Leto X.	Hrastnik, 15. 5. 1974	St. 5
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
PRAZNOVANJE 50. OBLETNICE ZLOMA ORJUNE V ZASAVJU
V revirjih se pripravljamo na praznovanje enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih. 1. junija 1974 poteče namreč 50 1. od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo »Orjuno«. Tega dne je slovenski proletariat na čelu z revirskimi rudarji — delavci pod vodstvom Komunistične partije, skupno z delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljane zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacija ni več opomogla.
Dogodki v Trbovljah so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, ki ga je ponujala Or-juna, prežetega z brutalnostjo fašizma ter so kot taki pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji.
Obnavljajoča se moč delavskega razreda je zavedla centralistični režim, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje, »v rdečo komunistično trdnjavo-«. Pohod je pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti komunističnem gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod, s čimer je prerasel okvir slovenskega političnega dogajanja in dobil značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah tako nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemoni-stičnih krogov srbske buržoazije.
Pod vodstvom Komunistične partije v Slovenji so se rdeči revirji zavestno in načrtno pripravljali na oborožen odpor z Orjuno v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo.
Ravnalo je v skladu z opozorili in navodili Komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma — grožnjo slovenskemu narodu kot celoti.
Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to najhujši notranje politični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1. junij 1924 zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda v zaustavitvi fašistično nacionalističnega pohoda v takratni Jugoslaviji. Zato tudi stališče izvršnega biroja predsedstva ZKJ, da ob 50. obletnici zloma Orjune v Zasavju damo tem akcijam in borbi delavskega
razreda po vsej državi vsejugoslovansko obeležje in pomen.
Sedanje priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih vodi poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tov. Franceta POPITA, imajo zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune bomo v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki bo na sam dan spopada, to je
1.	junija 1974 v Trbovljah. Na proslavi, ki bi se jo naj udeležilo 25 do 30 tisoč ljudi iz vse Slovenije, bo govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ tov. Stane Dolanc. Proslava bo sklenjena s kulturnim programom, v katerem bo nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja, ter z vseljudskim praznovanjem po končani proslavi.
Vsebinski koncept praznovanja 50. obletnice zloma Orjune v revirjih izhaja od kontinuitete revolucionarnega delavskega gibanja od konca leta 1918 pa vse do današnjih dni. To pomeni, da praznovanje te obletnice ni posvečeno samo samemu spopadu rudarjev, revirskih delavcev z Orjuno, ampak da obsega čas in dogodke v letih med obema voj-
nama, ko je v rudarskih revirjih vznikla »Komunistična partija«, vznikla »trboveljska komuna«, ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1923. leta do največje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke in ko so v zasavskih revirjih zrasla množična delavska kulturna društva, kakor tudi obdobje graditve nove Jugoslavije.
Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, saj prav v tem obdobju s sprejetima ustavama nadalje razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda s tem, da dokončno uresničujemo težnje delavskega razreda »po osvoboditvi in oblasti«, cilje, za katere so se borili tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju bo tako pomenilo manifestacijo delavstva iz vse Slovenije, s čimer bo izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za rove družbene odnose na osnovah, ki so koncipirane v ustavi SFRJ in SRS.
Praznovanje 50. obletnice zloma pa bomo v Trbovljah traj-
no obeležili z odkritjem novega spomenika. Novi spomenik, ki bo postavljen na kraju spopada, tj. pred muzejem revolucije v Trbovljah, bo sicer imel vsa obeležja spopada z Orjuno, vendar bo v svoji zasnovi pomenil življenje in borbo delavskega razreda, ki jo je le-ta prehodil in doživljal v pretekli zgodovini. Spomenik izdeluje naš rojak kipar Stojan Batič.
Pomembna kulturna pridobitev za Trbovlje in tudi Zasavje pomeni sedanja sanacija muzeja ljudske revolucije v Trbovljah. S preureditvijo tega objekta bo v Trbovljah omogočeno, da bo muzej imel tisto vsebinsko vrednost in pomen, ki mu glede na preteklo bogato, revolucinarno zgodovino Trbovelj in revirjev tudi upravičeno pripada.
Po programu praznovanja bomo imeli v Zasavju v zadnjem tednu meseca maja t. 1. vrsto kulturnih in športnih prireditev. Na teh pr5reditvah naj bi predvsem sodelovala kulturna in športna društva iz delavskih centrov Slo» venije; vrsto prireditev pa bodo organizirala društva iz Zasavja. V program je vključena tudi šolska mladina iz Zasavja.
Detajl spomenika »Spopad delavstva z Orjuno« v Trbovljah. Odkritje spomenika bo 1. junija v Trbovljah.
Spomenik izdeluje naš rojak kipar Stojan Batič
GOVORI TOV. ADOLF HABERL - DELEGAT VII. KONGRESA ZKS
Pred nekaj dnevi se je končal VII. kongres Zveze komunistov Slovenije. Po oceni delegatov, razpravah in pomembnosti posameznih referatov je ta kongres globoko zarezal v našo stvarnost. Tudi •odmevnost dela in sklepov kongresa bo v našo delavsko prakso prinesla novih moči, poleta, članom Zveze komunistov pa predvsem naloge. Kongres je nedvomno naš najpomembnejši politični dogodek v sedanjem obdobju.
Adolf Haberl — delegat VII.
kongresa ZKS
V razgovoru s tov. Adolfom Haberlom sem dobil vtis, da ga je kongres, na katerem je sodeloval kot delegat članov Zveze komunistov iz Steklarne Hrastnik, prepričal, da so naloge, o katerih je kongres razpravljal in ki jih je kongres sprejel, resnično izrednega pomena za naš nadaljnji samoupravni razvoj.
To je povedal tov. Haberl, iz Hrastnika so na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije še sodelovali Marko Podkoritnik, inž. Jože Zorčič iz Rudnika in Božena Tušar kot prosvetna delavka ter gostje iz Hrastnika. Zame bo to nepozaben dogodek, predvsem zato, ker sem sedaj prvič sodeloval na kogresu Zveze komunistov kot izvoljeni delegat. Bili smo zelo svečano sprejeti. Res je to enkratno doživetje, nadaljuje tov. Haberl, ko smo pričakovali slavnostni trenutek, ko so v kongresno dvorano stopili vodilni politični delavci iz naše republike. Invalidski pevski zbor nam je zapel internacionalo, z navdušenim ploskanjem smo pozdravili prihod pionirjev, ki so med delegate vrgli mnogo rdečih nageljnov.
Svečani govor je imel predsednik Zveze komunistov Slovenije tov. France Popit. Njegove besede nam bodo ostale globoko v spominu. Poudaril je naloge ZK v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov ter družbenoekonomskega razvoja naše socialistične republike.
Kako si ti konkretno sodeloval v delu kongresa?
Prvi dan smo vsi udeleženci kongresa skupno delali in poslušali referate.
Drugi da smo se razdelili po komisijah. Delal sem v komisiji za družbenoekonomska vprašanja, kjer je sodelovalo nad 400 delegatov kongresa. Vzdušje je bilo na vl-oki ravni. Govorniki so razpravljali o vseh perečih nalogah, ki se danes porajajo v naši samoupravni družbi. Na kongresu je bilo čutiti prizadevanje za razvija-
nje različnih samoupravnih odnosov, predvsem pa za uveljavljanje ustavnih amandmajev in za stabilizacijo gospodarstva.
Imel sem pripravljeno razpravo, ki povezuje naloge, ki so bile dane v razpravo s kongresno resolucijo. Vendar nisem prišel na vrsto, da bi diskutiral, kljub temu da sem se prijavil k razpravi. Zanimivo je bilo, da so morali posamezni razpravljalci skrajšati svoje govore, kljub temu nas je ostalo še nad 50 delegatov, ki nismo prišli na vrsto, da bi svoje razprave lahko povedali na kongresu.
Že zaradi pomembnosti razprave tov. Haberla jo v krajši obliki objavljamo. Tema razprave je bila: produktivnost dela in družbena produktivnost nasploh.
Ko smo komunisti v Zasavju o-bravnavali kongresne dokumente, smo med drugim posvetili posebno pozornost produktivnosti dela in družbeni produktivnosti nasploh.
Petnajst let smo potrebovali, da smo dvignili produktivnost za 2,5-krat. S takšnim rastom produktivnosti naša družba ne more biti zadovoljna in zaradi tega mislim, da moram o tem problemu govoriti na kongresu. Produktivnost, ki je temeljni kamen materialnega razvoja družbe, uporabljamo kot besedo vsak dan, sleherni dan pa ji tudi mečemo polena pod noge, da ne more naprej. Vsakdo pozna ovire, kot so: slaba organizacija dela, slabo izkoriščanje delovnega časa, pomanjkanje denarja, nestimulativno nagrajevanje, zgrešeni razvojni programi itd. Nekaj samo o nekaterih. Slaba organizacija dela v delovni organizaciji in izključno odgovornost ljudi v delovni organizaciji. V zadnjem času so vedno bolj prisotni zunanji faktorji, ki odločajo o usodi neke organiziranosti dela, ti faktorji pa so lahko politika nekega gospodarskega razvoja, birokratsko vodenje gospodarskih tokov in preveč egoistično podjetniško obnašanje OZD.
Vsi ti primeri so v našem slovenskem in jugoslovaskem prostoru prisotni, izražajo pa se v nenehnem pomanjkanju cele vrste materialov za odvijanje proizvodnega procesa, ki je v svoji organiziranosti produktiven, vendar tako močno oviran Od zunaj, da je slabo produktiven. Nadalje neurejena politika cen, izvoz. pomembnih surovin, kar vpliva na zmanjšanje proizvodnje doma, oziroma take iste materiale kupujemo iz uvoza po znatno višjih cenah.
Pomanjkanje električne energije in energije nasploh v minulem letu je proizvodnji in produktivnosti zadala velik udarec. Današnji sistem nagrajevanja je destimulativen, tak pa je zaradi tega, ker še ne poznamo kriterijev nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
Se eno stvar je omenil v razpravi, ki je odločujoča za sedanji in nadaljnji razvoj produktivnosti, to je nadaljnje odtujevanje kapitala iz gospodarstva, slaba kapitalna in rizična povezanost industrije in trgovine — notranje in zunanje, zastopniška podjetja in njihova preštevilnost in nepovezanost s., proizvodno sfero gospodarstva ter končno tudi banke.
Komunisti Zasavja pričakujemo, da bo kongres razrešil vrsto problemov okoli produktivnosti in
nakazal vse dejavnike, ki jo zavirajo, Vedeti pa moramo, da ne bomo. veliko dosegli, če ta problem ne bomo obravnavali globalno in enotno. To pa pomeni istočasno gospodarsko in politično. Posebno v teh vprašanjih komunisti Zasavja podpiramo predlog resolucije, vendar zahtevamo, da se to tudi čimprej uresniči v življenje, je zaključil tov. Haberl.
In tvoji stiki z udeleženci kongresa?
Izredno sem bil vesel, da sem imel možnost razgovarjati s tov. Sergejem Kraigherjem, Stanetom Dolancem, ki sta sprejela vse zasavske delegate kongresa in goste. Ob tej priliki smo predvsem govorili o problemih, ki so neposredno povezani s problematiko razvoja Zasavja.
Pogovarjal sem se mnogo tudi z nekaterimi ostalimi delegati kongresa. Dobil sem vtis, da je bilo celotno delo kongresa eno samo delovno vzdušje, ne glede ali je bil odmor ali so se vršile razprave.
Kako realizirati sedaj naloge kongresa?
Kongres mi je dal veliko novega znanja in podlage za nadalj-
Verjetno se vsak član podjetja ob prihodu v proizvodne hale začudi ob pogledu na prenapolnjene in založene hale, zatrpane transportne poti ter na ostanke izdelkov, ki so posledica neurejenega transporta.
Problem notranjega transporta je ob vedno večji proizvodnji vsak vsak dan bolj pereč ter zahteva organizirano rešitev .
Tehnološki proces v obeh proizvodnih TOZD se precej razlikuje. Tako imamo v TOZD II na zaključku procesa izdelek že pripravljen za uskladiščenje, medtem ko moramo izdelek, ki zapusti hladilno peč v TOZD I, še dodatno dodelati in oplemenititi. Ti izdelki pa potrebujejo določen medfazni prostor, nekje morajo biti stacionirani in pripravljeni za naslednje faze tehnološkega procesa. Žal rešujemo probleme transporta oziroma hitrega in organiziranega odvažanja na način, ki zaostruje odnose med neposrednimi izvajalci teh del. Skoraj na vsakem koraku naletimo
nje delo. Naloga nas delegatov je predvsem, da prenesemo kongresno vzdušje in naloge med vse člane Zveze komunistov, kajti kolikor bomo sposobni vse naloge realizirati, potem lahko smelo trdim, da bomo imeli močno organizacijo Zveze komunistov, ki bo sposobna vnesti nov delovni polet med delavski razred. Z našim aktivnim sodelovanjem V razpravah, pri razpravah o različnih predlogih za nadaljnji razvoj humanih človeških odnosov, pri uveljavitvi samoupravljanja, nadaljnjem u-trjevanjem gospodarstva, skratka povsod se morajo uveljaviti komunisti.
Po mnenju tov. Haberla pa je potrebno hitreje pristopiti k realizaciji nalog, ki jih je sprejel kongres ker le hitre akcije rode uspehe.
Tvoj najlepši vtis s kongresa?
Že uvodoma sem povedal, da je udeležba na tako pomembnem kongresu enkratno doživetje. Posebno globok in lep vtis sem dobil, ko je bilo prebrano pozdravno pismo tov. TITU, ker ga je prebrala zelo zavzeto mlada pionirka, in vzdušje enotnosti, ko je kongres sprejel protestni pismi proti italijanski vladi.
Rigo
na založene transportne poti, da je onemogočeno gibanje posameznega človeka, kaj šele transporti-ranje izdelkov iz obrata v obrat. Proizvodna hala daje vtis nekakšnega proizvodnega prostora.
Živimo v času, ko se uspehi dosegajo le z urejenim in sistematskim načinom dela. Vsako proizvodno podjetje želi čimbolj racionalizirati in organizirati proizvodni proces, katerega sestavni in za nas zelo aktualen del je prav notranji transport. Tu je treba iskati notranje rezerve, kajti proizvodni stroški rastejo iz dneva v dan, podražitve energije, osnovnih surovin ter drugih komponent pa terjajo od nas ustrezne ukrepe. Problem transporta bomo morali skupino na organiziran in postopen način reševati. Razvojni oddelek podjetja že pripravlja sanacijski program za nemoteno odvijanje tehnološkega procesa, vendar pa bomo morali težave transporta do realizacije (plana) tega programa reševati tako, kot smo (Nadaljevanje na 3. strani)
OB1DELA VSKEM PRAZNIKU
1. MAJU
čestitajo vsem članom in članicam kolektiva
—	SKUPŠČINA podjetja
—	DELAVSKI SVETI VSEH TOZD
—	OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
—	SVET ZK STEKLARNE IN SEKRETARIAT OSNOVNE ORGANIZACIJE
—	AKTIVI MLADIH DELAVCEV
—	UREDNIŠTVO STEKLARJA
VESTI IZ TOZD I
Začet je postopek za nov samoupravni sporazum
Z izdajo zakona so bile delovne upravnih sporazumov obvezne, da pristopijo k spremembam samoupravnega sporazuma, zlasti pa, da se oblikujejo nove organizacijske oblike, ravno v zvezi z organiziranostjo temeljnih organizacij pri posameznih podpisnicah.
V preteklem obdobju je bil način samoupravnega sporazumevanja tak, da so delavski sveti posameznih podpisnic imenovali do-
sicer v tem, da se neposredno v odločanje vključujejo tudi posamezne temeljne organizacije. Tako smo tudi v okviru slovenske steklarske industrije pozvali vse temeljne organizacije, da izvolijo delegate za konstituiranje zbora udeležencev samoupravnega sporazumevanja. Zbor je sklepčen in se konstituira kot zbor, če so na njem prisotni delegati večine or-
Prva seja delegatov za samoupravni sporazum slovenskih steklarn v
Hrastniku
ločeno število članov po paritetnem sistemu in so ti člani vseh podpisnic predstavljali skupno komisijo, ki je imela določene naloge ter pravice in dolžnosti, določene s samim samoupravnim sporazumom. Sporazum je bil podpisan v letu 1971, dopolnjen v letu 1973 ter potrjen od pristojnih republiških organov. S sprejetjem zakona pa se spreminja organizacijska struktura organov podpisnic samoupravnega sporazuma, in
ganizacij, ki so se odločile za vključitev v postopek. V navedenem primeru so bili prisotni delegati vseh podpisnic z izjemo steklarne Hrpelje, v večini primerov pa tudii delegati posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Na tej podlagi se je u-gotovilo, da se je konstituiral zbor delegatov in na podlagi kratkega poslovnika že tudi oblikoval svoje delo.
Delegati zbora so predlagali, da
VESTI IZ TOZD I
(Nadaljevanje z 2. strani)
jih do sedaj, saj nam drugega pač ne preostane.
Kapacitete predelave steklene mase se vsak dain večajo, medtem ko so kapacitete zmesarne ostale na isti ravni kot pred leti. Največje težave nastajajo pri uskla-diščenju osnovnih surovin (kremenčev pesek, soda, marmor), saj ni zadostnih skladiščnih objektov za povečano proizvodnjo.
