Leto XXIV., St 1$ Upnrtufevoi ifotrtjam, facaniieva aliai 9. Telrfoc fa. >1-22 31-23 i\-M_ lnseratm oddelek Ljubita oa, Pucanijeva oit> ca 5 - Telefon k 51-25, Jl-26 Podružnica Nove mesto: Uubtlanska cesta 42 Izkiiučno zastopatve a oglase a tolik to inozemstvo UPI S.A. MILANO Računi: za L|ubl|anskc pokrajino pri pokno-čekovnem zavodu k 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Conti Con Post No 11-3118 Ljubljana, četrtek 20. januarja 1944 Prell — Cesa 1.— L iskal« tsak ita aaao pea*<*>|k* Ntioiifii aoaia mettine IM W-—. rkl roteo i »Pooeddwki» I» (it »6.50 Pnconijcva obča teer. 9. tut. 51-22. 51-25. 51-24. Kokopiat ac ac »raiaio Weiterhin schwere Kample nördlich des ümensees, sudlich Oranienbanm and westlich Retschiza — Augnile auch an der süditalienischen Front Ans dem Führerhauptquartier, 19. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Brückenkopf Nikopol und nordwestlich Kirowograd blieben anch gestern schwächere Angriffe der Sowjets erfolglos. Im Gegenangriff wurde eine Einbruchsstelle aus den letzten Kampftagen geschlossen. Im Kaum von Shaschkoff und Pogre-bischtsche sowie südwestlich Nowograd— YVolynsk scheiterten mehrere feindliche Angriffe. Westlich Retschiza dauern die schweren Kämpfe rndt unverminderter Heftigkeit an. Nordwestlich und nördlich Newel wiederholten die Bolschewisten ihre Angriffe» Sie wurden abgeschlagen. Eine Ein- OgoljtsSani IMi Beden konec izdajstva CSS—PK) 18. jan. DNB. (Od SS vojnega poročevalca Josepha von Gleitscheka.) — Ko je bila v Rimu objavljena Badogli-jeva sramotna kapitulacija, je mislila tudi v Grčiji se nahajajoča italijanska častni-ika klika, da je prišel njen trenutek in se je pričela javno pogajati s tolovaji in angleškimi posredovalci, s katerimi je že prej navezala stike. V Tesaliji je takoj stopil divizijski general Infante v zvezo s tolovajskim kolovodjem Sarafisom in angleškim polkovnikom Christom ter jima obljubil kot protipiačilo za neoviran povratek v Italijo izročitev vsega orožja. Anglo-Američanom se je torej nudila enkratna prilika, da padejo Evropi v bok, saj je ostala Evropa po tem strašnem izdajstvu z enim udarcem brez branilcev. Sieer so bile v posameznostih težkoče, ker je Infante zamrzil Grke, vendar ga je Anglež sprejel pod svoje osebno varstvo in je znal vse tako urediti, da so bile vzlic poeetne-mu, čeprav slabotnemu odporu generala Giudica končno vse italijanske posadke zbrane in razorožene na nekem področju, določenem od tolovajev. Del častnikov se je temu seveda uprl in je s svojimi podčastniki in moštvom takoj stopil pod nemško poveljstvo. Infante je menil, da se je s tem izdajstvom, ki je prineslo Angležem toliko prednosti. zagotovil posebno hvaležnost svojih sopo;:- dbenikov. Tolpe je opremil z najmodernejšim orožjem, jim 'izročil velike množine goriva in živil in kar je bilo za nadaljnje načrte Anglo-Američanov bistveno, predal jim je glavno cesto proti Albaniji. Ker je že prej, ko bi moral varovati vso Grčijo, zatisnil eno oko in dopustil zgradnjo nekega tolovajskega letališča na pogorju zapadne Tesalije, je pač računal sedaj na primerno plačilo, vendar pa ga je dosegla usoda vseh izdajalcev. V trenutku, ko so bili italijanski vojaki brez obrambe, so jih tolovaji napadli in popolnoma izro-pali". Kdor se je upiral, je bil brez usmiljenja enostavno pobit. Nato se je pričel pohod skozi Grčijo. Infante se je sicer skliceval na privolitev po-vratka v Italijo, toda Anglež ga je potolažil. Medtem so se tudi Američani vmešali in so tako prišli izdajalski vojaki, s katerimi so postopali kakor z vojnimi ujetniki, sedaj pod trojno poveljstvo, kar je še povečalo zmešnjavo. Enkrat so bili poslani sem, drugič zopet popolnoma drugam. Ob najslabši prehrani so jih gnali skozi Grčijo nekako proti zapadu, ne da bi jim bilo omogočeno spoznati pravo smer. Končno so našli zanje