9. in 10. štev. September, Oktober — 1908. Letnik JQQtl-
GLASBENIK.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za eelo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krone. Uredništvo v ftlojzijevištu, upravništvo v Marijanišfu.
Poročilo o cerkvenoglasbenem poučnem tečaju,
ki ga je priredilo Cecilijino društvo V Ljubljani od 1. do 4. septembra 1908.
jlikega, smemo reči, z ozirom na razvoj cerkvenega petja in zlasti še
tradicionalnega korala na Kranjskem naravnost zgodovinskega pomena je bil letošnji cerkvenoglasbeni poučni tečaj. Neprecenljivih zaslug si je zanj pridobilo Cecilijino društvo, a tudi uspeh je nepričakovano ugoden. Nad 100 udeležencev, med temi vsaj 90 organistov, je z vidnim zanimanjem sledilo predavanjem in poučevanju pravih strokovnjakov cerkvenega petja. Ako bi moral izreči sodbo, kateremu je dati prednost, bi se res ne mogel odločiti, ker je bil vsak nastop in govor nastop in govor moža, kateri ni le v svoji stroki popolnoma doma, ampak ima tudi mnogoletno izkušnjo, da vse nauke podaje z nekim prepričanjem in gotovostjo, ki zasluži priznanje in občudovanje in mora človeka pridobiti, da nehote pritrdi. In kar naj posebno pohvalim je to, da so predavatelji tako težko in abstraktno snov podali vsakemu tako lahko umljivo.
Tečaj so počastili in tudi otvorili presvetli gosp. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič; namestnik deželnega predsednika, dvorni svetnik grof Chorinsky je bil navzočen pri produkciji v frančiškanski cerkvi dne 3. septembra; tečaju so prisostvovali gostje iz Zagreba, prečastiti gospod katehet Milan Zjalic in g. prof. F ran j o Dugan; dalje koncertni vodja M. Hubad, gosp. skladatelj Aljaž, nekaj duhovnikov, dve gospodični in drugi.
Naj sledi tu le kratek pregled učnega tečaja, ker bodo najvažnejši referati itak sčasoma natisnjeni v Cerkvenem Glasbeniku.
1. Presvetli knez in Škot izraža v uvodnem govoru veselje nad tako velikim številom udeležencev ter jih navdušuje, da z umetnim petjem časte Boga-,Stvarnika, Visok poklic je to. K temu je pa potrebno 1.) pevskega daru, 2.) šole, ki naravne darove vzpopolnjuje, 3.) nadaljnega izobraževanja,
CERKVENI
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
ker sicer vse zamre. Dalje obljubi, da se bo izkušalo zboljšati gmotno stanje organistov. Ljudje bodo gotovo radi dali, ako bodo slišali raz kor lepo petje. Po govoru da presvetli svoj višjepastirski blagoslov.
2. Dr. Josip Mantuani je v treb celo uro trajajočih predavanjih podal zgodovino korala, t. j. kako je nastal, se razvijal, kako so ga uporabljali. Ker bo zanimiva in učena razprava v celoti izšla v Cerkvenem Glasbeniku tiskana, podam le pregled vseh predavanj. V prvi dobi, ki sega do konca tretjega stoletja po lvr., se je koral razvijal ali recimo rodil. Nastal je iz judovskega popevanja nabožnih pesmi, katerega so se judje naučili v Egiptu že za časa Mojzesovega. Pa tudi drugi orientalski narodi so močno vplivali na to petje. Še večji je bil grški vpliv. Grki so pristopili h krščanstvu in so imeli tedaj med vsemi narodi najvišjo kulturo, katero je krščanstvo sprejelo. Večkrat se bere, da so kristjani peli, tako n. pr. pripoveduje Klemen Rimski o petju pri službi božji, Plinij v pismu do Trajana i. dr. Melodije so vzeli včasih od drugod in jih prilagodili svojemu besedilu. Justin nmčenec poroča o responzialnenfpetju.
Druga doba (od 4. do konca 6. stoletja): Koral se uredi. Med tem ko se je v prvi dobi razvijal na znotraj, so se od 1. 312. dalje začele na zunaj razvijati liturgične oblike. Za pevce se je v bazilikah določil poseben prostor, „schola cantoriun" nazvan. Velik vpliv imata v tej dobi sv. Ambrozij, ki je 1. 386. vpeljal v svoji cerkvi latinski jezik po 'grškem merilu in zložil mnogo prekrasnih himnov ter papež sv. Gregor Veliki, izredno naobražen mož, ki je s spretno roko uredil koralno petje ter zbral razne'napeve.
Splošno se opaža do 1. 100. po Kr. vpliv judovske sinagogalne glasbe, od 1. 100. do 350. vedno rastoč vpliv grške glasbe. Od 1. 350. do 600. je klasična doba korala: grški vpliv premaga druge vplive in jih izžene. Važna je zbirka „antiphonarius cento". Tretjo dobo (t. j. od 1. 600. dalje) bi lahko tako-le razdelili in kritikovali: Od 6. do 9. stoletja je najboljša doba korala. (Tedaj je nastala notna pisava.) Od 9. do 12. stoletja je doba, ko so na teoretični podlagi raziskavah koral. (Nastanek črtnega zistema.) Od 12. do 14. stoletja je doba stagnacije; od 14. do 16. stoletja doba propada glede na bistvo koralne diatonike; od 16. do 18. stoletja je doba največjega ponižanja. (Nastanejo mol-ovi in dur-ovi načini.) Začne se pa tudi že delna restavracija. 0(1 18. stoletja dalje je splošna restavracija korala.
Gosp. predavatelj je še podal kratko zgodovino pisave ter sklenil v ognjevitih besedah svoj govor s pozivom na organiste, da se papeževemu Motu p ro pri o podvržejo in ga natančno izpolnjujejo; to ne zahteva le dolžna pokorščina, to zahteva tudi umetnost. Papežev Motu proprio je važen umetniški čin. Pomagajte torej umetniji do prave veljave! (Splošno'živahno odobravanje.)