Zelo resen problem se pojavlja pri pripravi vsaj minimalne zaloge suhega peska. Sedanje zmogljivosti sušilnice in silosa za suhi pesek so izkoriščene do skrajnosti. Dnevno potrebujemo okrog 55 ton suhega peska, kar pa je tudi maksimalna kapaciteta silosa. Ob stalnem obratovanju sušilnice za pesek, ki ima zmogljivost 3—41 na uro, je sploh nemogoče ustvariti najnujnejšo zalogo suhega peska. Kaj lahko nastopi kakršnakoli okvara, s tem pa tudi takojšnji izpad proizvodnje, ker ni suhega peska.
Tudi pri uskladiščenju sode se ob razširjeni proizvodnji pojavljajo problemi, kako uskladiščiti zadostno količino. Hkrati lahko uskladiščimo 300 ton sode, kar pa ne zadostuje za povečan obseg proizvodnje, saj to količino lahko
izkoriščamo 15 dni, kar pa je odločno premalo glede -na oddaljenost dobavitelja in težave pri nabavi.
Resnost situacije v zmesarni glede kapacitet in izredno težkih pogojih dela vzbuja pomislek, da se je ob planiranju razširjene proizvodnje morda gledalo iz nekoliko ozkega aspekta na celotno prizadeto območje, saj so kapacitete v zmesarni ostale na istem nivoju, kot so bile pred uvedbo
I.	in II. faze rekonstrukcije avtomatske proizvodnje.
Verjetno vsakega posameznika zanima, kakšne rezultate dosegamo z novo organizacijsko obliko, kako poslujejo posamezne TOZD. Minili so že trije meseci, ni pa znano, kakšna je dejanska slika poslovanja, kakšni so uspehi posameznih TOZD. Sicer je znana mesečna realizacija, vendar ta podatek ni zadosten kazalnik, če niso prikazani tudi ostali parametri, saj so bistvenega pomena za dobro in slabo poslovanje vsi nastali stroški. Če smo v minulem obdobju poslovali nekoliko, slabše, moramo vedeti, zakaj, kje in kako je. treba ukrepati. Seveda pa ni še z ukrepi določeno, da lahko morebitne neuspehe odpravimo v naslednjem obdobju.
se za izvrševanje funkcij iz samoupravnega sporazuma in pripravo predloga za spremenjeni samoupravni sporazum, v prvi vrsti upoštevajoč sindikalno listo, oblikuje skupna komisija z nalogo, ki je določena v zakonu, oziroma v še veljavnem samoupravnem sporazumu.
Po novem predlogu bi se oblikovala komisija iz 7 do 9 članov, o čemer se bo dokončno odločilo na naslednjem zboru delegatov, upoštevajoč zahteve posameznih TOZD.
Do uveljavitve dela nove komisije pa prevzema vso odločilno funkcijo obstoječa komisija s tem, da izvršuje in nadzoruje določila veljavnega samoupravnega sporazuma in pripravi predlog spremembe, zlasti glede na sindikalno listo.
Zbor delegatov je tudi sprejel napotke za delo komisije, ki izhajajo iz zapisnika in sklepov, ki jih je sprejela obstoječa komisija. Delegati so se zavzeli tudi za to, da bi se glede na množičnost tehnično administrativnih in računsko analitskih del ustanovilo posebno delovno mesto, ki bi ga v vseh oblikah financirale vse TOZD oziroma podpisnice. Delegati so tudi sprejeli mnenje in stališče, da je potrebno na delavskih svetih takoj verificirati delegatska razmerja in obravnavati stroškovnik po razrezu za republiško in lastno komisijo. Delegatom se bo tudi posredoval 1 izvod
Tov. Sušin Viktor, predsednik komisije za samoupravni sporazum otvarja prvo sejo
samoupravnega sporazuma, kakor tudi zapisnik zadnjega sestanka skupne komisije, iz katerega so razvidni predlogi za spremembo samoupravnega sporazuma glede na sindikalno listo. O vseh predmetnih predlogih bo ponovno razpravljala skupna komisija, dokončno sestavo predloga pa bo sprejel zbor delegatov.
Delegati Steklarne Hrastnik na prvi seji za samoupravni sporazum
ZAHVALA
S 1. 4. sem odšla iz kontrole TOZD I. v kontrolo TOZD II. Tako sem po 26 letih dela na enem delovnem mestu spremenila delo. Težko sem se ločila od svojih sodelavk in predpostavljenih, s katerimi sem se vsa dolga leta lepo razumela. Da so me tudi oni imeli radi in me spoštovali, je dokaz, da so me obdarili z lepim praktičnim darilom, katero me bo vedno spominjalo na nekdanje sodelavke.
S tega mesta se vsem naj-lepše zahvaljujem in želim vsem še veliko osebnega zadovoljstva in uspehov pri delu.
Albina Hočevar
ZAHVALA
11. 3. sem odšel iz obrata TOZD I. na novo delovno mesto v obrat TOZD II. avtomatske proizvodnje. Na novem delovnem mestu se bom priučil delu na avtomatski preši. Seveda je ta prehod zame malo težak, saj sem delal 22 let v drugem obratu. Sodelavkam in sodelavcem pri kontroli stekla, izmenskemu vodji Alojzu Knezu, pa se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na lepe in tudi težke trenutke, ki sem jih preživel v tem obratu. Človek je ob takšni pozornosti res presenečen.
Torej najlepša hvala, obenem pa želim vsem veliko osebne sreče, zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu.
Ivan Hočevar
Z. A.
IZVOLILI SMO ČLANE DELEGACIJ TOZD
Že v zgodnjih jutranjih urah so bila volišča polna
S sprejemom zvezne in republiške ustave smo končali z drugo fazo uresničevanja ustavnih sprememb iz leta 1971, katere so prinesli tudi drugače imenovani — delavski amandmaji. Smoter teh sprememb je, da se porežejo korenine vsem negativnim pojavom v naši družbi in to na način, da se delovnemu človeku v čim večji meri omogoči direktno odločanje o družbenih zadevah v družbi nasploh, prek katerih pa lahko vsak posameznik sebi in svojim tovarišem čimbolj uredi pogoje življenja.
Seveda so spremembe, ki so jih oblikovali ustavni amandmaji, terjale, da ta celoten družbenopolitični, gospodarski in skupščin-
Na volišču
ski sistem prilagodijo zahtevi, da se uveljavi v prvi vrsti najbolj poudarjena pravica neodtujljivega odločanja o celotnem procesu družbene reprodukcije. Poleg o-stalih sprememb je bilo tako potrebno nadomestiti preživeli od-borniški sistem, pri katerem so izvoljeni odborniki ob izvolitvi dobili 4-letni mandat, potem pa so pri odločitvah v skupščini glasovali in zastopali v glavnem le svoje mišljenje oziroma v najboljšem primeru le določeno ožjo skupino občanov. S prehodom iz odporniškega na delegatski sistem pa so se naloge delegatov v primerjavi z nalogami odbornikov bistveno spremenile ravno v smeri neposrednega vplivanja delovnih ljudi na stališča, ki jih zastopa delegacija. Tako je dolžnost delegacije, da o pomembnejših vprašanjih, o katerih se bo na skupščin:; razpravljalo in odločalo, dobijo mnenje vseh občanov v temeljnih samoupravnih skupnostih, katere delegati so, medtem ko lahko v določenih zadevah delegacija samostojno oblikuje svoja stališča. V ta namen je delegacija tudi sestavljena tako, da so zastopane vse strukture delovnih ljudi, da so tudi čimbolj seznanjeni z vprašanji, o katerih morajo na skupščini odločati. Seveda mora delegacija oziroma delegati, ki so izmed delegacije izbrani, da zastopajo stališča, ki so se izoblikovala na temeljnih samoupravnih, skupnostih poleg tega. da zastopa-
jo mnenje delovnih ljudi, te tudi seznanjati z vsemi sklepi in stališči organa, v katerem opravljajo svojo delegatsko funkcijo in istočasno seznanjati delovne ljudi o problemih, ki jih imajo pri svojem delu. S tem se je seveda obseg dela delegatov bistveno spremenil, če ga primerjamo z delom odbornikov, zato se pričakujejo tudi identični uspehi pri samem delu delegatov.
Tudi v Steklarni Hrastnik smo skladno s potekom vseh ustavnih sprememb v letošnjem letu izvršili vse postopke od evidentiranja možnih delegatov, predkandida-cijske konference, razširjenih sej družbenopolitičnih organizacij, kandidacijske konference, do samih volitev, ki so bile 28. 3. 1974. Na teh volitvah so vsi delovni ljudje v podjetju Steklarna Hrastnik, vsak v svojem TOZD volili člane delegacije svoje TOZD za enotni zbor združenega dela Skupščine občine Hrastnik. Seveda so delegacije glede na število različno številčne, ker so se pač oblikovale glede na raznolikost interesov in skupin, tako da so vsi ti zastopani prek delegatov. Delovni ljudje v Steklarni Hrastnik so z visoko moralno zavestjo izpolnili svojo državljansko dolžnost in pravico, saj so se polnoštevilno u-deležili volitev. TOZD pa so po končanem glasovanju ugotovili izide volitev, na katerih so bili izvoljeni naslednji člani delegacij:
TOZD I
1.	Blaško Viktor
2.	Petrič Vili
3.	Grum Jože II
4.	Drame Stane
5.	Haberl Adolf
6.	Zaletel Vili
7.	Veber Franc
8.	Grčar Karli
9.	Perci Adi
10.	Tovornik Ivan
11.	Kobal Anton
12.	Halcer Robert
13.	Drame Hilda
14.	Žibert Franc
15.	Kumlanc Roman
16.	Vračun Vili
17.	Zaletel Kristina
18.	Hercog Štefka
19.	Kraševec Ivan
20.	Salmič Franc
TOZD II
1.	Gec Rado
2.	Koritnik Matija
3.	Met.erc Ervin
4.	Gomiler Rudi
5.	Alt Ervin
6.	Kapelar Albert
7.	Fabjan Vili
8.	Seničar Ludvik
9.	Alauf Cvetka
10.	Biderman Marija
11.	Brilej Joža II
12.	Belak Drago
13.	Železnik Janez
14.	Vezovišek Dunja
15.	Plazar Slavi
TOZD III
1.	Biderman Marija
2.	Deželak Stane
3.	Gfi'-madnik. L’dija
4.	Grašič Frančiška
5.	Metern Tngrid
6.	Petrič Milena
7.	Pikš Vanda
8.	Posačnik Alojz
9.	Prah Jože
10.	Sihur Erna
11.	Tovornik Marjana
TOZD IV
1.	Matko Ivan
2.	Križaj Mirko
3.	Klemen Ignac
4.	Klenovšek Franc
5.	Volfant Edi-
6.	Premec Jože
7.	Kreže Drago
8.	Žlindra Ferdo
9.	Velej Milan
10.	Gornik Slavko
Prvič na volišču
TOZD V
1.	Bremec Alojz
2.	Debelak Franjo
Poleg izvoljenih delegacij iz posameznih TOZD so še zasedanja skupščine udeležili tudi vodje TOZD in služb podjetja.
Po zelo obširni razpravi je skupščina sprejela naslednje zaključke:
—	Skupščina podjetja je imenovala 2 delegata, ki bosta zastopala Steklarno Hrastnik pri razgovorih o združevanju med Sijajem Hrastnik, TIKO Trbovlje ter Steklarno Hrastnik. Imenovana sta bila tov. Franjo Krsnik, vodja planske službe in dipl. pravnik Viktor Sušin, vodja splošno kadrovskega sektorja.
—	V zvezi z realizacijo izgradnje mostu preko Save in gradnje
3.	Gračnar Ivan
4.	Kajzar Adolf
5.	Kavzar Peter
6.	Koritnik Hubert
7.	Laznik Jože
8.	Rotar Ernest
9.	Sebasu Branko
10.	Selič Franc
11.	Seničar Ernest
12.	Špacapan Marjan
13.	Verač Anton
14.	Žerko Franc
15.	Knez Alojz
TOZD VI
1.	Gerhard Jože
2.	Rački Viktor
3.	Kavšek inž. Niko
4.	Debelak Štefka
5.	Jovan Valerija
6.	Koritnik Karl
7.	Vidovič Ida
8.	Roškar Katarina
9.	Zaletel Frida
10.	Petan Marjeta
11.	Kocman Franc
12.	Guzaj Alojzija
13.	Cvetko Franc
14.	Majez Ferdinand
15.	Habjan Vera
Po končanih volitvah so bili že tudi prvi sestanki izvoljenih delegacij, na katerih so izmed svojih članov izvolili predsednike delegacij in predsedstvo konference delegacij. Konferenco delegacije tvorijo zaradi premajhnega števila zaposlenih TOZD III, TOZD IV in VI in potem skupaj delegirajo določeno število delegatov za sejo enotnega zbora združenega dela Skupščine občine Hrastnik
ceste v spodnjem Hrastniku je bilo sprejetih več sklepov, in to: Skupščina podjetja je sklenila, da se odkupi posebna osnovna šo-na Frtici za 250.000 din. Omenjena vsota se plača po zaključnem računu za leto 1974 iz sredstev sklada skupne porabe TOZD, ki bodo ta stanovanja dobila na razpolago. Skupščina občine Hrastnik sprejme zadolžitev, da do takrat izprazni zasedene kapacitete v tej stavbi. Strokovna služba v okviru razvojnega sektorja se zadolži, da pripravi ustrezno dokumentacijo za popravilo stavbe in prostorov.
PETO REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE
PODJETJA
ALI JE POŽARNA VARNOST V PISARNAH ZAGOTOVLJENA?
Tu in tam beremo, da je izbruhnil požar v šoli, bolnišnici, pisarni, pri televizorju itd. Mislili bi, da so taka mesta varna pred požari. Pri tem pa ugotavljamo, da bi bila nezgoda precej manjša, oz. bi je sploh ne bilo, če bi ljudje ravnali pravilno in bi bili vsi nekoliko pripravljeni. Pravzaprav je vsako delovno mesto bolj ali manj požarno ogroženo. Poglejmo požarno varnost v upravnih prosto-
(Nadaljevanje s 4. strani)
—	Skupščina podjetja je soglasno potrdila predloženo varianto izgradnje mostu in priključka na že obstoječo cesto.
—	Skupščina podjetja sprejema predlog skupščine občine Hrastnik, o čemer se sklene posebna pogodba, da se steklarni Hrastnik iz skupnega stanovanjskega solidarnostnega sklada, ki se formira : v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti Hrastnik, dodeli v uporabo 14 stanovanj, ki jih Steklarna Hrastnik odkupi oziroma začne odplačevati po preteku 10 let pod naslednjimi pogoji :
a)	Takoj po dokončanju stanovanj se s samoupravno stanovanjsko skupnostjo Hrastnik sklene pogodba na vrednost oziroma ceno stanovanj ob vselitvi.
b)	Prvih 10 let Steklarna Hrastnik ne plača nobenih obresti.
c)	Po desetih letih plača. Steklarna Hrastnik pogodbeno vrednost stanovanj, povečano za faktor revalorizacije, ki je bil določen z zveznim predpisom.
d)	Rok odplačila je 5 let.
e)	Obresti se določijo po takrat veljavni obrestni meri za stanovanjske kredite.
—	Skupščina podjetja (21 delegatov) je soglasno sklenila, da se izvrši prenos v okviru poslovnega sklada iz dela obratnih sredstev na del za osnovna sredstva v višini 2,230.000 din.
—	Gospodarsko planski sektor se s tem v zvezi zadolži, da poskuša pri Ljubljanski banki Trbovlje doseči sporazum, da se del kredita za obratna sredstva, ki je odobren -v višini 7,000.000 din, prenese na kredit za osnovna sredstva.
PREVENTIVA V PISARNI
Katastrofalni požari navadno nikoli niso nastali zaradi enega samega izrednega vzroka, ampak največkrat zaradi verige malenkosti, na prvi pogled nepomembnih ravnanj pa tudi opustitev. Na primer : kupi aktov leže na mizah, pepelniki so poleg, zaradi telefonskega poziva odložimo cigareto v pepelnik in če je na robu mize... nič kaj prijazen pogled. Cim več aktov kolikor mogoče hitro po-
V zvezi z odvozom gotovih izdelkov v skladišče iz TOZĐ X in TOZD 2 in zaradi boljše sinhronizacije dodelave izdelkov ima razvojni sektor nalogo, da organizira razgovore z vodstvom TOZD 1 in TOZD 2 ter skupnimi službami (komerciala — skladišče) o sanaciji stanja v TOZD 1 (problematika kontinuiranega odvoza gotovih izdelkov v skladišče oziroma dodelavo), obenem naj izdela u-strezen sanacijski program.
Skupščina podjetja (21 delegatov) je soglasno potrdila predlog razdelitve premoženja po TOZD, ki ga je izdelala komisija za razdelitev premoženja.
Po obširni razpravi o regresiranju prehrane in cenah v počitniških domovih in v delavsko usluž-benski menzi skupščina podjetja ustanovi posebno komisijo v sestavi: Adolf Haberl, predsednik, Janko Strgaršek in Marjana Dreu, člana, ki naj ugotovi ekonomičnost cene posameznih obrokov in izdela predlog načina regresiranja.
—	Odbor delavske kontrole pa preveri normative za prehrano.
—	Skupščina podjetja zaključi, da se nadomestilo za letni dopust v višini 600 din izplača pod enakimi pogoji kot v preteklem letu. Nadomestilo se izplača vsem tistim, ki imajo pravico do letnega dopusta, upoštevajoč spremembo zakona o razmerjih v združenem delu.
—	Skupščina podjetja (21 delegatov) je soglasno sprejela oziroma potrdila samoupravni sporazum o obveščanju članov kolektiva.
r. r.
spravimo v omare, pa bo požarna ogroženost že malo manjša. Niti posamezni ogorki, niti vsa vsebina pepelnikov ne spada v plastični ali pleteni koš za papir.