primerno upora- hruchssteSe wurde im Gegenangriff hartem Kampf bereinigt. Nördlich des ümensees, südlich Leningrad und südlich Orandenbaum setzten die Sowjets ihre Durchbruchsversuche mit steigender Heftigkeit fort. Sie wurden hi erbitterten Kämpfen abgewiesen oder aufgefangen. In den Kämpfen Im Südabschnitt der Ostfront hat sich die schlesische 320. Infanteriedivision unter Führung des Generalleutnants Postel besonders ausgezeichnet. An der süditalienischen Front trat der Feind östlich des Golfes von Gaeta nach starker Artillerievorbereitung mit mehreren Divisionen gegen unseren Westflügel zum Angriff an. Die Kämpfe sind dort im vollen Gange. alski goljufi badoglijevcev v Grčiji bo. Z nastopom deževnega jesenskega vremena je postalo letališče v gorovju neuporabno. Od konca oktobra ni bilo tam več možno pristajanje in morali so se omejiti, da so s padali odmetavali municijo, orožje, obleko in za nadaljevanje tolovajske vojne neizogibno potrebne zlate dolarje. Ker pa je bilo to stanje nevzdržno, so 4000 Italijanov poslali na popravilo tega letališča. Vsi so bili skupno s svojimi razvajenimi častniki stlačeni v par hišah nekdanjega gorskega zdravilišča, kjer so bili siabo oblečeni in zmrzujoči v nezakurjenih sobah ob malenkostni prehrani izročeni surovemu in zaničljivemu postopanju tolovajev, kar so si itak zaslužili. Niti pojma niso imeli, da je med tem nemška vojska skupno z oddelki SS pričela čistiti tolovajska področja Grčije. Pripovedovali so jim, da sta Grčija in Italija že očiščeni Nemcev, da stojijo neposredno pred kapitulacijo osi in da bodo nato poslani v svojo domovino. V tem času so prodrli nemški oddelki v Albanijo in iz Tesalije tudi že na glavno cesto in so v kratkem vzpostavili zvezo. Pri tem jim je padlo v roke poleg muni-cije, orožja in nekega angleškega oddajnika tudi velik del zlatih dolarjev. Na letališču pa je general Infante hrepeneče čakal prvega pristanka kakega letala, da bi se z njim podal v Kairo. Njegova vloga v Grčiji je bila doigrana. Sedaj je hotel pustiti svoje moštvo prav tako na cedilu, kakor je prej izdal svojega zaveznika. Toda do tega ni več prišlo. Oddelki SS in oddelek fašističnega gorskega topništva je prodrl preko dveh pogorij, na katerih so tolovaji v starih samostanih zgradili obrambno črto, prav do letališča. Tolovaji so v paničnem strahu zbežali skupno s svojimi angleškimi in ameriškimi častniki. Ni jim bilo več možno, da bi počakali prvo polno luno v decembru, ko bi moralo od-skočiti na letališče 800 angleških padalcev. Del zajetih Italijanov, katere so prepričali. da jih bodo Nemci takoj postrelili, je zbežal z njimi. Ostale so našli Nemci popolnoma onemogle, v samih capah, bolne in zmrzujoče v vlažnomrzlem vremenu. Med njimi je bil tudi general del Giudice. Že štiri dni niso dobili ničesar jesti. Kot sestradani volkovi so planili na ponujeno jim hrano. Ogoljufani goljufi! Milan, 18. jan. R. »Corriera della Sera« poroča iz Rima, da je Badoglio ukazal v Lizboni bivajočim italijanskim diplomatom, naj se takoj vrnejo v Italijo, ti pa hlinijo bolezni in vse vrste druge vzroke, da jim ne bi bilo treba izpolniti povelja. Anglosaška odvisnost ©d Moskve Anglo-Americani ne morejo izvajati na Stalina nobenega pritiska Stockholm. 18. jan. R. »Stockholms Tidnin-gen« ugotavlja v poročilu iz New Yorka^ o peljsko-sovjetskem sporu, da sedaj Angio-Àmeriéani mso v stanju izvajaf kakega priteka na Stalina, ker namerava reševati vzhodnoevropske probleme brez vmešavanja zapadnih sil. ' S tem so vendar odstranjeni poslednji^ dvomi Kdor še pričakuje, da bosta Anglija in Amerka vsaj s prstom namignili Kremlju v korist Pcliske. ki sta jo pognali v vojno, i e sedaj že lahko spregledal Anglija in Amerika točasno snloh ne moreta niti izvajati nekakšnega prit-ska na sovjetsko vlado prav; »Stockholms T'dnngen«. mi na dodajamo: Saj