P. Hugolin Sattner se na to učenemu gospodu doktorju za prekrasno predavanje v prisrčnih besedah zahvali.
3. Prof. Anton Foerster je organistom podal celo vrsto praktičnih migljajev. Z njemu lastno dovtipnostjo je kazal razne napake in razvade organistov pri igranju klavirja in orgel. Iz predavanja se je jasno spoznalo
da je iz življenja vzeto in za življenje podano. Gospod profesor bo celo predavanje izdal v Cerkv. Glasbeniku in posebni brošurici, zato ne bom tukaj popisaval prerazličnega gradiva.
Zelo je gosp. profesor vse navzoče razveselil, ko je sam pokazal na klavirju, kako naj se igra. Igral je svojo skladbo „Po jezeru", koncertno ilustracijo. Nismo le občudovali nedosežne tehnike prstov ampak še bolj umetnost, da je igri vdihnil življenje. Dalje je silno krasno improviziral klavirsko pesem v slogu Chopin-ovem. Tako natančno je izpeljal, da so nekateri mislili, da igra Chopina. Ni čuda, da ploskanje in navdušenost nista mogla kmalu jenjati.
4.	Kapelnik mariborske stolne cerkve, gosp. vikar Frančišek Trop, je najprvo teoretično pojasnil razne znake za koralno pisavo in pokazal pisavo glavnih osnovnih oblik. Glavni njegov namen in naloga pa je bila, organiste praktično izvežbati v popevanju tradicionalnega korala. Učil in uril nas je z vnemo in vstrajnostjo, ki zasluži vse priznanje. Kar pa je na njem nekaj posebnega in prikupljivega, je njegov prekrasen bas. Ko sem ga prvič slišal, sem kar presenečen gledal in poslušal. In ta natančnost in sigurnost, s katero je pel, ta izrazovitost in niansiranje v petju, mora vsakega prijatelja lepega petja naravnost očarati.
Če bi ljudje le enkrat tako slišali peti koral, potem bi takoj izginil predsodek, da koral ni lep.
5.	Liturgična pravila o cerkveni glasbi je kratko in jedrnato razlagal kanonik dr. Andrej Karlin. Povdarjal je, da tisti, ki ima oblast določevati o liturgiji, ima jo tudi o glasbi, ki tvori bistveni del liturgije; ta je pred vsem papež za celi katoliški svet, za škofijo dotični škof; župniki in duhovniki pa morajo čuti, da se dana navodila izpolnjujejo.
Kakor je cerkev drugačna od drugih bivališč, tak razloček je tudi v glasbi.
Papežev Motu proprio določa za cerkev tri vrste glasbe: 1.) koral, 2.) polifonno in 3.) figuralno glasbo.
Najlepša in najveličastnejša, sv. Cerkvi edino lastna glasba je koral. Seveda ga je težko prav lepo proizvajati. Več truda je pravilno naučiti koral, kot še tako težko skladbo. Da bi vsi organisti storili, kar je v njihovi moči!
Tudi orgle imajo pravico v cerkvi. Glede orgel le jedno prošnjo: Pri nas je veliko lepih orgel. Glejte, da ne bode v njih ležal mrtev kapital. Pridno se vadite v igranju na orglah. Igrajte vedno iz not (po predlogah) in napredek je gotov.
Gosp. predavatelj konečno priporoča trojno:
1.)	Bodite vstrajni. Ne zbojte se ne malih in ne velikih ovir.
2.)	Bodite previdni — delujte vedno z ozirom na sredstva.
3.)	Delajte z dobrini namenom. Organisti še nimajo in tudi nikdar popolnoma ne bodo prišli do tega, kar bi jim šlo. Umetnost se ne da poplačati. Bodite torej navdušeni za svojo stvar. Delujte med narodom za čast božjo z umetnostjo lepe glasbe!
6.	Gosp. prefekt Frančišek Kimovec je podtičeval koral. Mislim, da je sedaj na Kranjskem prvi mojster v koralu. Natančen je bil pri pod-učevanju, in ravno to je zelo veliko koristilo. — Poljudno je razlagal, kako so se počasi razvijale orgle, od prvotne piščali, mimo orgel na vodo, dalje takih, da so se 70 let ljudje v potu svojega obraza trudili pri proizvajanju, do sedanjih lahkih in tako zelo vzpopolnjenih orgel. Pokazal se je mojstra v spoznavanju notranje sestave orgel, ko je razlagal, kako so orgle zložene. Tudi njegovi nauki so bili prepotrebni za slehernega organista.
7.	Figuralno petje je podučeval prefekt č. g. Stanko Premrl, ki je dunajski konservatorij dovršil z odliko. Pokazal se je, da je, če prav še mlad, že pravi mojster. Jasna in lahko pojmljiva je bila njegova razlaga, kako podučevati in prednašati pevske težkoče. Zlasti so globoko v srca padli nauki, kako igrati na orglah, kako igrati pedal. Da bi imeli vsi ono zavest, katero je rekel o sebi on, ki se je res veliko učil, ki veliko zna, ki prekrasno igra na orglah, ki jih popolnoma preobvladnje, rekoč: »Zavedajmo se, da le še malo znamo. Torej učimo se dalje!"
Koncem tečaja, v petek zjutraj ob 8. uri so udeleženci v stolnici peli slovesno koralno mašo „de Angelis". Po maši se je pela koralna proza „Salve Mater" in koralna „Ceščena bodi Kraljica" s slovenskim besedilom. Neverjetno blagodejno, zelo veličastno je po stolnici odmevala „Salve Regina" kot mogočni in primerni sklep poučnega tečaja, ki bo — ako Gospod da svoj blagoslov — obrodil obilo sadu pobožnega petja in pobožnega čuvstvo-vanja v slovenskih srcih, ki prebivajo po prelepih slovenskih deželah.