Najbolje je, če v pisarni nimamo prenosne električne peči ali kuhalnika. Če pa že morata biti, naj odobri postavitev in uporabo pristojna, odgovorna in strokovna oseba. Predvsem morajo biti izpolnjeni tile pogoji:
1.	peč oziroma kuhalnik mora stati stalno na istem mestu;
2.	pod naprave ali poleg njih ne polagajmo vnetljivih ali toplotno prevodnih oblog;
3.	električni priključki in kabli morajo biti neoporečni in pravilni;
4.	napravi morata biti dovolj oddaljeni od pohištva in opreme, da žarčenje ne bi postalo nevarno;
5.	onemogočeno naj bo, da bi kdo polagal preblizu vnetljiv material ;
6.	električne peči v nobenem primeru ne smejo biti pod pisalno mizo.
V upravnih poslopjih so večkrat arhivi, kurilnice, skladišča itd., zanje veljajo posebni predpisi.
Posebno nevarna v pisarnah so popravila z varilnimi in spajkal-nimi aparati. Preden so izrecno dovoljena, morajo biti opravljeni potrebni previdnostni ukrepi (odstranitev ali vsaj zavarovanje vnetljivega materiala iz bližine, pripravljen gasilni aparat, straža, nadzorstvo še več ur po delu tudi v sosednjih in nižje ležečih prostorih. Delo sme opraviti le izkušena strokovna oseba.
Čeprav so varstveni ukrepi pomembni in dragoceni, se moramo pripraviti tudi na morebitni izbruh požara. 2al, niti sami, niti naši sosedje nismo nezmotljivi. Zato presenečenja niso izključena.
PREVIDNOST IN BOJAZLJIVOST
Pojem »-previdnost« nikakor ne pomeni bojazljivost in strahopetnost, ampak »gledanje naprej«.
Zato je prav, da poudarimo naslednja vprašanja:
—	Kako bi pri morebitnem požaru hitro prišli na prosto?
—	Ali se sobna in glavna vrata odpirajo navzven ali navznoter?
—	Kam in koga klicati, gasilce, dežurne, obvestiti vratarja, gasilski dom, ali ste razmišljali o tem?
—	Kje stoji najbližnji in njemu sosednji gasilski aparat ali so na vidnem in dostopnem mestu?
—	V katero vrsto spada aparat?
—	Kako ga sprožimo, znate z njim pravilno ravnati? Če ne, zahtevajte pojasnilo, tovariši gasilci vam bodo z veseljem pokazali in vas naučili.
In če je vendarle začelo goreti. Če je le mogoče, ogenj pohodimo, potlačimo, mu vzamemo zrak, polijemo žarišče, nikoli v plamen ali dim. Gasilni aparati so vsekakor najbolj idealno sredstvo, vendar začnimo gasiti, ko zberemo več aparatov skupaj. Če uporabimo več aparatov hkrati, bo napad bolj učinkovit, kot če bi uporabili enega za drugim.
Če ne moremo hitro pogasiti, se premišljeno umaknemo. Če ni premočnega dima i.n plamenov, ne delajmo prepiha, umaknimo zavese, zaprimo okna, premaknimo lahko vnetljivo blago iz bližine ognja, če je še mogoče! Nato zapustimo prostor, vrata za seboj zapremo, a ne zaklenemo. Čim
hitreje pokličemo gasilce. Nikalne ustvarjajmo panike, ne f-urjaj-mo in ne vpijmo. Dvigala ne smemo uporabljati, kajti, če zmanjka toka zaradi ognja, kratkega stika, intervencije gasilcev, začetka gašenja z vodo, mora biti izklopljen tok, lahko ostanete v dvigalu in nesreča bo še večja.
SE NEKAJ NAVODIL, PREDEN PRIDEJO GASILCI
Če gasimo z gasilnimi aparati, se približujmo ognju previdno, vrata počasi odprimo, pozorni moramo biti pred butajočim plamenom, kajti v prostoru manjka zraka in ogenj le tli, prostor je nasičen s plini, ki čakajo na kisik, zrak. Ko odpremo vrata, zrak vdre v prostor in plini intenzivno zagorijo in bruhnejo skozi vrata. Če smo v pokončni drži, nas oplazi in opekline so hude. Zato vrata odpiramo počasi in se držimo čim nižje k tlom. Vodo brizgamo v žarišče, ne v plamen, stene gasimo od spodaj navzgor, z gasilnim prahom sl prizadevamo čim bolj gosto napolniti prizadeti del prostora. Če začne vreti iz špranj pri zaprtih vratih gost in vroč dim, ne smemo lahkomiselno vdirati v ogroženi prostor. Previdno se umaknemo, nadaljnji napad pa prepustimo gasilcem. Gasilce naj nekdo pričaka pri vhodu v poslopje. Paziti je, da radovedneži ne ovirajo prihoda gasilcev, zlasti avtomobilisti ovirajo oziroma celo zaprejo cesto. Gasilcem nudite najboljše in najnujnejše podatke, pokažite jim najbližjo pot do požarišča. Zgodi se tudi, če gori na hodniku, da se ne moremo rešiti. Vendar se navadno pokaže, da imamo še vedno možnost za odhod. Nekaj časa po izbruhu požara zadimljen j e in vročina nista velika. Če si pokrijete lase, držimo pred usti robec in se sklonimo, ker je pri tleh vedno boljši zrak, največkrat lahko preidemo nevaren pas. Če je na razpolago kak gisilni aparat na prah, bi si pot še lažje izsilili, saj oblak prahu za nekaj časa zaduši plamen in obenem ščiti pred vročino. Če je možno zmočiti se z vodo, naj se stori tudi to. Če pa ni mogoče, se umaknite v kak .razmeroma varen prostor ob zunanjem pročelju in se pokažite gasilcem. Če kdo po-pogreši kakega sodelavca, naj takoj javi gasilcem.
Nesmiselno je, če se ne menimo za nevarnosti, toda tudi njihovo precenjevanje lahko samo postane nevarnost, iki vodi v nepremišljena dejanja. Vedno, zlasti pa še ob nevarnosti, moramo biti obzirni eden do drugega, pomagati invalidom, bolehnim tovarišem, predvsem pa ne smemo izgubiti zaupanja vase in svojo zmogljivost. Ne bodimo paničari, trezno razmislimo o nastali situaciji in odločno ukrepajmo. Poglejmo vsak svojo pisarno, poglejmo kje tiči nevarnost, oglejmo si prostor oziroma mizico, na kateri stoji kuhalnik za kavico, ali je zavarovana; kaj, če pozabimo na kraju službe izklopiti tok, ali bo vzdržalo do naslednjega dne? Ste že kdaj pomislili, iz kakšnega materiala je grajeno naše upravno poslopje? Ste opazovali strope, stene, vrata, tla, koliko lesa je v zgradbi in pomislite, če zagori, ali bi bili kos požaru? Kako bi se umaknili, če zagori v spodnjem nadstropju, če so stopnice v plamenih ali gostem neprehodnem dimu.	R. K.
rih — v pisarnah !
PETO REDNO JZASEDANJE SKUPŠČINE PODJETJA
Predsednik skupščine podjetja tov. Savo na eni od prejšnjih sej
IZVOLJENO JE NOVO VODSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE HRASTNIK
Tako kot v vsej Sloveniji je bila tudi v občini Hrastnik prva seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora nove, delegatske občinske skupščine. Na seji, ki je bila 29. aprila 1974, so namesto odbornikov sedeli delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in tako so v razvoju novega skupščinskega sistema delovali po novem načinu. Na seji so izbrali novo vodstvo občinske skupščine, izvolili in potrdili sestavo novega izvršnega sveta, sprejeli Začasni poslovnik za delo skupščine občine Hrastnik in skupščinskih teles in opravili še vrsto ostalih formalnosti glede na sprejeto novo ustavo.
Za vodilne funkcije v občinsko skupščino so bili izvoljeni: za predsednika Branko M1LINOVIC, dipl. pravnik, dosedanji predsednik občinske skupščine,
za podpredsednika Jože ZORClC, inženir organizacije dela, zaposlen pri ZPT kot pomočnik generalnega direktorja,
. za predsednika enotnega zbora združenega dela Robert HALZER, VK steklar, zaposlen v Steklarni Hrastnik, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Fanika VEZOVIŠEK, referent za mladoletnike in mladoletno prestopništvo pri SO Hrastnik,
za predsednika družbenopolitičnega zbora Janez VENKO, priprav-ljalec elektrolize v TKI Hrastnik.
V izvršni svet skupščine občine Hrastnik so bili izvoljeni: za predsednika Franci MARTINSEK, dosedanji tajnik skupščine občine Hrastnik,
za podpredsednika Srečko KLENOVŠEK, dipl. ing., direktor RGD pri zasavskih premogovnikih,
za člane: Franc GRČAR, načelnik oddelka za notranje zadeve skupščine občine,
Dušan GREŠAK, načelnik oddelka za narodno obrambo skupščine občine,
Maks JAKOPIČ, predsednik ZZB NOV, upokojenec,
Maks MRCINA, dipl. ing., direktor steklarne Hrastnik,
Ivan RUPNIK, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine,
Matija TROTOVŠEK, načelnik davčne uprave skupščine občine, Ludvik ZALOKAR, poslovodja investicij pri RGD ZP Trbovlje, Franja ZUPANClC, načelnica oddelka za splošne zadeve in družbene službe skupščine občine,
Jože ŽIBRET, direktor KOP Hrastnik.
Novoizvoljeni člani izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik dajejo
slovesno izjavo
Za predsednika občinske skupščine občine Hrastnik je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik dipl. pravnik Branko Milinovič. Pri njegovem delu mu želimo mnogo uspehov
Za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik je bil soglasno izvoljen Franci Martin-šek
OBISK VELESEJMA V HANNOVRU
Kar dolga in tudi naporna je pot iz Hrastnika do središča nemške zvezne dežele Niedersachsen, saj smo tja prispeli po dobrih dvanajstih urah neprekinjene vožnje. Ce bi potovali z vlakom, bi trajalo še dlje, kajti dobri »Auto-bahni« (avtostrade) dopuščajo hitro vožnjo. Seveda pa so ravino te ceste tudi zelo nevarne, ker vozila potujejo z razmeroma veliko hitrostjo. Tako se velikokrat zgodi, da nekdo tik pred teboj zavije iz počasnejšega na hitrejši vozni pas. To je seveda lahko usodno za eno ali še pogosteje za več vozil, ker lahko pride do verižnega trčenja.
Sam sejem si zaradi omejenega časa nismo utegnili ogledovati na dolgo in široko, smo pa zato posvetili vso pbzornost tistemu področju, ki nas najbolj zanima poslovno, to je razsvetljavi. Obiskali smo paviljone tistih naših kupcev, ki na tem sejmu razstavljajo. Ker sem si sejem ogledoval predvsem kot oblikovalec (mimogrede povedano mislim, da je glavni pomen obiska tega sejma sploh v tem, da smo na tekočem z novostmi s tega področja), podajam v nadaljevanju ustrezna opažanja:
1.	Izrecnih novosti na področju razs veti javnih stekel (plafonjere, tulpe itd.) seveda ni. Ko pravim, da ni izrecnih novosti, moram precizirati: novost je bila takrat, ko je bila predstavljena, denimo, prva plafonjera s strukturo. So pa novosti v oblikah in strukturah stekel, še posebej pa padejo v oči dražje izvedbe, to se pravi tendenca po dražjih izvedbah, in sicer so to predvsem v slikarnici dodelana stekla. Gre v nekaterih primerih za posrečene in sveže ideje poslikavanja oziroma za kombinacijo oblike, strukture in dekorja. Opazna je tudi spretnost manipuliranja z istim steklom, npr. tulpo: prvič je predstavljena z enim dekorjem, potem z drugim itd., skratka človek dobi vtis, kot da gre za različna stekla. Predvsem je tudi očitna dobra tehnika poslikavanja, od peskanja do brizganja itd. Pri tem ne gre prezreti spretne uporabe šablon; brez njih si namreč ni moč zamisliti določenih uspelih kombinacij poslikavanja.
2.	Poleg opažanj samih je vodilo za delo v pripravljanju novih rešitev za opisana stekla brez dvoma tudi tisto, kar so naši kup-
ci povedali v pogovoru z nami. Očitna je težnja po novih serijah z upoštevanjem zgoraj opisanih kombinacij, ki so pač trenutno moderne. Seveda pa je tako za kupca kot za proizvajalca delikatno vprašanje izdelave modela, ali z drugimi besedami: težko se je odločiti za nek osnutek, ki ga vidimo samo na risbi. Namreč na risbi je lahko neka plafonjera zelo efektna, v resnici pa je učinek dosti skromnejši (ni izključeno tudi obratno). Zato ostaja problem, kako prikazati plastično in v primernem prosojnem materialu vsaj del določenega telesa. Odločitev bi bila takrat dosti lažja.
3.	Zaključki: Nemško tržišče zahteva opisane novosti. Ce bomo hoteli iti v korak s konkurenco, bomo morali pripraviti ustrezne nove rešitve. Te rešitve pa lahko nastajajo samo na podlagi živega sodelovanja med oblikovanjem, TOZD — 1, slikarnico in seveda komercialo. Predvsem bo potrebno dopustiti široke možnosti eksperimentiranja, seveda ne stihijskega, ampak smotrnega. Mislim' pa, da je danes bolj kot kdajkoli prej pomembno, biti na tekočem z novostmi oziroma smerjo v razsvetljavi in nuditi vsaj enakovredne, če ne boljše rešitve od drugih.
Alojz Marčen
ZAHVALA
Delavkam in delavcem brusilnice se 'zahvaljujem za darilo, ki so mi ga izročili ob moji upokojitvi. Vsem želim obilo zdravja in uspehov pri nadaljnjem delu.
Zajc Fani
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem iz elektro delavnice, ki so mi s svojo solidarnostno akcijo nadoknadili ukradeni osebni dohodek za mesec marec.
Bojan Kolšek
Delegati na prvi seji občiske skupščine občine Hrastnik
PIONIRSKA
VZGOJA
Letos je že šesto leto, odkar se množično izvajajo pionirska prometna tekmovanja, in sicer pod naslovom »Kaj veš o prometu« in »Srečanje pionirjev prometnikov«.
Obe prometni manifestaciji sta tekmovalnega značaja iz področja prometne vzgoje in se od občinskega tekmovanja dalje izvajata vsako leto v drugem kraju.
Učenci in učenke iz naše občine se redno udeležujejo tekmovanj, kar je zasluga komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik in seveda šol, pa tudi z njihovimi uvrstitvami smo lahko kar zadovoljni.
Tekmovanje »Kaj veš o prometu« se izvaja v štirih skupinah, in sicer:
—	v prvi skupini 1. in 2. razred,
—	v drugi skupini 3. in 4. razred,
—	v tretji skupini 5. in 6. razred in
—	v četrti skupini 7. in 8. razred.
Šolsko prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu« obsega znanje iz cestno prometnih predpi-
PROMETNA
ni šoli, vsaka z eno. ekipo tretje in eno ekipo četrte skupine. Tekmovanje se je pričelo najprej na poligonu za spretnostno vožnjo, kjer je bil izmed vseh udeležencev najboljši Povše Branko iz osnovne šole Dol pri Hrastniku.
Takoj po končani spretnostni vožnji na poligonu so tekmovalci pričeli s tekmovanjem v ocenjevalni vožnji s kolesi. Tekmovali so po ulicah v Hrastniku, kjer jih je v križišču pri Birtiču usmerjal prometni miličnik. Najboljši v tej panogi je bil Uroš Kuhar iz o-snovne šole Dol pri Hrastniku.
Kot zadnja tekmovalna disciplina je bila reševanje testnih pol. Testne pole so zelo zahtevne in mora tekmovalec kar dobro poznati prometne predpise. Toda tekmovalci so bili dobro pripravljeni in so Povše Branko, Ristovič Cedo, Kodrun Rolando iz osnovne šole Dol pri Hrastniku ter Šalamon Jani iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik rešili testne pole brez napake.
Po izvedenih vseh treh panogah je bilo treba izbrati najboljše štiri uvrščene III. kola tekmovanja, to je za medobčinsko tekmovanje, ki je bilo letos 13. 4. 1974 v Trbovljah.
Najbolje uvrščeni iz III. sku-
Ocenjevalna vožnja s kolesom po ulicah Hrastnika; križišče pri
»Birtiču«
sov, pisanja prostih spisov, iz likovnih ustvaritev otrok, poznavanja prometnih predpisov, preizkusa teoretičnega znanja o prometu, ocenjevalne vožnje s kolesom po ulicah ter spretnostne vožnje s kolesom na poligonu.
Prometno tekmovanje je razdeljeno v štiri kola. V prvem kolu sodelujejo vsi učenci in učenke o-snovnih šol od 1. do 8. razreda. Razredno in šolsko tekmovanje izvedejo šole same. Z razrednim tekmovanjem je za učence in u-čenke 1. in 2. razreda to tekmovanje zaključeno. V šolskem tekmovanju konča tekmovanje, druga skupina, to je 3. in 4. razred. Najbolje uvrščeni tekmovalci iz tretje in četrte skupine si pridobe pravico nastopa na občinskem tekmovanju.
Občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, katerega je izvedla občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik, je bilo dne
3.	4. 1974 na stadionu pri osnovni šoli heroja Rajka Hrastnik. Tekmovanja sta se udeležili 2 osnov-
pine :
1.	Šalamon Jani iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik,
2.	Kodrun Rolando,
3.	Majes Zvone, oba iz osnovne šole Dol in
4.	Boris Sušin iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik.
Najbolje uvrščeni iz IV. skupine:
1.	Kuhar Uroš,
2.	Povše Branko,
3.	Ristovič Čedo, vsi iz osnovne šole Dol, in
4.	Hvala Lado iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik.
Po izbiri najboljših tekmovalcev je predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik tov. Kavzar Janko podelili knjižne nagrade in značke. Obenem je v svojem govoru vsem tekmovalcem čestital za dosežene uspehe in želel, da še v bodoče aktivno sodelujejo pri vseh prometnih manifestacijah.
V 3. kolu tekmovanja »Kaj veš o prometu«, ki je bilo v Trbovljah za 16 občin ljubljanskega ob-
Pionirji pripravljeni za tekmovanje s kolesom na poligonu
močja, se naši tekmovalci niso u-vrstili v nadaljnje tekmovanje 4. kola — republiškega prometnega tekmovanja v Krškem.
Poleg izvedbe šolskega prometnega tekmovanja »Kaj veš o prometu« organizira komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik tudi udeležbo pionirjev prometnikov na prometni manifestaciji »Srečanje pionirjev prometnikov«, ki je bilo letos 4. in 5. maja v Ajdovščini.
Okvirni program republiškega srečanja pionirjev prometnikov obsega »orientacijski pohod«. Med pohodom morajo udeleženci reševati naloge s področja prometa, spoznavati zgodovinske in kulturne znamenitosti kraja tekmovanja, znati koristiti kompas in določati smer pohoda, poznati o-snovno znanje nudenja prve pomoči in znati streljati 'z zračno puško v tarčo.
Raznovrstne naloge, ki jih mo-
rajo udeleženci pohoda opraviti med potjo, so pomembne pri prometni vzgoji in sodelovanju mladine v okviru družbene samozaščite občanov...
»Srečanja pionirjev prometnikov« sta se iz naše občine udeležili dve ekipi, in sicer ena ekipa iz osnovne šole Dol pri Hrastniku in ena ekipa iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik.
Tovrstna dejavnost je doslej pokazala, da se zanjo zanima vse več učencev v nižjih in višjih razredih, množično pa jo podpirajo šole in starši, ne le zaradi njenih izobrazbenih vrednot, temveč tudi zavoljo varnosti otrok in mladine v cestnem prometu.
Želimo, da bi se prometna vzgoja v osnovnih šolah še nadalje tako razvijala ter da bi v bodoče dosegli še boljše rezultate oziroma da bi se tekmovanja udeleževalo še več učencev in učenk.
Referent za promet Marinka Sršen
Letna konferenca Ribiške družine Hrastnik
Dne 24. marca je RD Hrastnik imela svoj letni posvet, kjer je njen predsednik tov. Soba Jože st. dal poročilo o delu izvršnega odbora in komisij. Po poročilih predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja ter podpredsednika RD se je razvila živahna diskusija ter tudi padla kakšna pikra beseda na račun dela odbora. Kljub raznim diskusijam se je pa vendarle ugotovilo, da so posamezniki iz odbora vložili v delo ogromno prostega časa, za kar jim je bilo dano javno priznanje.
Letni posvet je sprejel precej sklepov za nadaljnje delo izvršnega odbora, nekatere najvažnejše bom tudi nakazal, in sicer:
1.	Ribji zarod, ki ga sami vzgojimo v družinski ribogojnici, naj se najprej uporabi za potrebe družine, ostanek se pa naj proda.
2.	Vlaganje krapov v Savo v letu 1973, v kolikor se bo pokazalo za uspešno, naj se vsako leto ponovi ter s tem obogati stalež rib v našem revirju ter seveda tudi večji izplen ribičev, ki je v sedanjem položaju izredno pičel.
3.	Da se vodstvo RD Hrastnik Še nadalje bori za pridobitev čiste vode s tem, da bi RD Litija dobila na svojem območju odvzeto vodo s strani višjih organov ter nam odstopila del reke Save od Savskega mostu do Ponovičev, kar bi
seveda koristile vse ribiške dru-žme Zasavja. Seveda je to le lepa želja, kaji za to se borimo že mnogo let, vendar zaman. Ce pa bi to uspelo, bi zadovoljili potrebe naše družine.
4.	Da se »vikend« na Savi dokončno uredi tudi s sanitarijami in s shrambo za ribiško orodje in škornje. Paziti pa se mora na red in čistočo.
5.	Da se v tem letu organizira izlet za člane RD Hrastnik in to na reko Krko ali drugam, kar je želja ribičev, da spoznajo lov tudi v drugih vodah.
6.	Da se poostri čuvajska služba v potokih BOBEN in BRNICA, ter tudi na reki Savi. Zbor se je zavzel za to, da naj bodo čuvaji neoporečni člani RD.
7.	Da RD Hrastnik opozori vse prebivalce Hrastnika, trgovine, podjetja in vse ostale, da bo začela ukrepati proti kršilcem, ki mečejo v potoke razne odpadke in nam onesnažujejo vodo, katera bi morala biti vsem prebivalcem, če bi bila čista, v ponos. Zato je skupna skrb vseh nas, da to u-stvarimo.
8.	Izvršni odbor je tudi zadolžen s strani članstva, da v letošnjem letu družina razvije svoj društveni PRAPOR.
PEVSKI ZBOR DPD „SVOBODA I“ JE PRAZNOVAL
zadovoljstva smo zapuščali dvorano in se odločili, da bomo na podobne prireditve še zahajali.
Pevski zbor Svoboda I iz Hrastnika je proslavljal 50-letnico svojega obstoja. Na ta dan so priredili slavnostni koncert pod pokroviteljstvom delavskega sveta zasavskih premogovnikov Trbovlje.
Dvorana je bila polna in kmalu so se na odru razgrnile zavese. Pevci so prihajali na oder, mi pa smo jih pozdravili s ploskanjem. V slavnostnem govoru nas je vse navzoče pozdravil tovariš Adam Babič, ki je v kratkem govoru o-risal vso uspešno pot pevskega zbora od začeka pa vse do danes. Prisotna je bila tudi tovarišica Lidija Šentjurc in tovariš Vinko Trinkaus. Nekateri drugi povabljeni pa so bili na žalost zadržani. Zbor vodi Viktor Malovrh, ki je ob tem času praznoval tudi 60-letnico svojega življenja in ima tudi velike zasluge za tako dolg obstoj in tudi uspešnost zbora. Zapeli so nekaj pesmi ki so jih skozi ves čas svojega obstoja najraje izvajali. Znova smo se lahko prepričali, da je Svoboda I res
kvaliteten zbor, to pa dokazujejo tudi številna priznanja in pohvale, ki so jih prejeli na mnogih nastopih. Ko se je njihov program končal, so podelili Gallusove značke tistim, ki so bili že 20 let pri zboru. Tistim, ki so bili pri zboru že 25 let pa so podelili druga spominska darila. Vsem pevcem in pevovodji so čestitali predstavniki drugih zborov iz Zasavja, prejeli pa so tudi mnogo pismenih čestitk tistih, ki so bili zadržani.
Program sta nadaljevala pevska zbora Svobode II pod vodstvom Vilija Petriča in pevski zbor Svoboda Dol pod vodstvom Adolfa Dragarja. Na koncu pa so prišli na oder vsi pevci vseh treh zborov in pod vodsvom tov. Malovrha, ob klavirski spremljavi Elze Jakšič so skupno zapeli Pesem o Titu ter se s tem pridružili čestitkam tov .Titu za njegov rojstni dan, ki se bliža. Ves program pa je prijetno povezoval Ivo Trbovc.
Jasna Kosm
Tako se je ta slavnostni koncert končal. S prijetnim občutkom

Mali leksikon samoupravljanja (X. nadaljevanje)
ŠTRAJK
Organizirana prekinitev dela s strani delavcev in v znak protesta proti določenim ukrepom kapitalističnih lastnikov; sredstvo delavcev, s katerimi bi primorali lastnika sredstev za proizvodnjo, da zadovolji njihove določene zahteve (boljši delovni pogoji, večje plače ipd.). Stavkokaz je delavec, ki se ni odzval pozivu, da stopi v štrajk (da se pridruži svojim tovarišem v štrajku, ampak nadaljuje z delom). To je torej človek brez razredne zavesti in občutka solidarnosti, ali tisti, ki ga kapitalist s podkupovanjem ter drugimi sredstvi im metodami uspe odvrniti od boja delavskega razreda proti eksploataciji.
TEHNOKRACIJA
Tehnokracija (grš.) je ekonomsko gibanje, ki je nastalo v ZDA v obdobju velike svetovne ekonomske krize 1929—1933, na podlagi teoretskih postavk H. Scotta, ki zahteva, da se gospodarstvo in družbena ureditev organizira po principih tehnike in pod vodstvom tehnikov. Tehnokracija je izraz teženj razvitega kapitalističnega društva, da se najde izhod iz gospodarskih težav, ki izhajajo iz nasprotij tega društva. Tehnokra-tizem vidi samo tehnične aspekte problemov v družbi na določeni stopnji razvoja, vendar ni sposoben ali noče povezati ekonomskih problemov industrijsko razvite kapitalistične družbe z družbenimi in političnimi gibanji v konkretnem družbenem sistemu.
TEHNOLOGIJA
Veda, ki proučuje predelavo naravnih materialov (surovin). Snovi, ki jih nudi mineralni, rastlinski ali živalski svet, človek navadno ne more uporabljati v naravnem stanju, mora jih predelovati, oplemenjevati. Tako se ustvarjajo uporabne vrednosti. Tehnologija proučuje metode, ki zagotavljajo bolj ekonomično proizvodnjo, predvsem v industriji. Deli se na
splošno in vrsto specializiranih tehnologij: goriv, tekstila, metalurgije itd.
TRŽIŠČE
Skupek in splet rednih razmerij med ponudbo in povpraševanjem na določenem področju in v določenem času. To je vsota in medsebojna odvisnost vseh rednih stikov med proizvajalci (prodajalci) in potrošniki (kupci) zaradi menjave blaga. Za tržišče se često smatra prostor, na katerem se sestajajo prodajalci in kupci, da bi zamenjali blago (tržnica, sejmišče, borze in sejmi), in posamezna ustanova ali organizacija, kateri je cilj, da na enem mestu koncentrira ali izenačuje ponudbo in povpraševanje (trgovinska mreža, borze, akcijska mesta, sejmi ipd.). Prej je bilo tržišče vezano na določeno mesto, na osebno prisotnost prodajalca in kupca in na fizično prisotnost blaga. Z razvojem proizvodnih sil postaja tržišče vse manj vezano na fizično prisotnost ljudi in blaga, odnosi na tržišču pa postajajo kompleksnejši. Na modernem tržišču ni več potrebno konkretno mesto, osebni stiki in prisotnost blaga; konkretno mesto in osebne stike zamenjujejo razne naprave za prenos vesti (pošta, telegraf, telefon, teleprinter, radio ipd.), prisotnost blaga pa zamenjujejo vzorci, tipi, standardi, specifikacija blaga ipd.
Tržišče v socializmu. V socializmu obstaja blagovno gospodarstvo in tudi tržišče. Tržišče ni anarhično, ker se družbena proizvodnja, ki se odvija na podlagi družbenih sredstev za proizvodnjo in delavskega samoupravljanja, urejuje z družbenimi plani. Zaradi tega je delovanje zakona ponudbe in povpraševanja omejeno, tržišče delovne sile pa se izgublja. Vendar tržišče zadržuje svoj značaj v o-kviru plansko določenih proporcij narodnega gospodarstva, služi kot korekcija družbenih planov, omogoča stimuliranje proizvajalcev in delovnih kolektivov za povečanje in modernizacijo proizvodnje.
VALORIZACIJA
Naknadno ugotavljanje vrednosti stvari. Navadno zaradi motnje v kupni moči denarja. Ožje gledano je to nova ocena, v širšem smislu pa je ponovno določanje vrednosti stvari, katere knjižna vrednost ni več adekvatna stvarni vrednosti. Z valorizacijo se vzpostavlja realen odnos vrednosti posameznih sredstev, kar omogoča racionalnejše poslovanje.
Revalorizacija. Ponovno ocenjevanje vrednosti. Pri denarju s pomočjo devalvacije ali revalvacije. Do revalorizacije sredstev gospodarskih organizacij prihaja zaradi usklajevanja njihove stvarne s knjižno vrednostjo.
ZALOGE
Material ali blago, ki je v skladišču gospodarske, proizvodne, trgovinske ali neke druge organizacije. Material ali blago, namenjeno za proizvodnjo, prodajo ali potrošnjo, ki ni v uporabi, zamrzuje obratna sredstva, povečuje stroške in povečuje rizik. Pravilo je, da se material ali blago čim manj zadržuje v skladišču. Tako je zadovoljeno dvema principoma: principu ekonomičnosti (čim manjši stroški tem hitrejše obračanje) in principu gotovosti za neoviran proces. Zaloge so lahko povprečne, optimalne, minimalne, normirane, nekurantne, tehnične, konjunkturne.
ZAVAROVANJE
Ekonomska ustanova, ki temelji na vzajemnosti in z ustvarjanjem posebnih denarnih skladov daie odškodnino za imovinsko in neimovinsko škodo. Zavarovanci tvorijo skupnost rizika in v zavarovalni sklad vplačujejo relativno male prispevke — premije.
Zavarovanje se deli po predmetu na zavarovanje imetja in zavarovanje osebe. Zavarovanje oseb se lahko deli na privatno in socialno zavarovanje.
Zavarovanje se lahko deli na prostovoljno ali pogodbeno in obvezno. Obvezna zavarovanja se delijo na avtomatska, obvezna in pogodbena zavarovanja. Osnova prostovoljnega zavarovanja je polica. Pravila zavarovanja so sestavni del pogodbe o zavarovanju.
ZDRUŽEVANJE V
GOSPODARSTVU
Trajnejše povezovanje gospodarskih organizacij zaradi skupne dejavnosti v modernizaciji posameznih panog gospodarstva in dejavnosti, ali zaradi poslovnega sodelovanja v pogojih vse večje delitve dela in delavskega samoupravljanja. Pri tem povezovanju se ne sme omejevati samoupravnost in samostojnost gospodarskih organizacij.
Združevanje je obvezno ali prostovoljno. Glavni cilj mu je izboljšanje in pospešitev socialistične, družbene organizacije proizvodnje, blagovnega prometa in uslug, dvig produktivnosti dela, skupne tehnične, komercialne in znanstveno-raziskovalne službe, zmanjšanje stroškov poslovanja, menjava izkušenj in izboljšanje metod dela, razvijanje delavskega samoupravljanja ipd. Prepovedano je združevanje, s katerim bi se ustvarjali monopoli v proizvodnji ali na tržišču, rušili enotnost državnega gospodarskega področja, odrekale osnovne pravice upravljanja in samostojnosti gospodarskih organizacij.
ŽIRO RAČUN
Račun, na katerem so praviloma sredstva za obnavljanje plačilnega prometa z negotovinskim plačilom, oziroma prenosom denarja z enega računa na drugi brez uporabe gotovine (z virmanom). Gospodarske organizacije in ustanove, ki razpolagajo z družbeno imovino, morajo imeti žiro račune za obnavljanje svojega finančnega poslovanja. Prav tako morajo na svoje naloge pisati določene šifre in prilagati določeno dokumentacijo za družbeno evidenco in za potrebe družbenega knjigovodstva.
Konec
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE	TEKMOVANJA
KAJAKAŠEV IN KANUISTOV V POČASTITEV 1. MAJA
7.	aprila letos je bilo v organizaciji Brodarskega društva »Hrastnik« na 6 kilometrov dolgi progi od »Prusnika« do Hrastnika medklubsko tekmovanje kajakašev in kanuistov v spustu na divjih vodah.
Tekmovanja se je udeležilo 56 tekmovalcev iz sedmih klubov in to: LBD Ljubljana, »Savinja« Celje, »Rašica« Ljubljana, BD Soške elektrarne Nova Gorica, »Ada« Bosanski Novi, »Slavija« Zagreb in »Hrastnik« Hrastnik.
Tekmovanja so se udeležili skoraj vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci v tem športu iz navedenih klubov, manjkali so le nekateri boljši iz »Slavije« Zagreb in SE Nova Gorica.
Tekmovanje so odlično organizirali funkcionarji domačega brodarskega društva, motila pa sta ga izredno nizka gladina Save in veter, ki je pihal tekmovalcem v obraz.
Rezultati :
K-l člani:
1.	Grašič (LBD) 21,15
2.	Tumara (Slavija) 21,24
3.	Matakovič (Slavija) 21,25
4.	Veizovič (Ada) 21,36
5.	Kodelja (SE) 21,42
K-l ženske:
1.	Kurnik (LBD) 25,35
2.	Zgonc (LBD) 29,27
K-l mladinci:
1.	Barič (Hrastnik) 21,50
2.	Hotič (Ada) 21,58
3.	Skok (Rašica) 22,02
4.	Gnjidič (Hrastnik) 22,07
5.	Stradar (Hrastnik) 22,49
C-l člani:
1.	Štrukelj (Rašica) 24,37
2.	Milinkovič (Slavija) 24,41
Letošnjega prvenstva v malem nogometu se udeležuje 8 ekip. Do sedaj je bilo odigranih že več kol. Tukaj objavljamo rezultate in lestvico po prvih treh kolih.
