zelandiji izkoristila priložnost in poljubila princa, nato še Ca-millo. Varnostniki so sicer takoj posredovali, a ženski niso uspeli preprečiti, da zagrabi britanskega prestolonaslednika in ga poljubi na lice. Brez oklevanja je nato poljubila še njegovo ženo Camillo. Haydova je čakal pred železniško postajo v mestu Dunedin. »Ko je prišel, sem zakričala 'poljubi nas Charlie',« je 69-letnica, ki je po rodu iz Velike Britanije, na Novi Zelandiji pa živi že 48 let, povedala novinarjem. »Bilo je izvrstno,« je dejala ter dodala, da je morala poljubiti princa, da pa se pri tem »ni spremenila v žabo«.
V Vatikanu predstavili glasbeno zgoščenko z izjavami papeža
VATIKAN - V Vatikanu so včeraj predstavili zgoščenko z nagovori in odlomki pridig papeža Frančiška, ki so vključeni v skladbe. Glasbeni žanri segajo od popa in roka do latinskih hvalnic in gregorijan-skih spevov. Album z naslovom Wake up je delo 80-letnega duhovnika Giulija Neronija in družbe Multimedia San Paolo. Album z 11 skladbami vsebuje odlomke iz papeževih govorov in pridig, predvsem v španščini in italijanščini, pa tudi v angleščini in portugalščini, ob spremstvu pestrega nabora glasbenih žanrov. Pri ustvarjanju sta sodelovala Tony Pagliuca iz skupine progresivnega roka Le Orme in Giuseppe Dati, pisec skladb za pop pevko Lauro Pausini.
zda - Republikanski kandidat Ben Carson
»Piramide je zgradil Jožef za hrambo žita«
WASHINGTON - Piramide v Egiptu je zgradil Jožef - v Bibliji eden od 12 Jakobovih sinov - za shranjevanje žita in niso bile grobnice faraonov, je prepričan Ben Carson, eden od republikanskih kandidatov za nominacijo na predsedniških volitvah v ZDA prihodnje leto. To je njegova »osebna teorija«, v katero pa ne glede na drugačno mnenje arheologov trdno verjame.
Upokojeni temnopolti nevrokirurg je to sicer izjavil že leta 1998 v govoru na univerzi Andrews, ki je povezana s konservativno Adventistično cerkvijo sedmega dne, katere član je Carson. Posnetek govora je v sredo objavil priljubljen ameriški spletni portal Buzzfeed, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na njem Carson ponosno razlaga, da je njegova osebna teorija, da je piramide zgradil Jožef za shranjevanje žita, ne glede na to, kaj pravijo arheologi.
Piramide, o katerih ima ameriški desničarski kandidat za predsednika svojo teorijo
»Če samo pogledate, kako so piramide zgrajene, s številnimi hermeti-čno zaprtimi sobanami, za to zagotovo obstajajo različni razlogi,« je med drugim argumentiral. Spomnil je, da nekateri znanstveniki pravijo, da so piramide pomagali graditi Nezemljani, «a če je Bog s tabo, Nezemljana ne potrebuješ«.
Carson je - poleg vodilnega milijarderja Donalda Trumpa - v kopici ri-valov za republikansko predsedniško nominacijo med najbolj priljubljenimi. Po zadnji nacionalni anketi časnika New York Times in televizije CBS je Carson celo v vodstvu pred Trumpom.
Zastopa zelo konservativne vrednote, zasidrane v tradicionalnih krščanskih prepričanjih in je zato bližje bazi republikanske stranke. Med drugim ostro nasprotuje splavu in bi ga prepovedal v vseh primerih, tudi če je ogroženo življenje nosečnice ali v primerih posilstva in incesta. (STA)
romi - Ob svetovnem dnevu romskega jezika
Brez jezika ni identitete
Darko Rudaš iz foruma romske skupnosti v Sloveniji svari, da integracija ne sme biti asimilacija
LJUBLJANA - Romi večinoma nimamo zapisane svoje zgodovine, prav tako nimamo svojega enotnega jezika, zato je prav, da se vsaj enkrat na leto spomnimo našega jezika in ga obudimo, je ob svetovnem dnevu romskega jezika poudaril Darko Rudaš iz foruma romske skupnosti. Prepričan je, da je potreben večji poudarek na razvijanju in ohranjanju jezika.
Stopnja budnosti narodne in kulturne zavesti Romov je bila skozi zgodovino različna in je bila vedno pogojena z zgodovinskimi okoliščinami. Tako se Romi po svetu soočajo z raznovrstnimi problemi, vendar so v Sloveniji svoboden narod, kar je najpomembnejše. »V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najizrazitejši izraz je jezik,« je dodal. »V teh uspešnih zgodbah o legalizaciji in urejanju izjemno slabih romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi želimo prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji,« je opozoril Rudaš.
Včasih se mu zdi, da slovenski Romi želijo preveč ugajati večini in pohlevno pokazati, kako so se dvignili na raven večinskega naroda, tudi s tem, da rečejo, kako lepo doni slovenska glasba v romskih naseljih. »Seveda pa se tu postavlja vprašanje, ali so Romi ob tem izgubili del sebe,« razmišlja Rudaš in sklene: »Več kot se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi in pridobivala na enakovrednem statusu jezika.«
V Evropi, kjer živi okoli 20 milijonov Romov, je romski jezik priznan kot uradni jezik, zato je standardizacija romskega jezika še kako potrebna. Romščina ima priznan status manjšinskega jezika v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in na Madžarskem, v Makedoniji in na Kosovu pa ima status tudi uradnega jezika.
November postregel z rekordno temperaturno razliko
LJUBLJANA - November je postregel z visokimi dnevnimi temperaturami in tudi rekordno razliko med jutranjo in dnevno temperaturo. V Iskrbi pri Kočevju so v torek zjutraj namerili -7,3 stopinje, čez dan pa 21 stopinj Celzija. Nova rekordna temperaturna razlika je tako kar 28,3 stopinje Celzija, je za STA dejal meteorolog z Agencije RS za okolje Gregor Vertačnik. Največjo dnevno temperaturno razliko novembra doslej so vremenoslovci izmerili 3. novembra 1982 v Babnem polju. Znašala je 27,5 stopinje Celzija. Babno polje je znano po tem, da ima velike razlike med jutrom in dnevom, kadar je lepo vreme. Običajno so ob lepem vremenu take razlike od 15 do 20 stopinj Celzija, zelo redko pa nad 25 stopinj, je pojasnil Vertačnik. November v tem pogledu sicer ni najbolj izstopajoč mesec, večje temperaturne razlike so pozimi, kadar je sneg. Posebej sta po tem znana februar in marec. Kadar je sneg, je temperaturna razlika lahko še večja, po Vertačnikovih besedah so tako zabeležili tudi že več kot 30 stopinj razlike. Rekordna razlika, kar 33,2 stopinje, je bila tako izmerjena 10. februarja 2005 na Babnem polju. Takrat je bila najnižja temperatura -29 stopinj Celzija, najvišja pa 4,2 stopinje Celzija. Običajno je po nižinah najmanjša temperaturna razlika v pozni jeseni in zgodnji zimi, ker je pogosto oblačno ali megleno in ni velikih razlik. Ko je ves dan jasno, pa se ponoči močno ohladi, čez dan pa zelo segreje, zato so lahko razlike zelo velike, je pojasnil Vertačnik. (STA)