Omeniti hočem le še komerza, katerega so se v četrtek zvečer udeležili vsi gg. učitelji kur za in udeleženci. Ob najboljši volji je gosp. predsednik Ceeilijinega društva, dr. Andrej Karlin, napil starosti društva, vitezu Sil-vestrovega reda, učitelju nas vseh, prof. Ant. Foersterju, veleučenemu rojaku dr. Mantuani-ju, kapelniku mariborske stolnice, Fr. Tropu, gg. Stankotu Premrlu in Fr. Kimovcu, gostom iz Hrvaške in dr. Marsikatera zabavna in podučna beseda se je rekla, ki je vzbudila, če ne že utrdila vez, ki veže organiste med seboj in s pobožnim ljudstvom.
Organisti so se potem razšli veselega srca po bližnjih in oddaljenejših župnijah z novim navdušenjem, z novimi sklepi, kako z umetnim petjem ogrevati srca vernikov in s petjem misijonsko delovati in razširjevati božje kraljestvo.
Kako veselo znamenje za prireditelje kurza, zlasti pa za g. predsednika, je, ko so se udeleženci poslavljali s prošnjo in željami, da bi se tak tečaj kmalu zopet priredil, če ne že prihodnje leto.
?CIV. Občni zbor Cecilijinega društva.
(P oro či lo.)
smislu društvenih pravil je imelo Cecilijino društvo za ljubljansko škofijo svoj občni zbor dne 4. septembra v dvorani rokodelskih pomočnikov s sledečim sporedom:
1.)	Po prisrčnem pozdravu ndov in gostov omenja predsednik dr. Andrej Karlin znani važni papeževi odlok o cerkvenem petju, ki natančno določa smer društva. Nadalje pozivlje organiste k hvaležnosti nasproti presvetlemu knezoškofu, ki je pri II. ljubljanski sinodi v dvojnem oziru za organiste koristno ukrenil: 1.) Določil je lep red pri službi božji, na katerega se bodo kakor župniki tako tudi organisti lahko sklicevali. 2.) Tudi na gmotni stan organistov je obrnil svojo pozornost in dal nekaj migljajev, kako naj župniki blagohotno vsaj deloma zboljšajo res žalostno stanje organistov, dokler ne bodo plače urejene.
S splošnim odobravanjem se je vzel naznanje predlog, da se Presvetlemu brzojavno izreče zahvala.
2.)	T a j n i k društva g. P. Hugolin Sattner poda poročilo o stanju društva za zadnja tri leta. Velik napredek je v tem, da je goriški nadškof za svojo nadškofijo zaukazal Cerkveni Glasbenik. — Spominja se zadnjega župnika Jerneja Zupančiča, ki je bil eden najzvestejših članov ter umrlega p. Angelika Hribarja, soustanovitelja Cec. društva, ki je bil ves čas do smrti, torej 30 let učitelj v orglarski šoli, ter je 40 let deloval na frančiškanskem korit. Nadalje z vznesenimi besedami opisuje dvojno veselo slavlje, ko je glasbeni vodja, profesor Anton Foerster obhajal svojo sedemdesetletnico in bil od sv. očeta, odlikovan z viteškim križem Silvestrovega reda v priznanje zaslug za cerkveno glasbo. — Napredek se kaže v glasbi v tem, da" se je v dobi zadnjih treh let na Kranjskem postavilo 18 novih orgelj. (G. Milavec jih je naredil 10). Ko še omeni nekatere vrline in napake nekaterih organistov, vzame zbor poročilo z zadovoljstvom na znanje.
3.)	Blagajnik kanonik Šiška je dal nastopno poročilo:
Stanje društvene blagajne v času od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne 23. novembra 1905, do danes, je bilo nastopno:
Društveni dohodki, kar jih je bilo izročenih v tem času meni, so
znašali ..........•........ 2.709-99 K
Izdal sem pa v istem času............ 4.662-78 K
Kaže se torej primanjkljaj............. 1.952-79 K
Ta primanjkljaj pa se zniža za 1.039 K cerkvenih prispevkov, katere hrani g. ravnatelj ordinariatne pisarne kakor mi je včeraj povedal.
Torej se dejanski primanjkljaj skrči na 913-79 K ki bo pokrit, kadar vplačajo svoje prispevke tiste cerkve, ki so jih za ta čas na dolgu. — Te prispevke pobira kz. šk. pisarna, zato bi bilo najprimernejše, ako bi se za posel blagajnika naprosil kdo izmed gospodov v ordinariatni pisarni.
Proseč, naj vzame slavni občni zbor to moje poročilo na znanje, želim hkrati, naj se gospodje pri izvolitvi novega blagajnika na to ozirajo.
4.)	Glasbeni vodja, prof. A nt. Foerster opisuje stanje orglarske šole takole:
Čast mi je kot vodja orglarske šole poročati o zadnjem triletnem obdobju naše orglarske šole. V učiteljskem osobju je po prezgodnji smrti blagega gospoda P. Angelika Hribarja prevzel poduk v dotičnih predmetih gospod profesor Anton Koritnik; po odhodu tega v šentviške zavode je na njegovo mesto nastopil drugo leto gospod Vojteh Hybašek, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, a to glasbeno moč so nam zopet prevzeli kne-zoškofijski zavodi. Zdaj trdno upamo, da dobi naša orglarska šola stalno učno moč v osebi gospoda Stanka Premrla, absolventa dunajskega konser-vatorija.
Učencev obiskuje orglarsko šolo vsako leto navadno 20, izmed katerih se je v zadnjih treh letih izšolalo 17 abiturientov, in sicer je izmed teh eden vrlo sposoben, 13 jih je sposobnih, 3 pa še sposobni. Vedenje in marljivost gojencev nista dala nobenega povoda pritožbam.
5.)	Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: za predsednika kanonik dr. Andrej K ar lin; za podpredsednika konz. svetnik P. 11 u gol in Sattner; za glasbenega vodjo prof. A nt. Foerster; za blagajnika kan-celar Viktor Steska, kot odborniki profesor Fr. Gerbič, sem. podvodja Frančišek Ferjaneič, katehet Peter Jane, prefekt Fr. Kimovec in prefekt Stanko Premrl. —
6.)	Slučajnosti in predlogi. Predsednik se zahvaljuje dosedanjemu blagajniku kan. Jos. Šiški za ves njegov trud v prilog našemu društvu, proseč ga, naj ostane Cecilijinemu društvu i v bodoče naklonjen. Udeleženci občnega zbora s to zahvalo glasno soglašajo in kličejo „živio".