I.	kolo
Notranji obrat I. : Samski dom 1:1 Notranji obrat II. : Orodjarna 1:1 Skupne službe : Avtomati 8:3 Notranji obrat II. : Delavnice 2:3
II.	kolo
Samski dom : Delavnice 2:4 Avtomati : Notranji obrat II. 1:1 Orodjarna : Skupne službe 4:3 Notranji obrat I. : Notranji obrat III. 1:3
III.	kolo
Notranji obrat III, : Samski dom 1:1 Skupne službe : Notranji obrat I. 1:1
3.	Brusar (Slavija) 25,27
4.	Gerkman (LBD) 26,27
5.	Svetek (LBD) 26,50
C-l mladinci:
1.	Modič (Rašica) 30,13
2.	Jelačič (Rašica) 32,43
C-2 člani:
1.	Car—Frankovič (Slavija) 24,04
2.	Novak—Matičič (Rašica) 24,25
3.	Kralj—Kralj (LBD) 25,01
4.	Rojko—Bajda (Hrastnik) 27,45
C-2 mladinci:
1.	Masle—Mali (LBD) 23,40
2.	Vovk—Halzer (Hrastnik) 23,58
Večjih presenečenj ni bilo. Grašič je zasluženo zmagal med kajakaši pred Tumaro in Matakovičem,, ki sta zasedla 2. oziroma 3. mesto z razliko. 1 sekunde. V tej konkurenci je dokaj zatajil Hrastničan Barič, ko je v članski konkurenci zasedel šele 6. mesto, dočim je v mladinski konkurenci zmagal pred Hotičem iz »Ade« za komaj 8 sekund razlike.
V	kanuju enosedu je Štrukelj iz Rašice komaj ugnal prizadevna Zagrebčana Milinko-viča in Brusarja. Boj je bil odločen v drugem delu proge.
V	kanujih dvosedih velja posebej omeniti zasluženo zmago Carja—Frankoviča iz Slavije Zagreb pri članih, pri mladincih pa sta se kljub
2.	mestu izredno izkazala mlada Hrastničana Vovk in Halzer, ki sta komaj za 18 sekund razlike zaostala za renomirano dvojico iz LBD Masle—Mali.
Tekmovanje je bilo odlično- organizirano. Organizatorji so prvim trem uvrščenim v vsaki disciplini podelili medalje.
Janez Strgaršek
Notranji obrat II. : Orodjarna 3:11 Delavnice : Avtomati 3:2
Lestvica
1.	Delavnice	3	3	0	0	10:6	6
2.	Orodjarna	3	2	1	0	16:7	5
3.	Skupne službe	3	2	0	1	15:8	4
4.	Notranji obrat III.	3	1	2	0	5:3	4
5.	Samski dom	3	0	2	1	4:6	2
6.	Not. obrat I.	3	0	1	2	3:8	1
7.	Avtomati	3	0	1	2	6:12	1
8.	Notranji obrat II.	3	0	1	2	6:15	1
Zanimivost letošnjega tekmovanja so predvsem izredno presenetljivi rezultati, tako da po treh odigranih kolih še nimamo izrazitega favorita, pa čeprav ekipa Delavnic še ni izgubila srečanja.
Jože Premec
Da bi dala svoj delež k praznovanju 1. maja, praznika dela, je komisija za šport in re-krecijo pri Občinskem sindikalnem svetu organizirala tekmovanja med osnovnimi organizacijami sindikata podjetij in ustanov v hrast-niški občini. Tekmovanja so bila organizirana v naslednjih panogah: nogometu, odbojki, streljanju in kegljanju. Organizacija tekmovanj je bila dobra in tudi udeležba zadovoljiva. V vseh tekmovanjih so imeli največ uspeha predstavniki našega kolektiva. Poglejmo si nekaj tekmovanj pobližje.
Prvi so startali nogometaši, saj je bil že 20. 4. turnir na igrišču za Savo. Zmagali so nogometaši steklarne, ki so najprej premagali nogometaše Sijaja, lanske zmagovalce, kar z 4:0 in nato še v finalu moštvo Rudnika z 1:0. Nogometaši Rudnika so za vstop v finale premagali moštvo KOP z 4:1. Za ekipo steklarne so igrali: Mlakar, Kalšek, Trinkar, Pešič, Ka-pelar, Majcen. Sivec, Maurer, Kolenc. Pogačnik, Grum, Pufler E., Stopinšek, Pufler I. in Špajzer.
Na odbojkarskem turnirju so nastopile samo tri ekipe. Prvi so bili odbojkarji steklarne, ki so premagali Rudnik z 2:0 in z istim rezultatom še odbojkarje Sijaja, ki so osvojili drugo mesto. Za našo ekipo so nastopili: Pokra-jac, Kapelar, Publer E., Matežič, Vidmar, Kuhar in Groznik.
Strelci so tekmovali v dveh disciplinah. V streljanju z vojaško puško in zračno puško. Streljanje z zračno puško je dalo tudi občinskega prvaka za leto 1973, ki bo zastopal barve Hrastnika na sindikalnem prvenstvu Zasavja v Trbovljah.
Rezultati: vojaška puška, nastopilo je 7 ekip.
1.	Rudnik Hrastnik	373	krogov od	500	možnih
2.	Steklarna	321	krogov od	500	možnih
3.	SGP	313	krogov od	500	možnih
Vidmar 83, Pufler E. 66, Kostanjšek S. 84.
Tutner 44 in Verač 42 so bili tekmovalci steklarne.
Zračna puška, 6 ekip:
1.	Steklarna	840	krogov	od	1000	možnih
2.	Rudnik	774	krogov	od	1000	možnih
3.	SGP	682	krogov	od	1000	možnih
Prvo mesto so ekipi steklarne pristreljali :
Vidmar 171, Pufler 169. Kostanjšek 167. Tutner 167 in Verač 166 krogov.
Kegljanje: Nastopile so moške in ženske ekipe. Moški so nastopili v disciplini 6 X 100 lučajev, ženske pa v disciplini 4 x 50. Tako v eni kot v drugi disciplini so zmagali naši predstavniki. Med moškimi je nastopilo 7 ekip. Rezultati :
Steklarna 2541, Rudnik 2497, Sijaj 2262. Naši predstavniki so bili: Koritnik 399, Keber 410, Peršič 420, Pokrajac 437, Cakič 434, Ocepek 431.
V ženski konkurenci so Bratuševa s 194, Janežičeva s 129, Pokrajčeva s 164 in Drame-jeva s 172 podrtimi keglji zasedle prvo mesto pred ekipo Jutranjke in Gostinskega podjetja Jelka.
Jože Premec
M* D0BR ATM) PRVE\STV0 V MALEM A0G0MEMJ
SPORT M REKREACIJA -POTRERA NAS VSEH
Iz programa odbora za šport in rekreacijo
S prehodom na novo organiziranost sindikata so tudi vsi organi pri konferenci sindikata bili ponovno voljeni. Nekateri organi so ostali v stari obliki delovanja, samo z novo izvoljenimi močmi. Med tistimi organi, ki so zadržali staro obliko delovanja, je tudi odbor za šport in rekreacijo. Ker je sezona pred vrati, je naš namen, da povemo nekaj o delu in programu dela odbora za prihodnjo mandatno dobo.
Na prvi seji izvršnega odbora konference sindikata Steklarne
Hrastnik je bil izvoljen 11-članski odbor za šport in rekreacijo. Za predsednika pa je bil ponovno predlagan dosedanji predsednik Jože Premec. Odbor je sestavljen tako, da so. v njem zastopani vsi TOZD. In kdo so člani?
—	Robert Štihar TOZD I,
—	Adolf Barič TOZD I,
—	Ljubo Cakič TOZD I,
—	Kapelar Albert TOZD II,
—	Srečko Jakšič TOZD II,
—	Metka Urlep TOZD III,
—	Jože Premec TOZD IV,
—	Branko Bočko TOZD V,
—	Janez Grohar TOZD V,
ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT
POGOVARJALI SMO SE
V počastitev 1. maja so strelci Steklarne na občinskem tekmovanju z zračno puško zasedli 1. mesto in bodo tako zastopali Hrastnik na Zasavskem prvenstvu v Trbovljah. Na tekmovanju z vojaško puško pa so zasedli 2. mesto.
Čeprav lahko ugotovimo, da se odbojkarji sestanejo le takrat, ko so tekme, .pa vseeno že več let nimajo resnejšega nasprotnika v Hrastniku. Tudi ob letošnjem 1. maju so zasedli 1. mesto.
Enako so se v počastitev 1. maja pomerile tudi sindikalne ekipe v nogometu. Zmagala je ekipa Steklarne in se tako oddolžila ekipi Sijaja za lanskoletni poraz v finalu.
Ravno tako so kegljači inkegljav-ke osvojili prva mesta med občinskimi sindikalnimi ekipami v počastitev 1. maja. Kegljači so nastopali v disciplini 6 X 100, kegljavke pa 4 X 50.
Armada košarkarjev! 45 registri-nih igralcev bo nastopalo v treh ligah. Pionirji v 9 članski republiški ligi, mladinci v 8 članski republiški ligi in člani v 6 članski ljubljanski ligi.
Jugoslovanski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so bili v začetku maja na izbirnih tekmah za sestavo reprezentance na reki Nišavi blizu Niša. Kajakaš Franc Barič je v slalomu v hudi konkurenci zasedel 4. mesto s 199 točkami. Zmagal je znani reprezentant Spasovski iz Skopja s 177 točkami.
(Nadaljevanje z 9. strani)
—	Nevenka Bratuša skupne službe,
—	Katarina Roškar skupne službe.
Odbor se je sestal na svoji prvi seji že 6. 3. 1974. Za podpredsednika je bil izvoljen Robert Štihar, blagajničarka bo še nadalje Katarina Roškar, medtem ko bo administratorka Nevenka Bratuša. Zaradi lažjega dela so bili za vodenje posameznih športnih panog določeni naslednji člani:
—	streljanje: Janez Grohar
—	kegljanje: Ljubo Čakič
—	namizni tenis: Branko Bočko
—	rokomet: Robert Štiher in Jože Drugovič
—	odbojka: Albert Kapelar
—	nogomet: Jože Premec in Srečko Jakšič.
In kakšen je program dela? Takoj moramo povedati, da je zelo obširen in bo treba precej dela za njegovo izvedbo.
—	Medobratna tekmovanja,
—	tekmovanja posameznikov,
—	občinske sindikalne igre,
—	medkolektivna srečanja,
—	peteroboj 74,
—	izleti.
Vse to .ima odbor za šport in rekreacijo v svojem programu.
—	Medobratna tekmovanja se bodo odvijala v dveh delih, zajemala pa naj bi naslednje panoge: mali nogomet, odbojko, kegljanje, namizni tenis in streljanje.
—	Tekmovanje posameznikov je novost v programu odbora. Glavni namen tekmovanja je množičnost. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh starostnih skupinah za mo-
Da se hrastniški kajakaši in kanuisti resnično prebijajo v sam vrh jugoslovanske kvalitete v tem športu potrjuje tudi uvrstitev kajakaša Franca Bariča v spustu na reki Nišavi. Zasedel je 3. mesto, za zmagovalcem pa je zaostal za 7 sekund.
V dvosedežnem kanuju pa sta Hrastničana Halzer—Vovk na izbirnih tekmah za reprezentanco na Nišavi zasedla 3. mesto in za zmagovalno dvojico zaostala za 27 sekund.
Ali je nogometašem Hrastnika res športna sreča obrnila hrbet. Na poti k 1. mestu so doma z Mengšem igrali samo 1:1, nato pa so jih v Medvodah premagali domačini še z 2:1. Upajmo, da to le ni usoden poraz.
Ni več skrbi za kegljače »Bratstva«. Po končanem tekmovanju v II. republiški ligi — vzhod so letos osvojili 7. mesto med 12. ekipami. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je bila kvaliteta ekip na letošnjem prvenstvu znatno boljša od lanskoletne.
Eno je sigurno — podcenjevanje se maščuje. Takšno maščevanje so doživele rokometašice »Izole«, ko jih je v Hrastniku domači »Steklar« premagal z 9:8 in se jim tako oddolžil za jesenski poraz v Izoli.
Seveda bi kegljači »Bratstva« težko računali na 7. mesto v končni razvrstitvi, če ne bi zasedli na kegljišču »Garde« v Marti-jancih 2. mesto, na kegljišču »Radenske« v Radencih pa 7. mesto.
ške (do 35 let in nad 35 let) ter enotno za ženske. Tekmovali naj bi v naslednjih panogah:
MOŠKI — obe skupini:
—	namizni tenis,
—	šah, pikado,
—	streljanje z zračno puško,
—	kegljanje —	100 lučajev
(2 X 50),
V kolikor bodo možnosti, bi se odvijalo tekmovanje še v plavanju in smučanju.
ŽENSKE:
—	kegljanje, sto lučajev,
—	namizni tenis,
—	streljanje z zračno puško,
—	pikado,
Po možnosti tudi plavanje in smučanje.
Vsi udeleženci naj bi ob koncu tekmovanja prejeli TRIM značke, najboljši pa nagrade (kolajne in diplome).
Občinske sindikalne igre so tudi zajete v programu. Odbor je bil mnenja, da v posameznih disciplinah nastopamo s po 1 skupino. Tudi letos naj bi nadaljevali z medkolektivnimi srečanji* vendar samo v mejah finančnih mož-možnosti.
Peteroboj bo letos na Jesenicah. Kot vsa ta leta se bomo peteroboja tudi letos udeležili. Več o tem drugje.
Izleti. Mnenje izvršnega odbora sindikata je bilo, da naj bi odbor za šport in rekreacijo prevzel organizacijo izletov za celotno podjetje, kar je le-ta tudi sprejel. Člani odbora so prepričani, da
Jasno je bilo, da kegljači »Hrastnika« kot novinci v II. ligi — vzhod ne bodo mogli posegati po vidnejših mestih. Žal pa so zasedli zadnje 12. mesto in tako uradno izpadli. V primeru, da se ne bo iz Zasavja prijavila nobena ekipa za to tekmovanje, bodo ostali še naprej člani II. lige, v nasprotnem primeru pa bodo morali igrati kvalifikacije.
Upali so vsi hrastniški športni kolektivi, da bo z ustanovitvijo Temeljne telesno-kulturne skupnosti občine Hrastnik zanje v marsičem bolje. Ugotovimo pa lahko, da se kljub prizadevanju vse izrečeno prepočasi realizira! Verjetno bo potrebno več konkretnosti !
Tudi podatek, da je za ekipo hra-stniških rokometašic v zadnjem času na prvenstvenih tekmah nastopilo le 7 igralk, daje jasno sliko o perspektivi. Pravijo pa, da so nekatere mlade igralke že pričele trenirati in da bo stanje kmalu boljše.
Radi prispejo v Hrastnik. Tako je bilo slišati na medklubskem tekmovanju kajakašev in kanuistov v spustu 7. aprila na progi od »Prusnika« do Hrastnika. Tekmovanja se je namreč udeležilo 56 tekmovalcev iz sedmih jugoslovanskih klubov.
Interesantno je, da tudi hrastni-škim rokometašem ne cvetejo rože. V spomladanski del sezo-zone 1973/74 so startali brez točke, nato so nekajkrat zmagali, malo pred koncem prvenstva pa jih je doma gladko odpravila ekipa Dobove.
bodo organizirali take izlete, ki bodo tako po okusu kot izbiri dostopni za vse člane kolektiva.
Preden zaključimo s tem kratkim pregledom programa dela odbora za šport in rekreacijo za letošnje leto, naj omenimo samo še to, da je rok za prijave posameznikov 30. 5. 1974.
Program je izdelan, sredstva v večini zagotovljena, stvar vseh nas pa je, da sprejmemo rekreacijo kot potrebo in sestavni del vsakdanjega življenja in ne da gledamo v njej le nujno zlo današnjega časa.
P. J.
(Nadaljevanje s 7. strani)
9.	Da se naslovi prošnja na občinsko skupščino Hrastnik, da dobimo del teritorija reke Save v skladu z občinsko mejo.
Se opozorilo za RIBIČE:
Dne 18. maja ob 16. uri popoldne in 19. maja ob 8. uri zjutraj se vršijo RIBIŠKI IZPITI za vse člane, ki jih še niso opravili. Izpiti se bodo vršili v ribogojnici RD Hrastnik. Material za izpite se dobi pri tajniku RD Hrastnik Karlu Rodošku, stanujočem na rudniku (stolpnica).
Mladinci, pozor:
Meja lova za mladince je naslednja:
Od mostu na levi strani reke Save do »bunkerja« in na desni strani reke Save od »Oprešnika« do »Falentiča«. Torej mladinci, bodite disciplinirani in upoštevaj-
IVAN MATKO — KONTROLOR ORODJA V TOZD 4
Za uvod v najin pogovor bi te prosil, da se predstaviš članom kolektiva in našim bralcem.
Rodil sem se 30. 4. 1943 v Celju. Osnovno šolo sem končal v Hrastniku in se kasneje v steklarni izučil za cizelerja. Želja po nadaljnjem izobraževanju me je napotila v večerno delovodsko šolo v Trbovlje. Tej izobrazbi sem dodal še enoletno dopolnilno šolanje za vodenje obrata.
Pa je s tem konec tvojega izobraževanja?
Ne vem. Človek se praktično celo življenje izobražuje, vendar ne verjamem, da se bom odločil za nadaljnji študij.
Zaposlen si kot kontrolor orodja modelov v TOZD 4. Bi nam povedal kakšen je tvoj delokrog?
Če odgovorim na kratko. Moj delokrog dela zavzema naslednje: izdaja načrtov, medfazna kontrola izdelkov, kontrola merilnih orodij in pa seveda kontrola izdelanega orodja (modelov) za avtomatsko proizvodnjo. V času odsotnosti pa zamenjujem tudi oddelkovodjo.
Vem, težave so povsod, pa vendar bi te vseeno vprašal, katere težave so najpogostejše pri tvojem delu?
