Poslovanje v slov. posojilnicali. (Kimec.) Naši kmetje pa imajo v obče prav malo premakljivega blaga, vzlasti re se pomisli, da se ne sme rubiti ,,fundns instructus". 0 caau nevarnosti se toraj tirjatev le da rešiti, ako moremo tirjatev vknjižiti na zemljišče; to pa 8e mora zgoditi še tisti dan, ali tisto uro, ko se izve. da preti nevarnost. Kajti preteče nevarnosti ne izv6 samo posojilnoca, ampak tudi ostali upniki. Sedaj velja, kdo izmed upnikov da se more prvi vknjižiti. Prvi pa bode vknjižen tisti, ki ima za to pripravno liatino. Meujiška tirjatev mora se najprej še iztožiti, in vknjižiti še le tri dni potem, -ko se je izročil dolžniku plačilni nalog. Z menjico v rokah zamoremo vknjižiti in a tem zavarovati dotično tirjatev še le po preteku kakih 6 do 8 dni od dne, ko se je o preteči nevarnoati izvedelo. Vse drugaee je to pri dolžnem piamu! V vsakem dolžnem piamu, kakor jih imajo v rabi alovenske posojilnice, mora dati dolžnik dovoljenje, da ai more poaojilnica vknjižiti svojo tirjatev na vseh njegovih posestvih, kadar hoče : — in tako se zamore v čaau nevarnosti vaaka posojilniška tirjatev vknjižiti še tisto uro, ko se o nevaraosti izve. Ta vspeh se doaeže enako, z dolžnim piamom 8 poverjenimi, kakor tudi z nepoverjenimi (nelegalizovanimi) podpisi. kajti na podlagi nepoverjenega dolžnega pisma so dovoli predznamba in ta d/t isto varnost v istem trenutkn. ko vknjižba sama. Sicer pa itnajo slovenake posojilnice tndi mnogo dolžnih pisem z legalizovanimi dopisi, kar se navadno tirja pri veeili tirjatvah, ali če se dvomi o iatinitosti podpisateljev itd. Z dolžnimi pismi poslujejo toraj alovenske posojilnice doati varnejše, kakor bi to mogoče bilo z menjicarai. Najsijajnejši dokaz temu je, da vsled tega poalovanja — po naaem vedenju —¦ nimajo slovenske posojilnice do sedaj nobene zgube. Dolžna pisma se glasijo dalje ravno tako na tri ali šest mesecev, kakor lnenjice, zato se pa da kapital bistveno mobilizovati a temi dolžnimi piami v tistem času, kakor pri menjioah. Drugače bi bilo, ko bi posojilnice dajale dolgi kredlt na zemljiš'a, kakor n. pr. hranilnice; tedaj, pa le tedaj bi se amelo reči, da ne morejo posojilnice ,,v razmerno kratkem času" avojega kapitala mobilizovati. Posojilnice pa so osnovaue, kakor ja vsakemu zuano, na načelu kratkega kredita. Obrtnikom in trgovcem pa itak posojilnice ne dajejo posojila na dolžna pisma, nego izključljivo na raenjice. Tako je poslovanje našib posojilnic kot sad muogoletnib skušenj. Načelništvo zveze slovenskih poaojilnic goji zato preprieanje, da so slovenske posojilnico na tak način najbolje zavarovane zoper vae eventuelne nezgode naroduega goapodarstva, zoper vse denarne krize, in da bodo, ako bi nastale v Avstriji denarne krize, naše posojilnice zadnji denarni zavodi, ki bodo padli. Če se toraj kdo spodtika nad tem, da naae posojilnice dajo pri kmetakih dolžnikih prednost dolžniin piamom in ne menjicam, ali če kdo ,,ostrmi" nad ,,navadnimi nelegalizovanimi" dolžnimi pismi, kaže le to, da stvari »e razume.