Splošna želja je, katero izražata g. Pirnat in g. svetnik Saje, da se izda šola za koral v slovenskem jeziku, primeroma taka kot je bila koralna šola Ilaberlova „Magister choralis". Priredi naj se tudi nauk o sestavi orgel, in pa še tretji zvezek Aljaževe pesmarice in nova izdaja „Cantica saera". Gosp. Kimovec, Aljaž, profesor Foerster to obljubijo, ker so že sami na to mislili in imajo tvarino deloma pripravljeno. — Glede Riharjevih pesmi je mnenje večine, da so za nekatere kraje in ljudi potrebne, da naj se še izdajo, pa le boljše, s pravilno harmonizacijo, toda ne v Cerkvenem glasbeniku. — Dalje se želi, da bi v glasbeni prilogi ne prihajale predolge skladbe n. pr. latinske maše, temveč kratke, lepe in res umetniške pesmi, m o te ti, ofertoriji itd. Umestno bi bilo, da bi se v prilogi izdalo spremljevanje koralnih vlog za največje praznike. — Prof. Foerster omenja nemodre navade, da nekateri za vsak večji praznik vsako leto novo pesem uče. Lepo ostane vedno lepo in človek rad večkrat sliši tisto, kar se mu zdi lepo. — Dr. Mantuani predlaga sestaviti katalog vseh Člankov in prilog ki so izišle v Glasbeniku. Ker imata prof. Foerster in Bernard Pirnat deloma že sestavljeno, obljubita dati odboru to na razpolago. — Svetnik Saje predlaga, da se pošlje v Celovec na ordinariat prošnja da se sme Cerkv. Glasbenik naročevati iz cerkvenega premoženja. P. Hugolin je stavil predlog, da se izvoli artistični odsek, ki bi
pravično presojal vsako cerkveno skladbo, a ga je takoj umaknil, ker se je v sinodi prav podobno že določilo.
Končno g. predsednik v živahnih in vznesenih besedah slavi idealno stremljenje organistov, ki delajo iz najčistejšega namena, če tudi večkrat brez vidnih uspehov, v dosego vzvišenega svojega poklica ter zaključi zbor.
lista B2).
Slovenska pesmaričica: „Jr\ duhotfske pesni".
(Spisal tir. J os. Mantuani.)
(Dalje.)
TA XLVI PSALM,« VTI | Vishi koker ta Nenishki, | (Sin toefte »ttrfl tft tmfer ©ott. II	II str-
i	(= 1. stran
Nasha Bramba ie GOSPVD Bug, \ Vnega fe fanefiimo: On nam pomaga is na | dlug, V katerih fdai rezhimo, (sic!) Sludi [e slo- \ bi, Sueit mu perloshi, kunshtnu rounaio, J Silo obhaiaio, Verne hote fatreiti,
Snasho mozhio cillu nizh nei, De bi | nim fuperftali: OH fatu en drugi vet, pod \ nim nim (sic! bis!) bomo obftali. Gdu ie on vprashash \ Jefus Criflus nash, Sa nas Voiskuie, Te \ fuie varuie, Ta bode ne premogel.
3-
Tar de bi fueit she vezh diuial, Hu- | dizh fe she vezh ferdil: Inu vfo fuio muzh \ vkup sbral, de bi falsh Vero terdil. Taku vfai Hudizh, nam nemore nizh, Se neboy [ mo, kir vueri floymo, Hudizh ie vshe ob- | foten•
4-
Boshia beffeda ie Vezhna, Se nepufti | fatreiti: Kerszhanska Cerkou ie mozhna, | fe nemore podreiti. Sakai ozha Bug, \ Sin tar fueiti Duh, fo vfred mei\\nami, Stoie nam na ftrani, Nihzhe nas ne- \ premore.	(1=^! stran
lista Ba).
5-
Inu aku nam lih Vfamo, Tellu, blagu, \ drushino: Taku nim Vfe Volnu damo, De \ Nebu obdershimo. Dai Bug nam reunim, \ Obftati Vernim, V kriški Volnivt bit, Met | Sabo fe lubit, Skufi Jefufa Amen.
TA CXXIIII PSALM, VTI | Vishi koker na Nemshki. | 2Bo ®ott ber Serr ntcfjt Bet) f>elt. | M. Juria Dalmatina.
i.
Kadar bi Bug per nas nebil, Inu nam | nepomagal: Tar fourash-nikom nebranil, | Taku bi Sueit premagal. Kadar bi Bug \ Cerkou fuio, Nebranil [nebeshko mozhio, \ Vshe bi nas vezh nebilu.
Sakai tih ludi veliku, fuper nas fe vfdi \ guio: Kir fice slushe Ma-liku, Modru fe | vkup fueituio. Oli tu nas neima ftrash.it, \ Bug ta ie kir
|| str, 21. nas zhe branit, On fueiftu fa \ nas zhuie. || i= 1. stran
lista Bs).	3-
Oni fe ferde tar slobe, Nih mi/fal ie le \ treiti: Imaio krisheine fobe, Shiue nas hte \ poshreiti, koker Valuui diuiaio, Sa Buga | nizh nemaraio, Tu Bug vfe dobru vi- | di.
4"
Kezarske Vere nas dolshe, Lutre nas \ ismeruio: Sebe pag fa fuete dershe, Cerkou | fe imenuio, Stim tuym imenom d Bug, fa- ] kriuaio fui kriui vuk, Hinausko Vero \ Terde.
5-
Te Verne Vfe pregainaio, Nih dusho | hte vi opiti: Suie garlu od-piraio, Vero hte \ pogubiti. Olihuala bodi Bogu, Vnegouim \ Viffokim tronu, De nam ftoy na ftra- \ ni.