spiob niti ne mislita, da b: skuhali nripraviti Stalina na kakršen kol; nae;n k popustiiivosti v poljskem vprašanju Odkar so Angle-Američani v Kairu in Teheranu podpisali listno, s katero prenuščaio v primeru zavezniške zm3ge Evropo Sovjetski zvezi so se sami odrekli vsakemu pravu in možnosf da soodločalo v evropskih vpra:anfh. Anglija in Amerika potrebujeta Sovjetsko zvezo in morata storil vse. da "*o ohramta nri dobri volji in da bi Stalin še naprej noš;l'al v borbo množice Hudi in grad:va Zato tud' noče+a ničesar nodvzet- v poljskem vnrašanju Vsa zadeva iim ni toliko vredna, da 1r se iim iznlaealo nričeti spot * Stal'nom ki ie v teh stvareh kakor je dokazal niegov csorni odgovor WTk;eiu izredno občuti j;v Po erebem » Pravdnem« odgovoru na hlančev-sko iz;avo po'jske begunce vlade na ie Londonu in Wash'ngtoTHi bržkone popolnoma pre šlo veselje, da b' tvegala zgolj še besedico za poljsko vpra'anie Polisko-wvjetsk: spor oč;tuie popolnoma jasne odv'snoct Ang'iie m Amerike ob boljševizma m kaže anglo-ameršk hlapčevstvo, če izraz' Kreme'i kako željo ali postavi kako zahtevo ženeva, 19. jan R »Mi ne nameravamo vztrajati na svobodi baltskih držav ali vzhodne Poljske«, je izjavil ameriški senator Robert Taft Tako pripravljajo javnost Zedinjenih držav počasi na rezultate teheranske kramarske kupčije z boljše viki. ženeva, 18. jan. R. »Resnične vesti o sporu med Sovjetsko zvezo in poljsko begunsko vlado se prikrivajo Američanom in Angležem«, je izjavil znani dolgoletni komentator Columbijske radijske družbe Eduard Murrow. Evangeijska cerkev v Latviji proti feoliševfzsKii Riga, 18 ji?, n. R. Poglavar latiške lute-ranske cerkve nadškof prof dr F Gnen-bergs je podal o boljševizmu naslednjo izjavo: »Pod vtisom govetskib namer prot La-tiški nastopam odločno prot: lažnjivemu zatrjevanju Moskve dn si želi latišk narod svojo osvoboditev s pomočjo boljševizma S svojim stališčem, svo" m delom n borbo svojih hrabr h legijonarjev se 'e ia-tiški narod jasno in nedvorruro postavi) proti boljševizmu in trdno upa, da mu bo zvesto bratstvo v orožju njegovih legrjo-nar'ev s proslavljenimi nemškimi vojaki prineslo srečno bodočnost in bo ohranuo dragocene kulturne dobrine Evrope pred propast jo. O verskem prikrivanju Sovjetske zveze lahko samo rečem, da je b la še L lt)4u državna polit ka boljševizma protiverska. kakor je razvidno iz prepovedi vseh listov vergke vsebine, uničenja cerkvenih pesmaric in vseh verskih knjig sploh. Vse cerkveno premoženje je bi lo podržavljeno n duhovniki pregnani iz stanovan;.. Takoj je bilo uvedeno brezbožniško gibanje, k: b naj s svoj mi protiverskimi r-zstavam> vplivalo na latiški narod. Latiški narod pa stoji z molitvami m dejanji za svoj"mi legijonarji, ki skupno z nemško vojsko ščitijo deželo m narod pred . boljševizmom.« Pravič&ost ali kaof Bukarešta 18 jan R Ob zaključku rumun-vkega cerkvenega kongresa je ime! namestnik ministrskega predsednka. prof M hail Anto-nescu. govor, v katerem je izjavil da bo svet v bodočnost' vladala pravičnost ali pa bo ves svet znova pognan v kaos. Se nadalje težki boji severno od Umoimlcega jezera, južno od Leningrada; južno od Qranienbauma in zapadno od Refice — Napadi tudi na južnoitatijanskem bojišča Führerjev glavni stan, 19. jan. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na nlkopoljskem predmostju ln severnozapadno od Kirovgrada so ostali tudi včeraj slabotnejši sovjetski napadi brezuspešni. v protinapadu je bil zajezen neld vdor Iz zadnjih bojev. Na področju pri Žaškovu in Pogrebišču ter južnozapadno od Novograda Volinska se je izjalovilo več sovražnikovih napadov. Zapadno od Rečice se nadaljujejo težki boji z nezmanjšano silovitostjo. Severnozapadno in severno od Nevelja so ponovili boljševiki svoje napade. Bili so odbiti. Neki vdor je bil s protinapadom po hudem boju očiščen. Severno od Omens kega jezera, južno od Leningrada in južno od Oranie n bauma nadaljujejo sovjetske čete z naraščajočo silovitostjo svoje poizkuse prodora. V ogorčenih bojih so bili odbiti ali prestretenL V bojih v južnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odlikovala 320. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Postela. Na južnoitalijanskem bojišču je prešel sovražnik vzhodno od zaliva Gaete po močni topniški pripravi z več divizijami v napad proti našemu zapadnemu krilu, kjer so boji v polnem teku. Nezmanjšana silovitost zimske bitke na vzhodu Berlin. 18 jan. DNB. Ponovna sestrelitev 214 sovjetsk.h oklepnikov dne 17. januarja kaže, da se zimska bitka na vzhodu nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo Nad polovico teh oklopnikov je bilo uničenih zgolj v odsekih bojišča med Ilmensk:m jezerom in Oranien-baumom Tu je sovražnik povečal še nadalje svoje napore, da bi še razširil malenkostne uspehe svojih dosedanjih napadov z uporabo močnih oklopnih sil severno od Ilmenskega jezera kjeT so lovski polki krvavo odbili preko zamrznjenega Volhova napadajoče sovjetske čete in v zadnjih štirih dneh uničili 57 oklopn kov, nadalje pri višinah Pulkovo južnozapadno od Leningrada ter na južnem robu frontnega loka pri Oranienbaumu. Na severni obali Ilmenskega jezera pa so napadle nem:ke čete m zožile neki tamkajšnji vdor nasprotnika. Na'jaèje sunke je sovražnik izvedel s področja Leningrada proti jugozapadu in --«-n Ev-rpo. II. Zavarovane in nezavarovane nezgode 5 2. Kot nezgode veljajo tudi: 1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji nezgodni poškodbi, tako da je infekcijska snov prešla v telo po rani. povzročeni vsled nezgode. 2. Ožganje po ognju ali po jedkih kislinah. poškodbe po električnem toku, nezgode zaradi uhajanja plina. 3. Posledice elementarnih naravnih dogodkov, kakor so strela, orkan Itd. Le nezgode ob potresu ah vulkaničnem Izbruhu so izvzete. 5 3. Za nezgodo ni smatrati: 1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave. 2. škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po sončarici in po kapi. 3. Telesne poškodbe po röntgenovih, radijskih, višinsko sončnih in umetnih ali drugačnih žarkih. 4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih sil. 5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu ali si jih dal izvršiti. § 4. Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki so poravnali naročnino vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. Za nove naročnike stopi zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je bila naročnina vsaj za mesec dni vnaprej plačana. 5 5. Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali svojevoljno i povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, pn javnih nemirih tn neredih, v zvezi z vojnimi dogodki, v pretepu, pri kaznivih dejanjih, ki iih je izvršil poškodovanec sam ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana. pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali ekvilibrističnih vajah. pri lo"ih na '--o i h mi šofir nju motornih vozil brez oblastnega certifikata, pri dirkah, pri tekmah ter pri drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic, pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe. Ce se Je nezgoda pripetila prt reševanj« kakega človeka ali pri gasilski akciji, Je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje m smatrati poklicne nezgode v tvornicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo. Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so v času nezgode že dopolnile 65. leto starosti. § 6- Ako poškodovanec trpi v trenutku nezgode na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati aH posledice nezgode znatno pojačiti, se za tako nezgodo odškodnina ne prizna. Ako vpliva kaka z nezgodo v nikakt zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna izprememba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje. Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo bolezni to zavarovanje. 5 7, V kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje, ki so deponirani v upravi »Jutra«, kot interpre-tacijsko bazo. m. Kako je ravnati v primeru nezgode 5 8. Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegra-fično ali s priporočenim p s-vo i, na »Občno zavarovalnico« — generalni zastop B v Ljub'ij.nl (prej Zedinjena zavaroval niča d. d.) Cigaletova ulica št. 1 (Pred sodnijo). V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgo-de. Priložiti je tudi zlravntško Izpričevala 5 9- Neposredno po nezgodi ie nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izrecno odveže vse zdravnike. ki so ga kakor koli zdravili, dolžne službene molčečnosti. Zavarovanec je dolžan podvreči se na zahtevo zavarovalnice preiskavi po zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopušča. § 10. Dokazno breme za obstoj vseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva. IV. Izplačilo odškodnine § U. Dospelo zavarovano vsoto plača »Občna zavarovalnica« — generalni zastop B (prej Zedinjena zavarovalnica d. d.) zakonitim dedičem zavarovanca, vendar sä uprava »Jutra« pridržuje pravico po svoji uvidevnosti določiti upravičenca med zakonitimi dediči. Odškodnina se Izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legli ima ctjskili papirjev donositelja. § 12. Zavarovan je vedno samo prejemnik lista, ki je kot tak vpisan v kartoteki v upravi »Jutra«, brez ozira na to, kdo naročnino plačuje. Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na eno ali več izdaj »Jutra«. Ako naročnik ni posamezna oseba, nego kaka družba, oziroma zveza več oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično fizično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Jutru« v zavarovanje pismeno prijavljena. § 13. Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve Iztoži v roku 6 mesecev pred so- diščem v Ljubljani, ker sicer zastarajo. h h m ■ h ■ » m II hill i M H 8 i ■ i M i » » i rTTTTnTTI « i II M t ■ H B i lil « « » « )i n u « i i . ■ ■ Naročite se i na „DOBRO KNJIGO"! j Naročite se na »DOBRO KNJIGO«, če Se niste naročeni! V zbirki izide j vsak mesec en roman, mesečna naročnina pa znaša: a) za naročnike« ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slovenskega naroda« ali »Domovine«, 10.— lir za broširano in 20.— Ur za vezano knjigo; b) za ostale naročnike 11.— lir za broširano in ZZ— lir za vezano knjigo. □ Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani. Puccinijeva 5. — □ Prijavite se lahko tudi njenim inkasantom, izven Ljubljane pa po pošti. 1aaDDaa:^^ I li il i a ■ Himni IMIIIIBIIiihuihmiii np xm esani mnogo berejo »Neizobraženost je poniževalna samo za Človeka, ki živi v blagostanju. Reveža tare in stiska njegova revščina; pri njem nadomešča izobrazbo in zaposluje njegove misli delo za vs kdanji kruh«, tako je zapisal neki filozof prejšnjega stoletja in še dodal: ^Premožni ljudje, ki niso izobraženi in ki jim ni mar za knjižno kulturo, temveč žive samo za telesne užitke, so podobni pitani živini. Poleg tega bi jim smeli očitati, d?, svojega lagodnega življenja ne porabljajo za tisto, kar bi mu dajalo vrednost in opravlč lo.