Res brez težav ne gre nikjer. Tudi pri nas jih ne manjka. Po mojem so najbolj pereči tisti prob-(Nadaljevanje na 11. strani)
te teritorij, ki vam je določen, sicer se bo vsakemu kršilcu odvzela ribiška dovolilnica.
Torej od naštetih nalog je razvidno, da ima izvršni odbor obilo dela, kateremu pa bo kos le, če bodo vsi člani pomagali, predvsem pri odlovu in prestavitvi rib ter ureditvi vikenda, lahko pa rečemo, da pri tem vedno radi vsi pomagajo.
Ključe od vikenda dobite pri Jožetu Šobi st. in Erihu Seničar-ju; dobi jih lahko vsak član naše družine.
Upajmo, da bo RD Hrastnik še naprej dobro delala kot vsa leta doslej, ter upravičila zaupanje, da upravlja z vodo kot dober gospodar.
»Dober prijem!«
Karl Grčar
Šport in rekreacija - potreba nas vseh
IET1VA KONFERENCA RD HRASTNIK
Pogovarjali smo se...
(Nadaljevanje z 10. strani) lemi, ki nastajajo zaradi nerazčiščenih odnosov med posameznimi službami. Na primer na relaciji tehnologi — kontrola se največkrat obravnava samo slaba stran kontrole, medtem ko predhodne napake tehnologov niso nikdar iznesene v javnost, ker jih pač skušamo že preje odpraviti, v kolikor jih pravočasno odkrijemo, oziroma zasledimo. Seveda pa se včasih zgodi, da nam kakšna stvar vsem skupaj uide skozi prste, kar pa je navsezadnje tudi normalno. Ne smemo namreč pozabiti, da kdor dela tudi greši.
Kot kontrolorja bi te rad nekaj vprašal. Gre namreč za naslednje: kakšna je kvaliteta orodja, izdelanega pri nas? Večkrat je namreč s strani posameznikov slišati pripombe na slabo kvaliteto orodja, zato me zanima, koliko je v tem resnice, ali pa so morda to samo neutemeljeni očitki?
Glede kvalitete izdelave orodja trenutno nimam nobenih pripomb. Moram pa pripomniti, da se s takšnim strojnim parkom, kakršnega imamo na razpolago, težko dosega tista točnost izdelkov, kakršna je zahtevana po tehnološkem postopku. Očitki, ki padajo na račun delavnic glede slabe kvalitete orodja, pa so največkrat neutemeljeni. Osebno si želim, da bi kvaliteta ostala takšna kot je trenutno.
Dobro, če kvaliteta zadovoljuje, kako potem razumeti, zakaj v avtomatski proizvodnji toliko orodja uvažajo, kako razložiti takšno početje, še posebno, ker smo že večkrat slišali, da je orodje izdelano doma neprimerno cenejše?
So stvari, katere človek ne more razumeti. Tak je tudi primer v avtomatski proizvodnji. Razumem, da uvažamo tisto orodje, za katerega doma nimamo ustreznega strojnega parka. Ne morem pa razumeti, da uvažamo enostavne stvari, ki so povrhu vsega dostikrat slabše kvalitete kot orodje izdelano doma, da o ceni niti ne govorim. Še slabše pa je, da moramo takšno orodje nemalokrat popravljati, preden ga usposobimo za proizvodnjo. Zato je povsem razumljiv in upravičen revolt delavcev, katerim se očita neznanje in slaba kvaliteta za njihovo delo, potem pa se tem istim ljudem nalaga, da popravljajo orodje, ki je
boljše smo zato, ker je narejeno v tujini. Zato je razumljivo vprašanje nas vseh, ali imamo res toliko deviz, da jih lahko razmetavamo. Po drugi strani pa me osebno moti tudi spoznanje, da o vseh takšnih naložbah zvemo šele takrat, ko je orodje že v skladišču.
Spremeniva tok najinega pogovora. Znano mi je namreč, da si zelo aktiven v samoupravnih organih. Zanima me, kakšno je tvoje mnenje glede situacije, kakršna je trenutno. Tu mislim na nove oblike samoupravljanja itd.?
Res je, da smo z novo Ustavo neposredni proizvajalci dobili več pravic in dolžnosti pri neposrednem samoupravljanju, toda žal za enkrat samo na papirju. Moj predhodni odgovor je vsekakor dokaz več.
Če povežem tole s prejšnjim vprašanjem. Zanima me, kakšno je tvoje mnenje glede situacije, katera je nastala okrog šihta, ki smo ga opravili za 3. maj in ko je rečeno, da ga ne moremo koristiti, ampak za ta dan lahko koristimo kolektivni dopust. Skratka precej čudna situacija, ob kateri slišimo razne pripombe, ki imajo žal tudi resnejše posledice.
Situacija, kakršna je nastala, samo še podkrepljuje moje mnenje. Ne vem kakšno samoupravljanje je to, če se 1800-čIansfci kolektiv odloči zaradi boljših proizvodnih rezultatov, da opravi šiht preje, ker bo rentabilnost vsekakor večja kot če delamo v petek. Zato me čudi, da republiški zakon vse to anulira, namesto da bi podprl tako odločitev, ki je po mojem mnenju v prid boljšim proizvodnim uspehom. Sicer pa mislim, da nismo bili edini, ki smo šiht za 3. maj opravili že preje.
Še nekaj me zanima. Kakšno se ti zdi naše glasilo?
Priznati moram, da sem imel priliko spoznati že več tovarniških glasil, vendar se mi zdi, da je naš »Steklar« izredno dober in je lahko marsikomu za vzor. Ravno tako pa sem tudi prepričan, da bi bilo glasilo lahko še boljše ob večjem sodelovanju nas vseh.
Ivan, predno bi končala, bi te prosil še za odgovor na nezastav-ljeno vprašanje.
Obljuba dela dolg!
Mogoče pa res. Hvala lepa za pogovor. Sicer pa naj čas pomaga, da bo obljuba povrnila dolg.
TOVARIŠ STAVE RADEJ UPOKOJEN
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta JOŽETA VIDMARJA
se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč. Zahvaljujemo se upravi in sindikatu za venec, obema govornikoma, godbi in pevskemu zboru »Svoboda II«. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom in ostalim za darovane vence ter vsem, ki so dragega moža v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče.
Žalujoča žena Zofija, sin Leon, družini Pogorevc in Sevnik ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očeta MiHAüLA ŽUŽMANA
se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem.
Zahvaljujemo se govornikoma, pevskemu zboru in godbi ter upravi in sindikatu za venec.
Žalujoča žena Ana, sin Tone, hči Silva z možem in ostalo sorodstvo
Celotno delo brusilnice Steklarne Hrastnik je bilo dolga leta povezano z življenjem tov. Staneta Radeja, saj je več kot 34 let življenja pustil za brusilnimi stroji. Tov. Stane je bil eden od zadnjih mojstrov brusilcev, ki je šel v po-
■ I
koj. V zadnjih letih njegovega dela smo videli, da ima tov. Radej občutek, da je vsem na poti, vendar ni bilo tako. Pred njim so bili že pred leti aktivni tov. Poljšak, Žiko, Toci, Kim in pokojni Kolenc in sedaj je zapustil svoje delovno mesto še tov. Stane. Danes, ko greš skozi brusilnico, vidiš predvsem mlajšo generacijo, ki vodi in dela v brusilnici.
Življenjska pot tov. Radeja je bila vseskozi ena sama borba, skrb in delo za obstoj. V rani mladosti si je moral iskati kruh, ki je bil vedno bolj grenak kot sladek.
V steklarni Hrastnik se je zaposlil 23. 4. 1938 in delal tu vse do svoje upokojitve.
Zaradi svojega naprednega nazora in aktivnega dela proti okupatorju, ga je okupator aretiral, zaprl in izselil v zloglasno taborišče Saksenhausen že 24. 1. 1942, prestajal je vso gorje taboriščnega življenja do osvoboditve. Vse to trpljenje in gorje je tov. Stanetu pustilo tudi posledice na zdravju, vendar zaradi slabega zdravja ni nikdar odklanjal dela, ki so mu bil poverjena. Bil je veliko let aktiven in pripravljen sprejeti vsako delo, ki se je zahtevalo od njega. Le v zadnjem času, malo zaradi zdravja, nekaj tudi zaradi odnosov do starejših delavcev je bil tov. Stane bolj vase zaprt in zamišljen, kar je pa tudi posledica prestanega gorja med vojno.
Na svojem delovnem mestu v brusilnici stekla je bil sposoben opravljati vsa dela. Vedno je bil pripravljen pomagati tudi mlajšim delavcem, da so se naučili brusilhiških veščin. Zato je imel vedno dovolj delovnih tovarišev, ki so ga spoštovali.
Ko tov. Stane odhaja v zasluženi pokoj, mu želimo nekdanji delovni tovariši, da bi svojo jesen življenja užival kar največ let. Želimo mu mnogo zadovoljstva in zdravja v krogu svoje družine.
Združitev podjetij SGP Hrastnik in Obnove Radeče
Vzdušje, ki so ga ustvarili sprejeti ustavni amandmaji, so našli svoj odraz tudi med člani kolektiva SGP Hrastnik in radešfeim o-brtnim podjetjem OBNOVA.
Delavci obeh delovnih organizacij so že dalj časa pristno sodelovali. Pri obeh je bilo čutiti potrebo po razvoju raznih dejavnosti, ki pa so bile v večini primerov podobne, če že ne celo enake. To so predvsem gradbena dejavnost, mizarstvo in kovinarstvo. V obeh kolektivih so prišli do treznega spoznanja, da je tak razvoj nepotrebno trošenje sil in sredstev. Skratka, odločili so se za skupno delo.
Od prvih medsebojnih kontaktov pred več meseci, mnogih sestankov, ki so bili na raznih ravneh izmenično v Radečah in Hrastniku in po izvršenih predpripravah sta OOZK in sindikalni podružnici obeh podjetij sklicali dne 23. IV. 1974 skupen sestanek s ciljem, da seznanita svoje člane s tezami za združitev. Temu sestanku sta prisostvovala tudi sekretarja občinskih komitejev ZK iz Laškega in Hrastnika.
Navzočim je bila prikazana:
a)	analiza ekonomskega in finančnega stanja obeh delovnih organizacij,
b)	analiza ekonomske upravičenosti povezovanja delovnih organizacij in
c)	organizacija bodoče delovne organizacije.
V razpravi so navzoči soglasno ugotovili, da povezavo v enotno podjetje, organizirano v temeljnih
organizacijah združenega dela (TOZD) narekujejo skupni interesi, kot so:
—	dejavnosti v obeh delovnih organizacijah se dopolnjujejo,
—	materialna baza v združenem podjetju bo znatno ojačana,
—	omogočeno bo bolj racionalno vlaganje sredstev pri predvideni delitvi dela,
—	novo podjetje bo omogočilo razvoj novih dejavnosti (prostorske možnosti, kadri),
—	prekoračene bodo t. i. občinske meje.
Pri obravnavanju konkretnih vprašanj so vsi govorniki poudarjali, da integracijo narekuje obojestranska zainteresiranost.
Tako miselnost sta pozdravila tudi navzoča predstavnika občinskih komitejev, kot tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij na predhodnih sestankih.
Zanimivo pri tem razgovoru je bilo poslušati zlasti mlade komuniste, ki so izražali voljo do dela in optimizem v uspeh združitve, drugi starejši so zopet omenjali plodno sodelovanje v času, ko je bila OBNOVA sestavni del SGP Hrastnik, to je' od ustanovitve SGP Hrastnik pa do odcepitve področja Radeč od občine Hrastnik v letu 1963. Nekdo je pri tem hudomušno pripomnil »da stara ljubezen, če ne gori, pa vsaj tli«.
Na podlagi takega vzdušja navzočim ni bilo težko sprejeti terminski plan akcij, ki kot končno fazo predvideva referendum v času od 15. do 20. maja 1974.
A. D.
NAGRADNA KRIŽANKA
VSAKO LETO ^S-PROSLAVIMO , _ JUGOSLOVANI -1.5. PRVI MAJ-PRAZNIK DELA KOT NIKJER DRUGOD NA SVETU, SAJ SMO UR ESN f e ČILI QESLO TOVARNE '*.£ , _ pEUWCEM. 1.5. ZA TA NAS PRAZNIK RADI POHITIMO 08 LE = PIH DNEVIH NA lTL-LETE V BLIŽNJE-GORE ALI V ODDA J LJENEJ9E KRAJF...		sestavil: KARLI DREMEL	PERZIJA	ZIMA VRŠČAJ	SAMO = GLASNIK	NAZIV	POTOK' Z RAKI	M	M	UČENJE	BITNOST	VRSTA STEKLA	VRSTA golo Bice	PRVA PSIČKA V VESOLJU	JOŽE ZUPAN	SPLETKA	KRAJ PRI DOMŽALAH	TOVARNA EL.OPREME V BITOLI	DROZG
		VRELEC VODILNA BALETKA V ANSAMBLU						SLOVENSKA PESNICA (.VIDA.)	UBOGLJIV Človek STARODAVNO SARMATSK0 LJUDSTVO										
		►																	
RIMSKA BOGINJA JEZE	T			SLOVENSKI MLAD. FILM						SOVJETSKI ŠAHOVSKI V& LEMOJSTER KOEKSlS» tenca					OZEK, DOLG KOS BLAGA				
				SLEPA AMER. PISATELJICA (HELEN ADAMS)											MUZA LJUi BEZČNSKEGA PESNIŠTVA				
OPERNA PEVKA KUNC						OČRT, OPIS					SLADKA ALKOHOL» NA PIJAČA						OZIRISOVA MATI	JAPONSKI DRŽAVNIK CHIROBUMD	PERZIJSKI KRALJ
						NATAN&! NOST					BIKOVO OGLAŠANJE								
LJUDSKA MILICA			TEKOÒI TRAK									OBMEJNI US--LUZ8ENEC			•*				
			RAFKO, IRGOLIČ									MESTO V ZAH. KOLUMBIJI							
ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV					DROBNA KNJIGA VELIKO FINSKO JEZERO									JU2N0AMERL Skl GLQ&ALEC ZAJČJE VELIKO; STI POŽELENJE					
GLAVNO MESTO GRUZIJE								VELIKA REKA V SIBIRIJI	KRAJ PRI OPATIJI ĆEBEUA TVORBA				MIRUJOČI DEL E LEK--TROMO * TORJA AKTINIJ						
VALJEVO			ENO OD GESEL FRANCOSKE REVOLUCIJE								FRANCOSKI KOMPONIST (EDOUARD) TOVAR. AVTOM V MARIBORU					ZAČETEK PREBAVNE: GA TRAKTA	MARTIN EDEN	forma, VIDEZ	EKVATOR
NIZ0‘ ZEMSKA			NEVARNA BOLEZEN				MAJHNA BAJTA								GNUSEN ZLOČIN SILNA NEVIHTA				
ALBERT EINSTEIN			M	KONEC POLOTOKA MESTO OB KASPIJSKEM MORJU			MADŽAR, OGER	OKR. ŽENSKO IME				ZNAMKA ITALIJAN. KAMIONOV	NAJVIŠJI	ČLOVEK, POSAMEZNIK					
								„MEOENA“ ROSA					RWGKKIH	IGRALKA NIELSEN					
RAJKO RANFL			dvoClenik VONJ						PREPROSTO STRELNO OROŽJE	AVSTRIJSKI GLASBENI GENIJ GARDNER							LINO VENTURA IZRASTEK NA GLAVI		
VERDIJEVA OPERA					OBREŽJE						STRUP, KI SE DOBI IZ NEKE KAKTEJE ORANJE								
SORODNIK					RUDARSKI KRAJ POD BOHORJEM							VRTNA LOPA				GORSKI REŠEVALNI ČOLN			
OTOK V HAVAJSKEM OTOČJU					VRSTA METULJA							REKA NA POLJSKEM				RIBIŠKA MREÌA			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1. nagrada	50 din
2. nagrada	30 din
3.	—7. nagrada 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 24. maja 1974.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v četrti številki STEKLARJA, smo prejeli 70 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Janez Kav-zar ml.;
2.	nagrada (30 din) : Milan Crnkovič ;
3.	—7.nagrado (po 20 din) prejmejo: Franc Cvetko, Anica Premec, Pavla Jelenc, Karel Barič, Draksler Lojzka.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: direktor, Rakek, oves, Adamello, etapa, seme, nosorog, Rjavina, sad, alt, sraka, črtkan je, nirvana, KO, Tal j, rep, Iseo, vrtanje, Oblak, mrk, TR, Anapa, Krelj, Suva, A. K., tenor, Aosta, Maroko, A jaja. Andi. ropar, Nam, znamkar, neroda, ave, marioneta, Titan, sij, Adar, Knin, ecarte, CE, jasa, AAre, kancer, A. C.
ZAHVALA
Invalidom III. stopnje steklarne Hrastnik se iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč, ki so nam jo izročili ob smrti Stanislava Sube. Prav tako se zahvaljujemo tudi delavcen TOZD IV. za denarno pomoč in za venec.
Družini Subi—Stopinšek
Čitajte
STEKLARJA
»Kaj vam je naenkrat padlo na pamet, Pepca,« se razburi direktor. »Toliko časa ste že v naši hiši, zdaj pa nam naenkrat dajete odpoved?« »Poročila se bom,« je odgovorila. »Pa mislite, da vam bo potem boljše?« »Boljše prav gotovo ne, toda večkrat.«
Osemnajstletna hčerka je vprašala: »Mama, kdo dobi otroka, ali tisti,' ki leži spodaj ali tisti, ki leži zgoraj?« Mama ji pravi, da tisti, ki je spodaj. »Potem sem pa jaz sinoči dobro ogoljufala Pe-peka,« je rekla hčerka.