Kir nedopufli de bi mi, Nih roup imet- | It biti: Oli de bikci fred nimi, Morali V- \ pekal priti. Nih shtriki fo refter gani, Mi \ pag smo
|| str. 22. profti fturieni, Nasha dusha ie \ nim Vshla. || (= 2. stran
lista Bs).	7-
Inu aku kerszheniki, lih moraio terpei \ ti: Sai fo Boshy Marterniki, Aku ie nim ] lih umreti, Aku Vueri oftaneo, Boga do | konza fpo\naio, Bug nim da Vezhni leben.	^
O Mozhni modri GOSPVD Bug, | Nate mi Vfi klizhemo: Pomagal nam is \ Vfeh nadlug, Na te fe faneffemo. Ti Vfeh | Souraslinikou [uit fnash, Nih ferza ti vro- | kali imash, Bodi ti fam nash troshtar.
9-
Ti fi Se?nlo inu nebu, Tudi vfe rizhi \ ftuaril: Jefus nas ie reishil htemu Stabo \ nas ie on fprauil, Dai nam \ vterpleni Vol- \ nim 'bit, Od praue Vere neftopit, Vlubefni [ prebiuati.
10.
Zhast, huala bodi viffoku, Bogu ozhu | nashimu: Sinu Jefufu lih taku, Inu Duhu | Suetimu, Koker ie vfazhetki bilu, De fe | bo per nas
|| Str. 23. godilu, Sdai tar Vekoma A- | men. || (= 1. stran
lista Bi).
TA XCI PSALM VTI VI- | shi koker ta Nemshld. 1 2Ber in bcin be§ fiodjfiett | ift, ober 2(itfi tteffer not 2C. |
i.
Kir na tim Sueiti prebiua, Pod bram- | bo ner vishiga: Tar pod fenzo fui ftan i- | m a, Boga tiga mozhniga, Ta rezhe: Ti ] Bug fi le fam, na katiriga fauupam, Ti fi \ mui trosht, ter leben.
Pred. to gualtio Hudizheuo, Bosh me- \ ne 6 Bug branil. Inu pred kugo shkodliuo, | Bodesli mene ohranil, Sai j'e iest le tebi po | dam. Ti fi Vfelei mui Varili fam, Ti me | nebosli fapuftil.
3-
Bug bo pod fuie peruti, tebe fueiftu fa- \ kriual: Nu dal po fui oblubi, de bosh shi- \ her prebiual. Strahu po nozhi bo branil, \ pred shkodliuo fireilo hranil, Kir fdai po | dneui leita.
4-
Zhes dan Je kuge neboysh, zhes nuzh | shlije neujtrashish: Aku vpraui Veri Jtoysh,\\ Sgrehi Boga nedrashish, Boga pred ozkima imash, Vfelei Je
| Str. 24. (= 2. stran
{==■ 2. stra
Bogu porozhash, ka- | dar gresh lezh tar Vftanesh.	lista B4).
5 •
De bi lih na leiui ft rani, Nih taushcnt | konez ufelu: Tar deffet teushent na defni, | Se te nebo perielu. Ti bosh she fozhima gle- \ dal, Koku bo Bug pourazhoual, Vfim hu- \ dim Neuernikom.
6.
Sakai Bug na katiriga, Cillu fauupal \ fi ti: Nebo puftil kai hudiga, Se tebi per- | goditi. Tuia ccila hisha bode, pres te hude. \ shtraijfne shkode, Bug Vernih nepofa- | bi.
7-
Angelom ie porozhil Bug, De te fueftu | Varuio: Na tuyh potih pres nadlug, Sa | te Vfelei (!) de Zhuio. De tebe na rokah nof- \ fe, De kei neopotaknesh fe, Snogami na en | kamen.
8.
Po leuih inu Madrashih, Bosh ti hodil | pres shkode: Po mladih Leuih, Drakonih, || De ti nishter nebode. Nih flrup nefikodi | tim Vernim, Sai Bug perftopi tim reunim, | kadar ie nim potreba.	(== J,.. "tra"
9-
On ferzhnu sheli po meni, Jest Zhem [ mu pomagati-. De neima vuuy obeni, pres | pomuzhi oflati. Jest Zhem Vfelei ga Va | rouat, Inu fatu mu poleg ftat, kir on fna i- | me moie.
10.
On na me klizhe Vfeh nuiah, Satu ga | Zhem Vslishati: Jest fim per nemu Vna | dlugah, Nepuftivi ga konzliati. Vmoio | Zhast Zhem ga perprauit, Sdolgim shi- \ uotom tranfiht, Moio fuest mu fkafati.
ii.
Zhast huala bodi Viffoku &c. koker viim 124. Pfalmi &e. ||
I Str. 25.
BOSHYZHNA PEI8SEN | is Eaangeliu S. lukesha na 2. Cap. | Joannes Schvveigerus. | Vti Vislii koker ta Nemsliki, ®ev tag bcr ift fo fvciibeiirctd). |
i.
Ta Rimski Caejar Auguftus
ta ie favi Japoueidal: De bi Je shazal ta [uit vufi
Nikoger ne pregleidal Vffe Jude od fueiga doma
Bodi Ji lih zhigar Jtana Je morel sliazan biti.
■ Kletei perui shacingi Inu veliki Geringi
Je morel vjaki pryti.
Tedai ta Josheph Jmario od Dauidoue hyshe. Suoio Sheno Jarozheno
koker nom lukesh pishe. || Vlekel ie gori Vbetlehem
pujtil Je ie Jdrugim ludiem po ti Rimski pojtaui
Shazat ter pokorem (!) bil Tedai Je ie bil dopolnil Maryn Zhas ta praui.
3-
De ona Synu peruiga
Imela ie rodyti. 'liga Jeshusha prauiga
Je iela ga peuyti V plenizhice ter meruizo Viafili inu Vslamizo ga ie ona kladala:
Drugodi proshtor neibilu. po tim ijtim Celim mejtu temuzh ta Vboga shtala.