« Po letnem poročilu, ki smo ga prejeli od javne delavske knjižnice v Ljubljani, lahko z veseljem ugotovimo, da mnogo naših delavcev kljub skrbem za vsakdanje življenje Ln. kljub tegobam in težavam, ki jih prinašajo vojni časi, ne pozablja Ea najlepše duševno razvedrilo, na knjigo. So dru-ž ne, pri katerih so zvečer vsi člani od '•età in matere do najml jšega psmenega ■ a in hčerke poglobljeni vsak v svojo knj'go, ki so jo izbrali v delavski knjižnici; na manjši, ki še ne znajo brati, pa uživajo v list nju po raznih slikanicah- Ki jih starš lahko dobe v knjižnici. Javna knj žnica delavske zveze (Delavske zbornice) na Mikloš če vi cesti je v letu 1913. izpoisodila 32.340 obiskovalcem (delavcem. nameščencem, ur dnikom. študen- .ifešavsfcs vestnih Uf ^IkeiMSfii' stičnih predavaš] Koma.j mesec dni je potekel, odkar se vrše po naših delavnicah in ionduotrijskih obrat'h protikomunistična predavanja. S po-četka so bila sprejeta marsikje z nezaupanjem, kmalu pa so postala delavstvu prava potreba. Pokazala so se za zelo posročeno in koristno zamisel. Iz vseh obratov prihajajo poročila, ki potrjujejo, da delovni r.oji odobravajo protikomunistično rorbo, da so žejni resnice in Ja so siti nasàìne in lažnive komunistične agitacije. Po morečem duhovnem nasilju, ld mu je bil izpostavljen v pretekla letih, je naš delavec spet svobodno zadihal in se prosto razgiedal. Iz ust delavskih predavateljev je dobil potrjeno vse ono, kar si je sam čeeto sv.islil o komunistični gonji, a česar si ni upal izroiziti na glas, da ga ne bi propaganda OF proglasila za »izdajalca delavskih koristi« ter zri »sovražnika slovenskega osvobodilnega boja«. Zlaj je ta nevidna, a vendar nedavno še močna oblast komunistov strta. Iz somih delavskih krogov so vstali predavatelji in govorniki, ki na zborovanjih brezobzirno obračunavajo s pokvarjeno družbo, ki si je samozvano nadela nrslov delavskih zastopnikov ter je, zlorabljajoč naziv delavskega troja, uvella na naših tleh režim krvave strahovlade, kakršne ne pomni zgodovina luišeg:. naroča. Delavstvo u videva, kakšne črne mere je imelo vodstvo OF z delavstvom Najprej ga je hotela porabiti kot krvniki, proti vsem drugim narodnim slojem, ko pa bi se po vseobčem poboju Kidričeva protinarcdna klika dokopala do oblasti. bi delavec postal samo njen suženj ter predmet raznih eksperimentov. T- ko elcsperimen tiran je Se velik ne rod težko prenese, pri nas bi pa ves gospodarslti in socialni ustroj propadel in bi se nikoli več ne dal popraviti. Zaslepljenim komunističnim fanatikom narod in še manj posamezni človek nista živa organizma, marveč le ne-kok inventar v režimu siya in k'adiva, ki ga lahJ:o poljubno prevažaš in prenašaš iz kraja v kraj. Samozvani »delavski voditelji« so v mnogih pr merih le prenas čeni gosposki sinčki. ki pczra-'o »delavsko ljudstvo in njegove potrebe« samo iz agitacijsklh broju-ric. O delu in življenju delavca n majo niti približne predrt ave, saj niso nikoli ni-čes r delali, saj si niso n koli služili kruha z delom, marveč so črpali iz žepov svojih imovitih očetov ali pa iz fondov, s katerimi s je komintema kupovala in vzdrževala svoje hlapce. Z delavskimi sloji je t: družba imela le to!ko stikov, v kolikor se je s posamezniki stikala po ječah, kjer so se srečavall zapeljevale! in njihove žrtve. Tam so se učili izgubljeni sinovi gosposkih družin in samo tam so prihajali v tesnejše stike s trpeč m del-vskim razredom«. Zdaj pa stopajo pred delavstvo predavatelji iz njegovih lastnih vrst. ki iz svojega življen skega izkustva do podrobnosti poznajo resnične tegobe in zahteve delavskega ljudstva. Beseiam teh gre vera in delavstvo tud' čuti, da njihova izvajanja niso samo papirnata učenost, zajeta iz spisov, marveč pr va in nepotvorjena miselnost človeka žuljavih rok. tam in drugim) 87.340 knjig, in sicer 49 tisoč 813 slovenskih, 2190 srbohrvatskih, 33.445 nemških in 2193 zvezkov v drugih jezikih. Vidi se, da ljudje v vojnem času več berejo kakor v mirnih časih; morda je k temu pripomogla tudi policijska ura. V primeri z letom 1939., ko je delavska knjižnica izposodila 59.802 knjigi, so lani ljudje samo iz te knjižnice prebrali 27.839 knjig več. Knjižnični promet ni bil vse leto enako velik. Medtem ko je navadno januar za knjižnico najživahcejši mesec, je lani promet v prvih "sedmih mesecih lahno nazadoval v primeri z letom 1942., od avgusta dalje, ko se je vedno več ljudi