18
Kako vzrejati lepa teleta.
Pred malo leti kazala je kmetovalcu edino le živinoreja nekaj dobička, sedaj pa še ta ni kaj prida, ker živina nima nobene cene. Po nizki ceni je pa le naša slaba domača goved, lepa plemenska goved ima pa še vedno visoko ceno in jo bode tudi imela. Kakor v marsičem, tako bode moral slovenski gospodar tudi v živinarstvu naprodovati, ako bode hotel izhajati, in naučiti se bode moral boljšo živino vzrejati nego doslej. Dobre in lepe živine dobili bi najhitreje, ko bi vso sedanjo poprodali mesarjem in si nakupili na pr. v Švici najlepše in zato tudi najdraže govedi. No, tega ne bo-demo storili, ker bi bilo nespametno in, kar je največ, denarja bi za to ne imeli. Vprašal bi kedo: Od kod pa imajo v Švici tako lepo goved, katero tako hvalisate ? Od kod neki? Naredili so si jo! Nekdaj je bila goved povsod enaka, a dobri živinorejci, in to so Švicarji, požlahtnili so si goved z umnim ravnanjem. Posnemajmo toraj te umne živinorejce, ravnajmo tako kakor oni, in kmalu bode naša živina lepša in več vredna.
Ako hočemo našo živino popraviti, moramo uže teleta bolje vzrejati, ker le iz lepega teleta moreš pošteno, zalo govedo vzrediti. Ker je vzreja lepih telet, da si zboljšamo našo goved, zelo važna, zato prijavljamo v nastopnih vrstah nekaj o tem predmetu.
Ako hočeš dobiti lepo tele, poišči najprej najlepšega in najboljšega bika v okolici in k temu ženi kravo svojo. Žalibog je takih izvrstnih bikov še vedno pri nas tako malo. Ako ima tvoja krava kakšne napake ali hibe, glej, da izbereš bika, ki nima enakih napak, drugače bode zarod še bolj shabljen in pokvarjen.
Ako oplemeniš kravo udrtega križa z enakim bikom, potem vendar ne moreš nadejati se teleta, ki bode brez te hibe itd..
Ker so naši biki iz mnogih, v tem listu uže večkrat omenjenih vzrokov zelo oslabljeni, zato se krave ne ubrejajo. Ljudje iščejo seveda drugod vzrokov in popravljajo ta nedostatek s tem, da po nekaterih krajih kar dva bika zaporedoma h kravi pripuščajo. To je pa šele pravi uzrok, da zboli krava na spolovilih in postane jalova.
Prav pogostoma vidimo po deželi, kako napačuo in brezpametno krmijo breje krave. Brejo kravo bi morali vedno enako dobro krmiti, pa je od kraja ne, ampak proti koncu tlačijo tem bolj vanjo krmo in jo s tem pokvarijo. Poiščejo namreč vsega, kar imajo kje sprav-jeuega:   grašice, fižola,   lepega sena itd.   Ko vidijo,   da
krava vsega tega ne mara, dajo ji drugih krepkih krmil, dokler se ne oteli. Sedaj pritisnejo zopet z razno krmo, z otrobi ali celo z moko na vodi, z zmleto grašico itd. Iz prva žre vse to gladno, kmalu pa začne odrivati in raje išče slame po stelji. Tudi tele neče sesati in dobi drisko. Sedaj je treba hitro pomagati, da krava ozdravi in daje boljšega mleka. Kdor hoče takšne nezgode srečno odvrniti, naj brejim kravam vedno dobro streže.
Kadar se je krava otelila, dajaj ji nesoljenega, na govejem maslu kuhanega črnega kruhovca in potem šele dobrega sena brez soli. Polagoma privajaj kravo prejšnji krmi.
Zelo napačno ravnajo, kadar teleta odstavljajo. Tele odstavijo namreč prehitro, t. j. predno more drugo krmo použivati in prebavljati. Odstavljati treba torej polagoma tele, vaditi je počasi drugi krmi, ker le tedaj ne izgublja mesa, ki se mu dela z mlekom. Ako po odstavljenji shujša, potem ostane rado slabotno, in vedno so križi ž njegovo vzrejo.
Teleta dostikrat nadlegujejo driska, veter, krč v trebuhu itd. To prihaja od tod, ker prenaglo pijo in žro, in ker jim pokladajo preveč otrobov ali moke. Ako prehitro pijo, drži pijočim nekoliko gobec ali ja sploh moti na ta ali oni način. Mladim teletom nikdar ne pokladaj surovega krompirja, repe, zelja, ampak dajaj jim sena, otave, otrobov, kuhanega ovsa ali ječmena itd. Kadar je tele pol leta staro, tedaj je prični drugače krmiti. Toliko pa pravimo: Ako hočeš lepo in dobro tele vzrediti, iz katerega naj postane kedaj kaj vredno govedo, potem ga ne odstavljaj prezgodaj, in ne bodi skop z dobrimi, krepkimi krmili!