4-
Taku ie VJfai nemu dobru
Juoi voli dopalu. To reuo mu tu Bushtuu
VJJe slu ter hudu kmalu. Sa naj) Vboge greshnike
Inu Hudizhou Jetnike. ||
|| Str. 27. (= 1. stran 15e).
1 Str. 28. (= 2. stran Be).
Sazhel ie on terpeti
Na kryshi konez Vfelu tu terplenie slu negouu
po try krat anaist leitu.
5-
Na puli ftrasho dclaio
Pa.ftiry zhes kardellu. Inu po nozhi zhuieio
Stresheio fuaimu delu. Htim Boshy Angel perleti
Suetlobo nih Vffeh refue/i. De fo bili Vftrasheni
Angel dei dobrih glafiou pernefil fem vom htim Zhaffou Szhim ne bote fpazheni.
(i.
Uom ie ditece raienu.
En pomozhnik Vfeh slabih. Vom kueffeliu inu fuetu.
Ifuelizhar tih fuoih. Vbetlehemu ga gledaite.
Ondu ga Viafilich naidete. Vbushtui poloshenu
Vafih kummer on nofii fam || Obranil ie vafi pred peklom
Zhouesfuu (sic!) ie refihenu.
7-
potle veliku Angeli.
So frezhan glafi nofiili Inu fo zhasi bogu peli
Na femll myr voshzhili Dopadene dobru ludem
Dobro volo molili Vffem Ta nebeshka drushina
Taku ti zhlouik Boga Hualiga is ferza tuiga
De fi ifnelizhan (!) sitnima.
Angeli fe refideio
Paftiryu fo puftili. Sdaiei (!) fmishleozh prauio V met febom gouorili
Puidivio Vfii Vkup Vbetlehem
Ogledati tu fueffeliem Kar novi ie Bog ofnanil
Oni pcr prizhi tie gredo. Vffe prou rijnizhnu 7iaideio Kir fe ie Jesliush hranil. ||
9-
Ondukai fo oni Bogu
fueffeliem ga zhaftili Od nih ie rezhena huala Domou fo fe vernih. Veffeliffe ti kershanftuu
Chriftufa privii hualeshnu. Kir ie donas nam royen.
Hdobrimu tudi fdai dan Skufi nega Vueri vezhni ftan Od Buga ti obluben.
10.
O Jeshush ti Vfmileni
kir fi en zlilouik roien Te profiio Vfii fuoleni
katerim fi ofnanen Odpri nim vrata nih ferza
da per nih tuia beffeda. Bo veden prebiuala
Sprydom io poslushali Vuczhnim lebnute gledali
Rekli Vffa zhajf (!) nu huala. Amen. ||
(= i. stran	(Da')e P''lh-)
B8).
Razlika med koralnimi spevi v novem in starem misalu.
(Piše Fr. Ferjančie.) (Dalje.)
jM/fo listamo dalje po masni knjigi, pridemo do ., Ordo Missae", m tu V naletimo pred vsem na nekaj zelo važnega, namreč na razne mtona-cije za ., Gloria, in excelsis Deou. V starem misalu jih imamo samo štiri, v novem pa nič manj kot petnajst. Da pa se ne bo kdo preveč ustrašil, moram koj pripomniti, da ni nikjer ukazano, da bi moral vsakdo vse te intonaeije znati in res peti; izhaja se tudi s precej manjšim številom. Vendar jih zaradi popolnosti postavimo tukaj v transpoziciji vse m sicer v isti vrsti, kakor stoje v novem misalu. Pri onih štirih — nam že iz starega misala znanih — hočem posebe opozoriti na morebitno razliko. Za-
II Str. 30. (= '2. str. BJ).
znamovati hočem tudi poudarke in sicer glavne z akutom ('), postranske pa s tako imenovanim „gravisu f').
Prva intonacija je za velikonočni čas in se glasi tako:
G/d- ri - a in e.v - cel - sis	De - o.
Za slovesne praznike prvega reda sta dve intonaciji, namreč:
1 )

Glo - ri - a in e.v - ce'l - sis De - o.
Glo - ri - a in ex - cel - sis De - o.
Za godove drugega reda (dupl. II. cl.), za godove višje vrste (duplicia majora) in za godove navadne vrste (duplicia minora), torej sploh za „festa duplicia" je v novem misalu pet intonacij, in sicer:
let—r« *—*—* ~ *—*——*—.
Glo - ri - a in e.v - ce'l - sis De - o.
Ta intonacija je povsem enaka prvi v starem misalu. Razlika je le v tem, da je tamkaj postavljena za slovesne praznike in za „festa dupliciav novem misalu pa le za „jesta duplicia"-.

2)
Glo-ri - a in e.v - ce'l - sis De - o.
o \ --i""*^-i""*--K---S—-I—1—
3.)	=3

■i » ,—a—:J=
--¥-0-
Gld - ri - a in e.v - cel - sis De - o.
4., Ep^B^pgEgga^j
Glo-ri - a in e.v - cel - sis De - o.
Gld - rt - a in e.v-cel- sis De - o. Za Marijine godove sta dve intonaciji, in sicer:
1 ) li^g?:


Ta intonacija je ista, kot v starem misalu, le da sta prva dva zloga nekoliko drugače podstavljena in da na zlogu »cel* je pridejana mala sekunda navzdol, kar daje napevu še lepši tok.
o g


3ss=Sis
—v--
G to - ri
a in ex - cel - sis De - o. Za navadne nedelje med leto m f„De eauJ je postavljen ta napev

G16 - ri - a in ex - cel - sis De - o. Ta intonacija nam je znana ie iz starega misala, le da so note na prve tri zloge' drugače razdeljene.
Za godove nižje vrste („in Festis Semiduplicibusu) imamo dva napeva :

G/d - ri - a
ex - cel - sis De
2.