vračalo domov, pa je stalno naraščal in dosegel višek v decembru (8988 knjig). Iz števila knjig, ki so jih ljudje prebrali v tujnh jezikih, se vidi, da mnego Ljubljančanov lohko bere literaturo glavnih evropskih narodov v origli: alu; največ jrh zna nemščino. Od domač h slovenslüh del so bralci najbolj spraševali po romanih Kocipra, Dularja, Finžgarja (»Pod svobodnim soncem« kliče po novi izdaji!) Jalena. Bar-tola, po biografskih romanih Slodm aka in Vaštetove. Po Prešernu (zaradi Prešerna!) po povestih Preglja, Kača, Vladimira Lev-st ka Prennerjeve, Matičiča, Rudana, Rav-ljena, po spls'h Ivana Cankarja, pa tudi r. še starejše pripovednike kakor Jurčiča. Kersnika, Tavčarja, Stritarja mnogo berejo in seveda humoriste Milčinskega, M'a-karja, Murnika, Alešovca in Velikonjeve zgodbe. Meško ima svoje ljubitelje pa De-tela, posamezna dela šorlija, Jakliča. Ko-stanjevca, Govekarja, Zorca imajo r^di; priljubljeni so Franc Remec, Malovrh. Aji-drejčkov Ježe, Sket s svojo »Miklovo Zalo«, Bedenkov »Od pluga do krone« je vedno izposojen. Zanima'o se za avtobiografske scorrne šukljeta, Pivka (Mlakarja smo že zgoraj cmenili). Ivana Hribarja, 23 gledališke zgodbe in spomine Lipaha in šesta, za Lončarjeve in Prijatljeve kulturnozgodovinske spise i. p. Poezije sì zelo rnalo izposojujejo: 322 zvezkov poezij je bilo izposojenih srmo 477 krst, od teh Preécren 49krat, ftupan&e 42-fcrat, Gradnik 24krat, 84 pesnlàtdh del pa nobenkrat. Znastvenih ln poučnih spisov se je Izposodilo 8455 ali dobrih 90 odstotkov. Povpraševanje je po poljudno-zn. cetvenih spisih iz politike, gospodarstva, zgodovine in po potopisih. Izmed prevodne literature so ljudje največ brali čosiča, Jakovljeviča, Capka KnittL-i, Gagerna, Budaka, Cronina, Und-setovo in Mitchellovo, Sienkiewicza, Tolstoja, Paula Kellerja, Luthra, Suderman-na, Bordeauxa, Gar.ghoferja, Bromfield-, Dumasa, Wambrechtsamerjevo, Hugoja in druge. Ljubljenec doraščajoče ml d; ne je še vedno Karl May. Z ilustriranimi deli kakor »Quo vadiis«, »Ivanhoe«, »Tarzan« so založbe zelo ustregle mladini. Ker m evropskem knjižnem trgu izhaja znatno manj novih kr,jig kakor pred vojno, prebirajo ljudje tudi »stare«, ki cc mnogim tako všeč, da celo zahtevajo »same stare, ker ti so že znioli pisati«. Marsikdo ugotovi, da so mu ostala neznana najboljša dela, ker ;'e sledil modi hlastanja po najnovejšem, da se je lahko v družbi postavil, da je prebral zadnjo »najmo-derr-ejšo« knjigo. Tako je zastoj v izdajanju novih knjig rodil deloma ugodne posledice. To je samo splošen pregled knjižničnega poslovanja, za podrobnosti tu ni prostora, kajti v javni knjižnici se razvrste najrazličnejši okusi in bralci, od čitatelja kiga samo včas.h »prime« sli ki se zanima le za kako knjigo posebej in petem dolgo ne vzame druge, do takih, ki kar požirajo knjige. Najhvaležnejši so bralci, ki jim je dobri knj ga nepogrešljiva prijateljica- Ti vedo, da je knjiga kvintesenca duha, plod najbolj pretehtanega mišljenja in spoznanja. Zarai'i tega nam da pisateljevo delo več, kakor bi nam mogel nuditi živ ustni razgovor z njim. Z zbranim čtanjem dobrih knjig se polagoma dvignemo do tega, da n : jdemo večji užitek v knjigah kakor v praznih pogovorih z ljudmi, kakor je dejal Mazarirov knj i žn čar Gabriel Na-udé: »če ljudje več noma govore neumnosti še takrat, ko napno vso svojo voljo, da nekaj povedo v pisani besedi, kako je to šele, kaiar nezbrano govore!