77 Reformovana obleka. Dozdeva se mi, da misel na reformo ženske obleke še ne dobi v nas rodovitnih tal. Preveč so se privadile sloven- ske oči francozkim spačenim pojmom estetike na ženskem telesu. Vso eleganco vidimo le v strogem posnemanji krojev, koje si je izmislila kaka francozka krojaška glava. In vendar so često skrajno neokusni, nelepi. Vendar jih pa občuduje ves ženski svet, ker dohajajo iz Pariza in ker so moderni. . Samo prosim, da se nekoliko pomisli kake gorostasnosti smo občudovale vže kot lepe. Kaki nestvori so bile krinoline okoli 50-ega leta. A vendar jih je posnemal ves omikani ženski svet z veliko vnemo. In to isto ženstvo je čez 2-desetletji nosilo tesne princesne obleke s tako ozkimi krili, da so ženske v njih komaj stopale. Spominjam se še izza svoje otroške dobe, kak zoperii, da ne rečem oduren, je bil 78 Danica : Reformovana obleka. pog-led na korakajoče damo, ko so se pri vsakem koraku, -— ako se sme tako imenovati nerodno stopicanje, črtale noge po celem krilu. Moralo je biti že dovolj grdo, da je napravilo celo na otroka tak neizbrisljiv utis ! Pozneje so drapirali in omotali krilo z raznimi cunjami kakor kako portiero. In vse to je bilo lepo, krasno, nepopisno, nebeško ! Kako lepi so bili tudi ozki rokavi, ki so se rame oklepali ka- kor vliti, in vendar smo smatrale za lepe tudi one široke nestvore, v kojih je bilo blaga skoro za eno obleko. Tesne, gladke angležke taille so bile nekedaj chic, prav tako kakor pozneje ohlapne bluze. Vse, vse se nam je dopadlo, karkoli nam je diktirala moda, samo priprosta, pohlevna, vedno jednaka in vedno lepa narodna noša se ne more prikupiti našemu ženskemu svetu. Vprašam pa, kaj bi neki storile te nasprotnice narodne noše, če bi prihajala baš ta oblika iz Pariza ? Da, da, to bi bilo seveda čisto kaj druzega. Deux font le meme, ce n' est pas le meme. Potem seveda bi se vsa kranjska srca kar mahoma ogrela za to novo nošo, prihajajočo po ovinkih v našo belo stolico. Potem bi nosile naše dra- žestne gospice s ponosom in chic-om domači modric nad domačim ošpeteljnom in domača krilca. Oj, to bi bila elegantna, krasna obleka, diktirana iz francozke metropole od imenitnega Wortha et consorti. Pa le tolažite se, cenjene moje čitateljice , saj to se nikdar ne zgodi. Za nekaj desetletij vam je še zagotv»vijena vsakovrstna nemo- goča noša. Kralj Worth še ne misli vrniti se k naravnim, ženskemu telesu prikladajočim se krojem. Njegova bujna fantazija še išče efek- tov na bolj rafiniran način. Ne obleka naj se prilagodi životu, am- pak život akomodiraj se gorostasnim njegovim oblekam. Ta princip bode veljal še dolgo časa v nepopisno radost malo mislečega ženstva. In vendar mora vsak razumen človek spoznati, da je reforma pri ženski obleki neobhodno potrebna. Kako dolgo propovedujejo uže zdravniki zoper škodljivi steznik, seveda brezuspešno, ker ga pri sedanji noši ne moremo pogrešati. Brezuspešni so bili vsi ukazi, patenti in oklici, ki so se izdali v teku stoletij in brezuspešna ostane.vsa agitacija, dokler se krojenje oblek do cela ne izpremeni. Toda dokler se bodo držale nespametne ženske trdovratno bedastih ukazov neprimerne mode, tako dolgo ne smemo misliti na temeljito reformo. Čudno in nerazumljivo pa je in ostane, kako si more sicer pa- metna ženska kvariti šiloma zdravje, samo da zadostuje kapricam ne- premišljene mode. Danicii: Reformovana obleka. 79 Kaj niso lepe, krasne orijentalke v svojih ohlapnih, nagubanih oblačilih, ki pač niso delani »en taille« ; ali ne ugajajo Evropejcem tudi Japonke v svojih gladkih, priprostih, oblike zakrivajočih oble- kah ; — pa bi bila edino le moderna ženska samo tedaj lepa, če se stisne v trd, okoren steznik, ki ji ne da še dihati ? Omenila sem uže enkrat žensko družtvo v Berolinu, ki namerava doseči popolno reformo v ženski obleki. Glavno pozornost obračajo tam na spodnjo obleko, dočim skušajo obdržati za zgornjo obleko oblike, ki jih predpisuje današnja moda, v kolikor je to pač mogoče. No, pa me, zakaj bi se me ne naslanjale na tako lepe obleke narodne naše noše ? Cenjene čitateljice me pač ne umejo pra.v, meneč, da propagi- ram za popolno posnemanje narodne obleke. Bog- ne daj ! Saj ti kroji nikakor niso taki, da bi jih smeli postaviti v izgled kot ideal vsega krojenja. Pa vsaj v obče damo svoji obleki lahko značaj slovenske, ali če rajši hočete, slovanske narodne noše. V kroju seveda treba veliko premeniti. Saj današnja noša zopet zahteva gladke taille, kojih vendar ne moremo nositi brez steznika. Obleka bi se preveč podala po životu, natezala se in vgubančila, kar vendar ni lepo. Glavni pogoj so tedaj ohlapne, nagubane bluze ali iz goste tkanine izgotovljeni in z moč- nim platnom podstavljeni modrici, kakor jih nosijo n. pr. Hrvatice. Tak modric se ne poda tako po životu ter si ohranja lepo, gladko obliko, vendar pa nikakor ne ovira in ne tišči, če ni naravnost pretesen. Za okraske obleke naj nam bi rabili toli lepi slovanski motivi, ki nikakor ne ovirajo, da ne bi izgledala naša obleka fina, elegantna in okusna. Še prav nasprotno. Nad krajšimi krili se nam pa ni treba spodtikati ; saj nosijo Parižanke celo — pantalone, pa ne samo na kolesu, temveč tudi kot cestno obleko, ker so vesele, da se morejo odkrižati dolgih, prah pometajočih kril. Zato pa priporočam cenjenim čitateljicam, naj stvar dobro pre- mislijo. Morda »iztuhta« koja izmed njih kak novi, vsem higijeničnim in estetičnim zahtevam zadostujoči kroj ter nas reši s tem iz zagate. Morda se sprijazni potem celo gosp. »Z.« z mojo toli hvalisano na- rodno nošo. Jako bi nam koristil v pospeševanje tega preperečega vpra- šanja tudi ženski splošni shod, na kojega programu bi morala biti jedna glavnih točk seveda reforma obleke. 80 Zagovornica te strolie bi morala seveda demonstrirati ob skrbno izdelanih modelih, da bi se naše dame prepričale tudi očividno o okusnosti, primernosti in eleganci propagiranih oblačil. Danica.