Glo-ri - a in ex-ce'l-sis De Nadalje je en napev za osmine, ki niso Matere božje, namreč:
ti



Gto - ri - a in ex - ce'l - sis De - o. Končno je še napev za proste godove (in „Festis Simplicibusu);
Li^Z-• ---------•---1
G Id- ri - a in ex - cel- sis De - o. Ta napev je tudi že v starem misalu, le da so note v začetku zopet drugače razdeljene na posamezne zloge.	(Konec prih.)
CJdeležniki cerkvenoglasbenega tečaja v Ljubljani
od 1. do 4. septembra 1908.
Rdamie Gregor, učiteljski pripravnik v Stre-
bersdorfu pri Dunaju. Adamič Karol, organist v Selcah. Aliačič Matej, kaplan v Ilrenovicah.
Bernot Anton, organist v Ihanu.
Bernot Josip, organist v Stranjah.
Bernot Leopold, organist v Kapli na Dravi
na Koroškem. Bole Ivan, organist in hišni posestnik na Brezjah.
Bratovž Anton, organist v St. Vidu pri Vipavi.
Brejc Anton, organist v Vel. Laščah. Bricelj Karol, organist v Šenčurju pri Kranju. Brvar Jožef, organist v Stariloki.
Cafuta Jakob, organist pri Sv. Juriju ob Pesnici na Štajerskem. Cimerman Frančišek, organist v Dobrepoljah. Cimerman Josip, organist v St. Ruprtn. -Cvek Ivo, organist v Stangi Cvenk Davorin, organist v Skofji Loki.
Čebul Klemen, organist na Žihpoljah(Koroško). Černič Ivan, zavarovalni uradnik v Ljubljani.
Dežman Janez, organist na Koroški Beli. Dodič Davorin, org. pripravnik v Ljubljani. Dugan Kranj o, gimn. prof. v Zagrebu.
Fabiani p. Severin, frančiškanski organist v
Novem mestu. Faciter Frančišek, organist v Starem trgu
pri Poljanah. Ferjančič Franč., semen, podvodja v Ljubljani. Frbežar Frančišek, organist v Šmarju.
Gerden Frančišek, orglavee v Radovljici. Gerkman Janez, organist v Komendi. Golmajer Franč., sem. duhovnik v Ljubljani. Gros Jernej, orglavee na Polšniku pri Litiji.
Hafner Lovro, organist v Preski, lleric p. Gracijan, frančiškan v Ljubljani. Heybal Josip, organist v Kamniku. Hiti Matija, organist in nadučitelj v Dobil. Hladnik Ignacij, organist v Novem mestu. Bobnar Tomaž, orglavee pri Gospe Sveti (Koroško).
Jakelj Gregor, župnik v pok. v Ljubljani. Jane Jožef, organist v Križali pri Tržiču. Jane Peter, uršnlinski katehet v Ljubljani. Jereb Peter, organist in obč. tajnik v Litiji Jerman Pavel, organist na Dobrovi. Jovan Vinko, org. kand. v Št. Vidu nad Ljubljano.
Juvanec Jožef, župnik v Borovnici.
Kelvišar J., organist v Škocijanu pri Dobravi. Končan Janko, organist v Domžalah. Kos Ivan, organist na Savi ob juž. železnici. Kovačič Frančišek, organist in cerkovnik pri
Sv. Luciji ob Soči. Kramaršič Roman, organist na Bledu. Križman Josip, kaplan v Rojanu pri Trstu.
Lesar Janez, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro.
Levičnik dr. Alfonz, c. kr. gimn. profesor v
Ljubljani. Ličar Ciril, dijak v Ljubljani. Ličar Mihael, organist v Trbovljah na Štajerskem. Lipar Peter, organist v Mengšu. Logar Josip, prefekt v Št Vidu nad Ljubljano. Loboda Nikolaj, organist v Mekinjah.
Mazi Frančišek, organist v Borovnici. Meršolj Janez, župnik v Ratečah. Muren Alojzij, organist v Stopičah.
Nastran dr. Alojzij, lazarist v Ljubljani. Nemanič Martin, župnik v Brusnicah. Novak Jernej, abiturient v Ljubljani.
Omerza Frančišek, sem. duhovnik v Ljubljani. Oven Alojzij, organist v Predosljih.
Papler Ivan. organist na Igu. Petrič Janko, mestni kaplan v Ljubljani. Pi icolič Jožef, organist na Jančein. Pirnat Bernard, organist v Št. Petru na Krasu. Pogačnik Janez, organist v Idriji. Poljauec fr. Albin, frančiškan v Ljubljani. Ponikvar Jakob, lazarist v Ljubljani. Porenta Gašper, stud. art. v Pragi.
Rogelj .Josip, bogoslovee v Ljubljani. Roner Ana, organistinja in učiteljica za glaso-
vir v Ljubljani. Rnpnik Jakob, organist v Zaplani. Rus Ivan, organist v Šmartnem pri Litiji.
Saje M., knezošk. duh. svet. in župnik v Štangi. Seljak Jakob, organist v Podmelcu na Goriškem.
Slabe Frančišek, organist v Tržiču. Savinšek Jakob, organist na Jesenicah. Stroj Alojzij, spiritual v semenišču v Ljubljani.
Šare Janez, organist na Breznici.
Šuštar Janko, organist v Št. Vidu pri Stičini.
Šušteršič Jožef, organist na Mirni.
Tavčar Janez, župnik v pok. pri Sv. Trojici pri Moravčah.
Učakar Frančišek, organist pri D. M. v Polju.
Valenčič Frančišek, organist v Rihembergu. Verbič Frančišek, nadučitelj v Slavini.
Wedenig Janez, organist v Pokrčah, P. Grab-
štanj (Koroško). Weingerl Janez, organist pri Mariji Snežni na Velki na Štajerskem.
Zabavnik Frančišek, čevljar in pevec v Kamniku. Zaje p. Ferdinand, frančiškanski organist v
Ljubljani. Zdešar Ivan, organist v Horjulu. Zemljič Frančišek, organist pri sv. Tomažu
pri Ormožu. Ziherl Josip, organist v Ribnici. Zjalič Milan, katehet v Zagrebu. Zupet Martin, organist pri Sv. Jakobu ob Savi. Zupin Leopold, organist v št. Jerneju.