Večkrat so se že steklarji razburjali zaradi neurejenega odvoza smeti, ki se kupici vsakodnevno poleg delovišča v TOZD I. Služba varstva pri delu nas je obvestila, da bo v kratkem tudi ta problem ugodno rešen.
'»miiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiimimiiiimiinr
I Vse ljubitelje dobre knjige obveščamo, da smo v STEKLARNI = I	HRASTNIK začeli vpisovati člane za PREŠERNOVO DRUŽ-	|
I	BO, ki prejmejo ob kontu leta KOLEDAR in 6 knjig za 55,00	=
E din. Podrobne informacije dobite pri poverjeniku tov. Slavi = I	POTUŠEK v TOZD I.
I	POSTANI CLAN PREŠERNOVE DRUŽBE
flllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
ZVE
ST. 4
M OBISKI V TAM
Star pregovor pravi: »Obljuba dela dolg« in tako smo v naši mladinski organizaciji sklenili, da se mladim tamovcem oddolžimo za njihov prijeten obisk v Hrastniku. Na ekskurzijo smo povabili tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podjetja kot tudi posameznih TOZD, vendar pa se je iz pretežno objektivnih razlogov obiska v TAM lahko udeležil le predstavnik sveta ZK, ki pa je istočasno predstavljal tudi sindikat po svoji funkciji.
V soboto, 30. marca, smo se že zgodaj zjutraj z avtobusom odpeljali proti Mariboru. Ob prijetnem razpoloženju, ki je vladalo v avtobusu, je vožnja hitro minila in že smo bili pred vhodom v TAM. Po prisrčnem pozdravu s predstavniki aktiva mladih delavcev skupnosti cestnih vozil TAM in s predstavniki mladinske organizacije tovarne Zlatorog Maribor, ki
zdravili predstavniki družbenopolitičnih organizacij tovarne, nakar se je, ob prigrizku in ori, razvila živahna razprava o delu in delovanju mladinske organizacije kot tudi drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v TAM. Slišali smo, da se mladina praktično v večini ali pa v vseh podjetjih srečuje s precej enakimi problemi in težavami, da pa je reševanje le-teh, včasih po svoji specifičnosti ali pa tudi ne, lahko različno. Dogovorili smo se, da bomo ravno na osnovi tega v bodoče gojili tesnejše stike in na ta način izmenjavali mnenja in nasvete za uspešnejše delo in doseganje boljših rezultatov na vseh področjih delovanja.
Ob zaključku razgovorov, ki pa v bistvu sploh še niso zaključeni, temveč smo izmenjali le osnovne rezultate dosedanjega dela in na katerih so se izoblikovale smernice za bodoče delovanje in sodelo-
obljubili, da to srečanje ne bo in vsem pa izmenjavo mnenj na podne sme biti zadnje, ker je taka ročju delovanja mladinske organi-oblika najboljša za navezovanje zacije.
novih stikov in sodelovanja, pred-	Viza
Tovornjak TAM - 6500, izdelan v Mariboru
PA ŠE NEKAJ S SEMINARJA MLADIH DELAVCEV
Avtobus, izdelan v tovarni TAM Maribor
so se ravno takrat mudili na obisku v TAM, smo si vsi skupaj ogledali film o razvoju in proizvodnem programu Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor.
Po ogledu filma pa smo se razdelili v dve skupini in v spremstvu gostiteljev obšli proizvodne obrate. Cel sistem proizvodnje je bil za vse nas precej zanimiv, posebno pa nas je zanimala serijska proizvodnja, sestava in preizkušnja motorjev ter končna sestava oziroma montaža vozil. Lahko smo videli velik del proizvodnega programa tovarne od najosnovnejšega, oziroma začetka, pa vse do končnega, že izgotovljenega in sestavljenega finalnega izdelka, avtomobila. Najbolj zanimiv pa je bil verjetno najnovejši dosežek avtomatizacije, to je nova, avtomatizirana proizvodna hala. Istočasno pa smo lahko ugotavljali in tudi videli, na kakšni višini je organizacija dela v posameznih obratih, posredno s tem pa seveda v podjetju kot celoti.
Po ogledu tovarne pa so nas v sejni sobi delavskega sveta po-
vanje, je predsednik predsedstva aktiva mladih delavcev skupnosti cestnih vozil Ignac Vajs podelil predstavnikoma Steklarne in Zlatoroga almanaha, 25 let TAM, lično izdelani skulpturi in zastavici TAM, vsak izmed nas gostov pa je dobil spominsko darilo za to, po vrsti drugo srečanje.
Potem pa so nas gostitelji odpeljali na ogled športno rekreacijskega centra pri TAM, ki so ga zgradili mladi predvsem z udarniškim delom. Po izdatnem kosilu pa smo se pomerili v rokometu in malem nogometu. Mladi iz TAM so bil občutno boljši v malem nogometu, saj smo srečanje izgubili z 8:1, po razburljivi igri z našo mešano rokometno ekipo pa je bil rezultat 11:10 za nas. Mešano ro-kometo ekipo zato, ker je igrala tudi naša dolgoletna rokometašica Nena.
Za zaključek tega prijetnega in prisrčnega srečanja pa smo se mladi iz vseh treh podjetij zbrali na čolnarni ob Dravi v Limbušu, kjer smo si ob veselem razpoloženju in plesu zagotovili in trdno
Sklepi in priporočila, sprejeti na seminarju predsednikov in sekretarjev konferenc mladih delavcev in predstavnikov aktivov mladih delavcev nekaterih večjih kolektivov iz Slovenije, ki je bil v Portorožu, se glasijo:
1.	Nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov je temeljna naloga mladine, ki se v sodelovanju z vsemi naprednimi samoupravnimi socialističnimi silami zavzema za vsebinsko uveljavljanje u-stavnih načel in premaguje odpore in nesporazume, kakor tudi namerno ali nenamerno napačno prikazovanje novih družbenih odnosov. Posebno pozornost moramo posvečati oblikovanju in izvajanju samoupravnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ohranjanju enotnega jugoslovanskega prostora in prevladujoči vlogi delavskega razreda, ki uveljavlja svoje interese v okviru samoupravnih odnosov in DPO.
2.	Preoblikovanje naše družbe terja enoten in organiziran nastop vseh naprednih sil, ki se združujejo v njihovih družbenopolitičnih organizacijah, osveščanje in akti-vizacijo njihovih članov, ki se organizirajo v skladu s sprejetimi načeli naše samoupravne družbe.
3.	Mladina v delovnih organiza-
cijah se aktivno zavzema za uveljavitev samoupravne delavske kontrole, ki zagotavlja pregled nad poslovanjem in pravilnost ter onemogoča grupaško, protisamo-upravno delovanje. Clane samoupravne delavske kontrole je treba usposobiti, da bodo kos svojim nalogam. Od članov upravnih organov in drugih strokovnih služb pa zahtevamo, da dajo jasne in celovite informacije. Samoupravno delavsko kontrolo ne predstavljajo samo člani odborov, temveč celoten kolektiv.
4.	Zavzemanje za izvrševanje zastavljenih planskih nalog, posebej še prioritetnih, je ena glavnih nalog mladine. Pri tem posvečamo posebno pozornost dvigu produktivnosti. Menimo, da bi bilo treba posamezne probleme e-nergetike in surovin kakor tudi socialno politiko učinkoviteje in bolj premišljeno razreševati, predvsem problem plinifikacije v SRS, družbenega dogovarjanja o uporabi in cenah surovin itd.
Uveljavljanje smotrnosti ne sme postati izgovor za prevladovanje tehnokratizma in drugih oblik prisvajanja oblasti, temveč mora omogočiti vsem delovnim ljudem vpogled v celotno bit naše družbe, ker je predpogoj za uveljavljanje samoupravnih odnosov.
Razgovor za okroglo
Večkrat ali pa vedno lahko skoraj na vsakem koraku poslušamo negodovanje ljudi, članov našega kolektiva o višini prejetih osebnih dohodkov. Predvsem na osnovi tega smo se odločili, da bomo v naših rednih mesečnih razgovorih za okroglo mizo dali to temo v o-bravnavo, s tem pa mogoče tudi videli interes posameznih članov kolektiva, predvsem pa mladine, za razjasnitev te boleče problematike. Vendar pa smo lahko na našo žalost ugotovili, da zanimanje je, toda odločno premajhno, da bi se tu, na teh razgovorih, odkrito pogovorili o tem. Vse to pa lahko sklepamo po udeležbi, saj se poleg mladincev in programiranega poteka razgovora ni udeležil noben starejši član kolektiva ter tako mogoče doprinesel svoj del k uspešnejšemu rezultatu teh razgovorov.
Na razgovore za okroglo mizo smo povabili tov. Martina Mlinarja, inž. Jožeta Tušarja kot bivšega predsednika komisije za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, dipl. pravnika Viktorja Sušina in Martina Krežeta kot predsednika komisije za sistem in delitev osebnih dohodkov.
Najprej je tov. inž. Tušar v kratkih besedah orisal delo komisije in po kakšnem principu je ta komisija sestavljala pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ali kakor ga bolj poznamo kot tarifni pravilnik. Med drugim je povedal, da je za uspešno delo in dobre rezultate pri delu te komisije potrebno najprej narediti, analitsko oceno posameznih delovnih mest, vsako pa sestavlja pet karakteristik: strokovnost, odgovornost, umski napor, fizični napor in pogoji dela. Vsaka karakteristika pa se deli še na pet stopenj. Pri sestavi tega pravilnika smo imeli na voljo po pet predlogov (komisija je štela pet članov), potem pa so vzeli srednjo vrednost, za start pa je bilo delovno mesto steklarja. Seveda pa je bilo delo te komisije precej težko, saj so se pojavljali določeni interesi, katere je bilo potrebno reševati na tak ali drugačen način.
Po izvajanju inž. Tušarja je bilo postavljeno vprašanje o tem, kakšno je razmerje osebnih dohodkov delavcev istih kvalifikacij in struktur v občini. V teku je izdelava analitske ocene delovnih mest širom Slovenije in Jugoslavije, vendar pa sta praksa in statistika že. pokazali, da ta metoda znanstveno ni preveč trdna. Nedvomno pa bo potrebno v najkrajšem času narediti analizo tako v občini kot v. regiji na osnovi osebnih dohodkov istih oziroma sorodnih poklicev v zadnjem letu.
Seveda pa je osebni dohodek odvisen poleg že prej navedenih karakteristik tudi od vrste dela, pogojev dela. rezultatov minulega dela ter ne nazadnje uspeha po-slevaoia TOZD v OZD.
Prejšnje analize v naši občini pa so pokazale, da so osebni dohodki v Steklarni znatno nižji od osebnih dohodkov v drugih pod-je-iih in da se počasi vključujemo v to sorazmerje med enakimi kvalifikacijami in strukturami v občini. ■
Postavljeno je bilo tudi vprašanje, kdaj se bodo v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ekonomski tehniki približali ostalim kadrom s srednjo šolsko izobrazbo
(TSŠ, šola za oblikovanje itd.), če izvzamemo tiste, ki so vezani na neposredno proizvodnjo. Razlog za precej nizke plače ekonomskih tehnikov v primerjavi z drugimi je verjetno v tem, da imamo v pisarnah zaposlene ljudi, ki nimajo dokončane strokovne oziroma
delovno mesto zahteva, čeprav vedno poudarjamo le strokovnost in izobrazbo. Verjetno bi se to dalo delno rešiti tako, da bi bili le-ti ločeni od ostalih z določenimi odstotki, ker bi potem imeli interes, da šolo končajo v dogovorjenem času.
Tov. Sušin je pritrdilno odgovoril na vprašanje s tem, da je bila res storjena napaka pri ocenitvi teh delovnih mest z ostalimi srednjimi izobraženimi kadri. V bodoče pa se pripravlja nov zakon, ki predvideva, da bedo vsi poklici i-stega ranga pri osebnih dohodkih izenačeni, upoštevane in dodane bodo le razlike v odgovornosti posameznega dela in še nekateri drugi faktorji. Iz tega pa izhaja, da v bodoče takšne razlike kot so sedaj, ne bo več. V okviru občine je bil sprejet =klep, da se v približno petih letih zasedejo delovna mesta s strokovno usposobljenimi kadri.
Tov. Mlinar pa je dodal, da so bile storjene napake pri ocenitvi delovmh mest, kjer ljudje z istimi poklici delajo na različnih de-
mizo — osebni
lovnih mestih. Med drugim pa je tudi poudaril dejstvo, da se osebni dohodki lahko večajo le na ta način, kot to določa ekonomska politika.
Na vprašanje, da je precejšnja razlika v osebnih dohodkih med dostavljalcem stekla v TOZD 1 in
TOZD 3, je tov. Tušar povedal, da je to vprašanje že bilo delno rešeno, vendar še ne dokonč-ono. Vzrok pa je predvsem v tem, da ima vsaka TOZD komisijo -za dodeljevanje odstotkov, vendar pa na nivoju , celotnega podjetja ne obstaja nek organ, ki bi delo in sklepe teh komisij usklajeval, je dodal tov. Mlinar. Isto velja tudi za razliko med OD vezalk oziroma tako imenovanih »pokarc« v TOZD 1 in TOZD 3.
Na osnovi tega je bil sprejet sklep, da mladinska organizacija pošlje predlog na odgovorne foru-
dohodki
me, da se na nivoju podjetja u-stanovi organ za usklajevanje o-sebnih dohodkov, katerega naj sestavljajo takšni ljudje, ki so sposobni realno oceniti posamezne primere.
Tov. Kreže je povedal, da je tak predlog komisija za sistem in delitev osebnih dohodkov že poslala skupščini. Zato smo sklenili, da mladinska organizacija ta predlog še podpre, da bo čimprej realiziran.
Izkristaliziralo se je tudi mnenje, da se v zadnjem času preveč ukvarjamo sami s seboj, premalo pozornosti pa posvečamo temeljnim vprašanjem oziroma problemom, ki bi dali konkretnejše rezultate.
Razgovora se je udeležilo veliko število mladih delavcev
Naslednje postavljeno vprašanje je bilo glede razlike osebnih dohodkov med dostavljavci stekla v TOZD 1 in upravljavci na stroju »Bibek«.
Iz diskusije na to vprašanje ; je bilo jasno razvidno, da je tu kriva precejšja neresnost in neodgovornost nekaterih dostavljavcev stekla, ki ne opravljajo v celoti tistega dela, za katerega prejemajo plačo. Potrebna pa bo tudi boljša organizacija dela, predvsem s strani nekaterega vodilnega kadra v TOZD 1, kar se tudi posreduje kot sklep vodij TOZD.
V nadaljnji razpravi, v kateri je bilo postavljenih več vprašanj, je bilo sprejetih še nekaj sklepov:
1.	v teku letošnjega leta se napravi analiza, kaj je bilo pri nas storjenega do sedaj od sprejema družbenega dogovora glede doseganja kvalifikacij;
2.	potrebno je resno začeti delati na tem, da bomo na nek način poskušali rešiti vprašanje tuje in lastne delovne sile;
3.	resno in v najkrajšem času pristopiti k izobraževanju mlajših ljudi oziroma mlade generacije.
Še in še bi lahko pisali o poteku teh razgovorov, vendar je včasih precej težko spraviti na papir nekatere stvari, iz katerih je skoraj nemogoče potegniti nekaj bistvenih misli, ker se bomo v bodoče morali navaditi na tak sistem poteka razgovorov za okroglo mizo: konkretno vprašanje — konkretni odgovor.
Viza
VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK
ISKRENE ČESTITKE K PRAZNIKU DELA 1, MAJU MLADINSKA ORGANIZACIJA STEKLARNE
Pogovora za okroglo mizo s,e je med drugim udeležil tudi inž. JOŽE TUŠAR — bivši predsednik komisije za OD
»Osebni dohodki«, tema razgovora za okroglo mizo
ustrezne šole, ki se za zasedeno
ZAKLJUČKI S’SESTANKA V STRAŽI l\ ZAJEČARU O FORMIRANJI MLADINSKE DELOVNE RRIGADE -STEKLARI Yl
O zaključkih, ki so bili osvojeni v Straži 20. 10. 1973, so razpravljali na sestanku v Zaječaru, ki je bil 9. marca 1974. Sestanku so prisostvovali predstavniki iz Paračina, Straže, Zaječara, Skopja in Pro-kuplja. Naš predstavnik žal zaradi objektivnih razlogov ni mogel pravočasno prispeti v Za.iečar. Ker smo bili zainteresirani za potek sestanka in sprejete sklepe, smo poslali v Zaječar dopis, naj nam čimprej pošljejo zapisnik s tega sestanka. Zaključki, sprejeti na sestanku, so naslednji:
1.	Iniciativnemu odboru zamerijo, ker ni pravočasno uredil vse, kar je v zvezi z; natečajem in je okrog tega vprašanja prišlo do nesoglasja na terenu. To nerešeno vprašanje je zmedlo vso stvar, ker je večino brigadirjev svoje nezadovoljstvo okrog tega prenašala med drugimi po vsem terenu. Toda z velikimi napori so to vprašanje uspeli rešiti.
2.	V bodoče je potrebno podrobneje pojasniti sam postopek o izključitvi katerega od brigadirjev iz akcije ali iz brigade, bodisi zaradi njegove krivde, neaktivnosti, nediscipline ali podobnega. Ravno tako je potrebno, da so vsi seznanjeni o organu v brigadi, ki je pristojen za razpravljanje o takšnih incidentih, poleg seveda ostalih samoupravnih organov v podjetjih. Predlagano je bilo, da se imenuje disciplinska komisija, v kateri bi bil zastopan po en predstavnik iz vsake tovarne, udeleženke pri 'formiranju brigade, ne glede na število brigadirjev, ki jih ima v brigadi. Od te komisije naj bi prišla tudi pobuda, kaj morajo nadalje delati oziroma storiti, Stab brigade, predsedstvo brigadne konference in del članov Zveze komunistov.