Železnik Frančišek, organist in cerkvenik v Javorjah.
Dopisi.
Iz Gorice. — Vse nove orgle se sedaj izdelujejo z neprikrajšanimi oktavami. Glede mehanike smo dospeli tako daleč, da je igra tudi na orjaške orgle lahka. Edino, čemur bi mogli oporekati pri novih orglah pa jc to, da je pedalna klaviatura preobsežna; saj morajo imeti nove orgle vsaj 27 tipk. Naj se ini ne oporeka, da je vezana igra na pedal pripravna. Jaz sem mnenja, da je in ostane igranje na pedal toliko časa težavno, dokler ne izpremeni pedalna klaviatura starega lica. Da se temu nedostatku odpomore, ni drugače mogoče, kakor da se klaviatura pedala tako ali tako okrajša.
Po mnogem premišljevanju se mi je posrečilo iznajti novo pedalno klaviaturo, ki ima te prednosti:
1.)	Nova pedalna klaviatura je skrčena za celili 11 tipk in vendar ima v kromatičnem redu vseh 27 tonov. Cel pedal ima torej obseg pedala pri starih orglah s skrajšanimi oktavami. Ta omogoči, da organist lahko mirno sedi in more vendar brez težave doseči z nogama-vse tipke. —
2.)	Igranje na novo klaviaturo je laglje in priložnejše kakor na staro klaviaturo, ker se tukaj doseže radi bližnje lege tonov vse prej.
3.)	Sirokost posameznih tipk je ista, kakor pri stari klaviaturi.
4.)	Za igranje na novem pedalu ni potrebno posebnih vaj, ker organist, ki prcmotri nekolikokrat klaviaturo se more hitro orientirati.
Bistvo nove klaviature ostane za sedaj še moja skrivnost, vendar sem pripravljen glede te stopiti s kakim g. orglarjem v dogovor za primerno nagrado, ako bo prepričan o rabljivosti in preprostosti moje iznajdbe, česar pa ne dvomim.
Gorica, 3. septembra 1908.	Danilo Fajgelj, organist, Via Vetturini št. 10.
Razne reči.
Spored') c e r k v e nog 1 a sb e n e g a poučnega tečaja, ki ga priredi Ceeilijino društvo v Ljubljani od dne 1. do 4. septembra 1908 v dvorani katol. društva rokodelskih pomočnikov (Komenskega ulice 10). Pouk je povse brezplačen. Vsak udeležnik dobi brezplačno za spomin en izvod „Kyriala". — Torek, dne 1. septembra. Ob 8. uri zjutraj otvori poučni tečaj presvetli g. knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Potem predava do 9. ure dr. Mantuani o gregorianskem koralu. Od 9.—10. Fr. Trop: O koralu. Od 101/« — 111/*. St. Premrl: Praksa orglanja. Od 2.—3. A. Foerster: Praktični migljaji. Od 3. — 4. Fr. Kimovec: K o r a 1 n o p e tj e. Od —51/*. St. Premrl: Figuralno petje. Sreda, dne 2. septembra. Od 8.—9. Dr. Mantuani: Gregorianski koral. Od 9.—10. Fr. Trop: K or al n o p e tj e. Od 10'/4— ll1/*. Fr. Kimovec: O sestavih orgel. Od 2.-3. A. Foerster: Praktični migljaji. Od 3.—4. Fr. Trop: Koralno petje. Od 4'/4—5V4. St. Premrl: Figuralno petje. Četrtek, dne 3. septembra. Od 8.—9. Slovesna sv. maša v frančiškanski cerkvi. ( L. Ebner, Missa solemnis, op. 23, za mešani zbor a capella. Introit, Graduale, Coininunio koralno. Otferto-riuin: Fr. Witt, Justorum animae, mešan zbor a capella. Čredo se izvaja po maši. — Dirigent P. Hugolin Sattner. Od 9,—10. Dr. Mantuani: O zgodovini korala. Od 101/*— U1/.«. Fr. Trop: Koralno petje. Od ll1/«—12. Ogledovanje orgel. Od 2.-3. Dr. Kari in : Liturgična pravila o cerkveni glasbi. Od 3.—4. Fr. Kimovec: Koral. Od 4'/4— St. Premrl: Figuralno petje. Ob x\28. zvečer: Zabavni večer na vrtu hotela „Unionu. Ob slabem vremenu v veliki dvorani. Udeleže se zabavnega večera tudi oni prijatelji cerkvene glasbe, ki se kanijo udeležiti samo občnega zbora Cecilijinega društva. Petek, dne 4. septembra. Ob 8. uri pojo udeleženci v stolnici slovesno koralno mašo. Po maši se poje koralni Čredo, proza „Salve Mater" in koralna „Češčena bodi Kraljica" s slovenskim besedilom. Nato sledi občni zbor v dvorani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Po zborovanju se razdele med udeležence izkaznice o obiskovanju poučnega tečaja.	Odbor Cecilijinega društva.
Popravek.

Responzoriji k veliki maši so bili v Cerkv. Glasbeniku natisnjeni v 1. prilogi 1. 1907, ko vatikanske izdaje še ni bilo. Razlikuje se po le-ti izdaji samo
zadnji responzorij pred „Agnus Dei". Podajamo ga	f0 Et CUm spi-n-lu tli-O.
v v V V	\	\
tukaj posebej, da si ga cc. gg. naročniki našega lista	—■— | —|—| ——-—|—|-
popravijo. V iztisih, ki se še dobe pri podpisanem	- (■)-i-—
ali v kat. bukvami, je dotični responzorij „Et cum
špiritu tuo" že popravljen. Enako tudi v izdaji za en	1
glas z orglami v vseh tonih.	Š. -i ^ ^ -<
-A')-*-

4—I—I—
■) Ker v zadnji list nismo mogli natisniti sporeda, prinašamo ga danes kot prispevek h kroniki našega društva.
Današnjemu listu je pridejana 9. in 10. štev. prilog.