3.	Letošnje leto so bili brigadirji nepoučeni o brigadirskem živ-
ljenju, drugače so si vse to predstavljali, preden so prišli v naselje in pričeli s svojim delom. To se nanaša predvsem na odnos med samimi brigadirji, vsakodnevno aktivnost v samih prebivališčih in prenočiščih, v naselju in na samem terenu.
4.	Kršena je bila tudi obveza, da je prepovedana uporaba vsakršnega alkohola v naselju in na samem terenu v delovnem času. Prav zaradi tega je večkrat prišlo do raznih nesoglasij in prepirov. V bodoče je treba temu posvetiti nekoliko več pažnje.
5.	Pri izbiri kandidatov za člane brigade je potrebno predhodno analizirati vsakega posameznega mladinca, ki ga mislijo poslati v brigado, in ga šele potem predlagati kot kandidata. V brigadi so lahko le tisti mladinci-ke, ki bodo s svojo aktivnostjo na terenu in v naselju opravičili zaupanje, ki jim ga je izkazala mladinska organizacija v tovarni, ki ga je v brigado poslala,
6.	Zavzeti je treba jasno stališče za tiste mladince, ki bodo odšli v brigado, da bodo lahko koristili plačan dopust. Ne sme pa se jim dati akontacija ali posojilo v denarni obliki za delo na terenu.
7.	Vse tovarne naj po svojih možnostih prispevajo denar za nabavo vse opreme, ki se v brigadi potrebuje.
Naj povemo še to. da je organizator brigade za letošnje leto mladinska organizacija Industrije stekla iz Skopja.
Upamo, da bomo tudi v našem podjetju prek samoupravnih organov dosegli oziroma našli razumevanje za tovrstne akcije in poslali enega ali dva mladinca v to brigado.
Predsedstvo KMD Steklarne
Na zadnji seji našega predsedstva
Pred nami je maj, mesec mladosti, je- poudaril tov. predsednik. To je mesec vseh mladih, mesec, ko so organizirana mnoga športna srečanja, proslave ob praznikih, kresovi, Titova štafeta in še podobno.
Tudi naše predsedstvo je seznanjeno z nalogami, ki ga v naslednjem mesecu čakajo. Organiziralo bo:
—	zažiganje kresov na treh krajih v spodnjem delu Hrastnika,
—	športna srečanja z vsemi aktivi v občini v različnih panogah,
—	sprejem kurirčkove pošte, za katero je zadolžen pri OK ZMS Hrastnik predstavnik našega aktiva,
—	sodelovanje pri sprejemu Titove štafete,
—	sodelovanje pri orientacijskih pohodih.
Tradicija že vrsto let nazaj je, da v tem mesecu podelijo pri OK ZMS Hrastnik priznanja najza-
služnejšim mladincem na različnih področjih. Vsak aktiv iz občine ima pravico predlagati po njegovem mnenju svoje najaktivnejše mladince.
Na seji našega predsedstva smo sklenili, da predlagamo:
—	Vilija Zaletela za politično udejstvovanje na nivoju občine,
—	Radota Gnjidiča in Borisa Volaja za udejstvovanje na športnem področju.
Nazadnje pa ima predsedstvo namen, še ta mesec organizirati plesni venček — tradicionalni zaključek tečaja plesnih vaj. Letos je bila naša mladinska organizacija pobudnik in obenem organizator tega tečaja, ki se ga je udeležilo okrog 100 mladih iz vse občine. Najzaslužnejši za to je Ladislav Gornik, že dolgoletni obiskovalec tovrstnih tečajev. Plesni venček bo 18. maja v domu TVD Partizan.
Železnik Vojka
MNENJA MLADIH O ...
—	novem sistemu delitve osebnih dohodkov
—	glasilu »Glas mladih«
—	nezainteresiranosti mladih za delo v mladinski organizaciji
Klančar Ljuba — uslužbenka
Mogoče smo preveč pričakovali od novega sistema delitve dohodka. Toda vseeno vidim, da je nekako le pripomogel, predvsem tistim, ki imajo najnižji osebni dohodek, do minimalne višine 1.300 din. Seveda je še veliko problemov, ki se nekako ne morejo rešiti; za primer vzemimo kar u-službence z dokončano ekonomsko srednjo šolo, katerih osebni dohodek ne doseže kriterija dohodkov ostalih tehnikov, kot tudi tistih, ki imajo dokončano triletno strokovno šolo. Posledica tega je, da vedno več ljudi odhaja iz našega podjetja drugam, kjer i-majo znatno višje osebne dohodke, pa čeprav v isti občini. Ta problem se je že obravnaval na raznih sestankih in upam, da se bo to stanje izboljšalo.
Mladi smo potrebovali svoje u-radno mesto, kjer se piše o problemih, katere bi lahko včasih reševali sami. Mislim, da bi lahko več mladih pisalo v glasilo, saj bi bilo s tem vse še pestrejše in večkrat bi prišli do raznih mnenj in tudi do kakšne odkrite izjave. Tako bi pripomogli, da bi na sestankih mladinci sami večkrat sodelovali v kakšnih pomembnih razpravah seveda bi se s tem tudi izpopolnjevali in nekako bolj dojemali probleme, ki nas obkrožajo.
Naši starši so včasih delali v veliko bolj zdravih pogojih. Organizirali so nešteto delovnih akcij, pri čemer je bila velika zasluga zopet njihovih staršev, saj so bili prekaljeni borci in so vedeli, da z odločno in prijazno besedo mladega človeka lahko vsaj delno usmeriš na pravo pot. Danes te odločnosti ni, zato je mno-
go težje za nas mlade, saj se že zgodaj znajdemo v vrtincu naglice, s katero je prežet že skoraj vsak posameznik. Zato ne moremo trditi da bi lahko vse probleme reševali sami, za kar pa je potreben zdrav odnos s starejšo generacijo. Lahko rečem, da bi mladi prav tako težko pripomogli k izgraditvi ali ubranitvi naše domovine, kakor so morali to storiti naši starši še kot mladinci.
Niko Skočir — konstruktor in kalkulant
Sedaj, ko je minil mesec dni od začetka veljave novega sistema delitve osebnih dohodkov, smo že lahko opazili razliko tudi pri plači. Nekateri so bili zadovoljni, drugi pa tudi ne. Dohodek se je zvišal predvsem režijskim delavcem. Najnižji osebni dohodek pa tako še ni na ravni predloga v sindikalni listi. Kljub sedanjemu povečanju osebnega dohodka pa menim, da še vedno- ni zadovoljiv, kar lahko vidimo iz fluktuacije delovne sile v podjetju.
Vsekakor je zelo spodbudno, da ima tudi mladina v našem kolektivu poleg glasila Steklar, ki je aktualno za vse člane v podjetju, tudi dodatek Steklarju — Glas mladih. Po mojem mnenju oblika in pa teme v tem glasilu povsem ustrezajo.
Z novim načinom organiziranja mladinske organizacije — aktivov po TOZD je nastala potreba po večjem številu aktivnih članov, kar se pa čez noč ne more doseči. Zato moramo več storiti za usposabljanje mladih kadrov, ki bodo znali pritegniti že svoje vrstnike v delo pri mladinski organizaciji sami kot takšni. Ne smemo pa vse delo omejiti le na seminarje in predavanja, ampak izvesti tudi konkretne akcije, kjer naj se pokaže tudi organizacijska zmožnost in efekt dela.
Spoštovani urednik!
Oglašam se iz Otočca, kjer moram še nekaj dni odslužiti v vojaški suknji. Iskreno se vam zahvaljujem za »Steklarja«, katerega sem redno dobival in prebiral ter bil tako seznanjen z vsemi novostmi o delu v našem kolektivu. Vam. kot tudi celotnemu kolektivu želim mogo delovnih uspehov.
Vojak Franci Košič
Zdravo Franci!
Zahvaljujem se ti za pozdrave in lepo razglednico Otočca. Upam, da ti bodo preostali dnevi hitro minili in da boš kmalu spet med nami.
Lepo te pozdravlja urednik
Spoštovani urednik!
Javljam se s karavle S. Paunoviča. kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem se vam za redno poši-
ljanje »Steklarja«, katerega sem skrbno prebiral. Vas kot celotni kolektiv lepo pozdravljam, posebno še sodelavce iz ključavničarske delavnice.
Vojak
Edi Stoklasa V. P. 7071/6 19314 Rajac
Dragi Edi!
Vesel sem, če se mi vojaki oglašajo z željami po našem glasilu »Steklarju«. Še bolj pa me veseli, če vojaki rešujejo nagradne kvize ali križanke. Kviz si rešil, sedaj pa naj se ti nasmehne še sreča in nagrada je tu. Hvala za pozdrave!
Te pozdravlja urednik
Spoštovani urednik !
Oglašam se Vam iz Leskovca in pozdravljam vse člane kolektiva.
(Dalje na 4. strani)
PROGRAM DELA
MAJ:
•— akcije v okviru meseca mladosti
—	seminar za aktive mladih delavcev (enodnevni)
—	posvet
—	razgovor za okroglo mizo JUNIJ:
—	programska seja konference
—	razgovor za okroglo mizo
—	posvet
—	sodelovanje v akciji po poteh KZO
JULIJ:
—	seminar (enodnevni)
■— posvet
—	razgovor za okroglo mizo
—	sodelovanje pri pohodih KZO
AVGUST:
—	priprave na problemsko konferenco
HUMOR
MED MLADINCI
—	Ti, kako pa kaj »okrogla miza«?
—	O, hvala, miza je še okrogla, samo razgovori niso več tako »okrogli« !
—	Ali veš, kdaj bo največja atrakcija?
—	Ne.
—	Takrat, kadar se bo naših razgovorov za okroglo mizo udeležil tudi kakšen starejši, seveda uradno povabljen član kolektiva.
Slišal sem, da bomo sedaj namesto tega zelenega mila v kopalnici začeli po znižani ceni dobivati milo iz tovarne Zlatorog Maribor!
—	Res, zakaj pa?
—	Ker so se prijateljskega srečanja in vzpostavljanja trajnih
POZDRAVI IZ JLA
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	sodelovanje na poletni politični šoli
—	posvet
—	razgovor za okroglo mizo
STALNE NALOGE
KONFERENCE MLADIH
DELAVCEV:
L Sodelovanje pri akcijah OK ZMS
2.	Sodelovanje in skupno nastopanje z ZK in sindikalno organizacijo
3.	Sodelovanje z mladinskimi aktivi v okviru Hrastnika in zunaj njega
4.	Sodelovanje z vsemi drugimi organizacijami na športnem, kulturnem in drugih področjih
5.	Izdajanje glasila »Glas mladih«
kontaktov med mladimi iz TAM in Steklarne udeležile tudi predstavnice in predstavnik tovarne Zlatorog!
PRED KINOM
Pred kinom stoji fant, mimo pa pride neko dekle.
—	Gospodična, ali vas ni nič strah?
—	Ne, zakaj pa?
—	Ko pa stojite na tako tankih nogah?
OBVESTILO!
Obveščamo vse člane našega kolektiva, da bo v soboto, 18. 5. 1974 v TVD Partizanu PLESNI VENČEK. V uvodnem delu venčka bodo med drugimi zabavnimi točkami mladi plesni pari, ki letos prvič obiskujejo plesni tečaj, tudi tekmovali. Igral bo ansambel Jožeta Rusa. Vabljeni!
Mladinska organizacija Steklarne
POJASNILO
V	tem letu ste postali po določilih drugega odstavka 15. člena Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, št. 8/69) vojaški obveznik — nabornik, zato ste se dolžni seznaniti s pravicami in dolžnostmi, ki jih boste imeli kot vojaški obveznik.
Vaša dolžnost je po določilih 12. člena Zakona o vojaški obveznosti, da pri tem oddelku za narodno obrambo, kjer ste stalno prijavljeni, v roku osem dni od dneva spremembe prijavite vse, kar se nanaša na:
1.	Spremembo stanovanja (nov naslov), če se preselite v drugi kraj (ulica ali hiša v isti občini) ; spremembo stalnega bivališča (če se preselite v drug kraj); spremembo začasnega bivališča, če ste odsotni več kot 60 dni iz stalnega prebivališča; odhod v tujino za vselej ali za več kot 60 dni; vrnitev iz tujine; pridobitev novih šolskih in strokovnih kvalifikacij (to spremembo ste dolžni javiti samo pristojnemu. organu za narodno obrambo pismeno ali ustno).
2.	Dolžni ste se odzvati na vse pozive organa za narodno obrambo, ki se nanašajo na izvajanje pouka za obrambo in zaščito (139. člen zakona o narodni obrambi), na poziv za izvršitev delovne obveze v izrednem stanju ali v primeru vojne (91. člen).
3.	V koledarskem letu, v katerem boste dopolnili 18 let starosti, boste poklicani na prednaborne zdravniške preglede, in sicer: na radiofotografsko slikanje pljuč, ki bo v mesecih od februarja do aprila; na sistematske zdravniške in druge preglede zaradi ocene sposobnosti za vojaško službo.
4.	Poklicani boste pred naborno komisijo zaradi določitve roda — službe in določitve roka za službo v JLA, če boste zato zdravstveno sposobni.
5.	Ce se ne morete iz opravičenih razlogov odzvati pozivu pristojnega organa za narodno obrambo (zaradi bolezni, odsotnosti itd.), ste ga dolžni obvestiti vi sami ali vaši družinski člani in navesti vzrok, zakaj se ne morete odzvati pozivu.
6.	Neizvrševanje obveznosti iz 12. člena Zakona o vojaški obveznosti, ki se nanašajo na javljanje nastalih sprememb in iz 15., 16., 17. in 18. člena istega zakona, ki se nanašajo na zdravniške in druge preglede ter nabor, predstavljajo-prekršek, za katerega je predpisana v 68. členu Zakona o vojašk' obveznosti denarna kazen do 500 din ali zaporna kazen do 30 dni zapora. Za prekrške po 69. členu istega zakona pa denarna kazen do 400 din ali zaporna kazen do 15 dni zapora.
V	tem pojasnilu so navedene samo nekatere dolžnosti vojaških obveznikov. Priporočamo pa, da se vsak nabornik seznani s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima do narodne obrambe in vojaške obveznosti. Oba zakona, to je Zakon o narodni obramb' in Zakon o vojaški obveznosti sta objavljena v Uradnem listu SFRJ, številka 8/1969. Posebno knjižico »Predpisi o narodni obrambi« pa je izdal Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana — 1969.
ODDELEK ZA NARODNO OBRAMBO SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK
Prosim tudi za tovarniško glasilo »Steklar«. V nadaljnjem delu vam, kot tudi celotnemu kolektivu želim mnogo delovnih uspehov. Vojak
Maksimovič Momčilo V. P. 4061/5 16002 Leskovac
Dragi Momčilo
Hvala za pozdrave in želje za nadaljnje uspešno delovanje našega kolektiva. Jaz pa ti zagotavljam, da boš ^Steklarja« redno dobival. Oglasi se še kaj.
Lepo te pozdravlja urednik
Za zadnji nagradni kviz znanja je tokrat do določenega roka prispelo 30 rešitev. Vprašanja so bila malo lažja, zato pa je prispelo več rešitev.
1.	b) Paris
2.	c) Jelisijevič
3.	c) Alžir
4.	c) Salvador Allende
5.	b) Bulajič
Za pravilne odgovore so bili izžrebani Vozlič Majda, Javoršek Sanda in Guna Heda. Prva sprejme 30 din, druga prejme 20 din in tretja 10 din.
Vsem trem tovarišicam čestitamo!

NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1.	Predhodnica Steklarne Hrastnik je stala prvotno na severnem pobočju Lisce, Lastnik Edvard Heider jo je podrl in jo postavil v Hrastniku. Kje je stala predhodnica »glažute« ?
a)	Liboje
b)	Zagorje
c)	Jurklošter
2.	Steklarna v Hrastniku je začela obratovati leta 1860. Lastnik Heider je predhodnico današnje Steklarne podrl zaradi pomanjkanja česa?
a)	Premoga
b)	Lesa
c)	Delovne sile
3.	Razvoj Steklarne Hrastnik gre naprej. Lastniki se menjavajo drug za drugim. Kateri lastnik jo prevzame leta 1870 in uvede v Steklarni pomembno novost? Leta 1873 začne kuriti peči s premogovnim plinom — ogljikovim dioksidom.
3) Abel
b)	Družba Karel Wollfhard & CIE
c)	Franc Burger
4.	Leta 1860 je bilo v Steklarni Hrastnik le 60 delavcev in en uslužbenec. Število zaposlenih je iz leta v leto raslo, tako da je leta 1941 štela 1100 delavcev in uslužbencev. V času II. svetovne vojne ni bila poškodovana. Kdaj je bila Steklarna nacionalizirana?
a)	1941
b)	1945
c)	1946
5.	Priprava zmesi je zelo važen postopek pri proizvodnji stekla. V laboratoriju izdelajo na podlagi kemične analize recept za vrsto stekla. Taka zmes se potem uporablja za polnjenje steklarskih peči. Pri kateri temperaturi se zmes stali?
a)	1250° — 1450°C
b)	1450° — 1500° C
c)	900° — 1115° C
Pri žrebanju pravilnih odgovorov bomo u-poštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do srede, 24. maja 1974. Prva nagrada 30 din, druga 20 din, tretja 10 din.