« Eäravfilk ir. Halite? ©Iitsžefi paslcii§a umora Usspyava se fe začela v torek d&gieMsfie, dasses pa nasla^s-vala — Dr, Hate zanika krivdo Ljublana, 19. januarja V neob: čajno polni razpravri dvorani okrožnega sodišča se je včeraj dopoldne začela kazenska razprav^ proti zdravniku dr. Janku Hafnerju, ki ga državni tožilec toži da je dne 2. maja P ni izroči.1 pokojni Nuši Tavzesovi z akontinom zastrupljen bonbon z naroč lom, da ga da pcužiti njegovemu bratu Milanu Hafnerju in gn tako spravi s sveta. Slednja je 'o storila. Ker so nudili Milanu Hafnerju pravočasno zdravn ško pomoč, so mu rešili življenje. S tem naj bi dr. Janko Hafner zagrešil zločinstvo aoper življenje in telo po §§ 31, 167-2 kaz. zakona. Rožen tega je obtožen v dodatni obtožnici, da je med preiskavo žalil preiskovalnega sodnika Franca Poljanca- in mu očital, da namenoma zavlačuje preiskavo. Malemu senatu je predsedoval sos Ivan Kralj, obtožnico je zastop 1 dtržavmi tožilec Branko Goslar, obt.ženca je branil dr Per-šin, za zasebnega udeleženca pa je bil navzoč d,r. Ivan T včar. V torek je razprava trajala z opoldansko prekinitvijo do 17. ure. Zaslišane so bile najvažnejše priče, nato pa je predsedn k razpravo prekinil in naznanil, da se bo nadaljevala v sredo ob 9. uri. Dr. Janko Hafner je v Ljubljani splošno znan zdravnik. S svojim očetom notarjem Matejem Hafnerjem in bratom Mla-Ticm živi že dolga leta v sporu, ker dcm-> neva, eia sta ga spravila ob vse premoženje. Obtoženec tudi v zakonu ni bil srečen, ker je dvakrat poročen in ločen. Kakor ga karakterizira obtožnica, je nemirne narave in maščevalen. Obtožnica dolži dr. Janka Hafnerja, da se je peglužil za izvedbo poskusa umora pokojne prof Nuše Tavzesove, s katero nr.j bi navezal intimne prrateijske st ke. Nuša Tavzesova je v hiši lekarnarja Trn-koczyja prišla v osebni stik z Milanom Hafnerjem. V nedeljo 2. maja lani mu ie ponud'La iz pap rnate vrečice čokoladni boi-bon, ki ga je sprejel. V ustih ga je imel le 10 do 20 sekund, nato pa ga je izpku-nil v robec. Nenadoma mu je postalo močno slabo, začelo ga je dušiti občutU je težko dihanje in je bruhal. T: ko j je Nušo Tavzesovo obdolžil- da ga je hotela zastrupiti. Prepeljali so ga v splošno bolnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Preiskava bonbona je bila negativna Prvotne so namreč domnevali, da gre za zastruptev s ciankaiijem. Šele kasneje se je izkazalo, da gre za drug hud strup, namreč za akonit:n. Tega je Tavzesova dobila pr: svojem zdravniku zoper nevra'gijo živcev. Začetna preiskava ni vedla do nobenega rezultata. Šele ko je Tavzesova nekaj dni pred svojo smrtjo zaupala svoji prijateljici Veri Igličevi, da je res ona za^trunila Mlana Hafnerja in da jc bila orodje v rekah dr. Jar.ka Hafnerja, se je začela dvigati zavesa nad skrivnostno zadevo. Presenetljivo jc tudi biio. da je Tavzesova nenadoma umrla, čeprav ni bila nikoli posebno nevarno bolna. Preiskava je v začetku sumila, da je tudi njene smrti kriv dr. Janko Hafner, češ da jo je hotel odstraniti, ker mu je bila nevarna priča. V tej smeri pa ni bilo mogoče pribaviti nobenega dokaza in se je zato obtožba omejila samo na prvi delikt. Na razpravi je dr. Janko Hafner odločno za-nical krivdo. Opisal jc obširno svoje družinske razmere in povedal, kako se jc spoznal s Tavzeecvo. Zan'kal je. da bi imel z njo intimne jše odnose in trdil, da sta se učila skupaj angleščino in si bila dobra »kamerada«. Za priče, kj ga posebno bremenijo, je menil, da mu iz raznih vzrokov niso naklonjene. Inkri-m nirane besede, ki jih je izreke! nasproti preiskovalnemu sodniku, je priznal, izjavil pa je, da ga ni imel namena žaliti. Za njegovim zasliševanjem so p išle na vrsto glavne priče. Njihovim izpovedim sta .pilsostvovala kot izvedenca dr. Lusicky in dr. Matko. Višek je razprava dosegla k d je bila tik pred koncem zaslišana gl:vna ob-remenlna priča, prijateljica pokojne Tavzesove, Vera Igličeva. Priča je jasno opisa'a svoje odnose s Tovzesovo in poveda'a keko ji je vedno bolj razkrivala svoje razmerje do dr. Janka Hafnerja. Posebno ol_ kritosrčna je Tavzesova postajala, ko je imela cbčutelc, da jo dr. Janko Ha'ner ne mara več in da se je želi znebiti. Ko sta se videla zadnjič pred smrtjo, ji je priznala, da je res poskusila Zastrupiti Milana Hafnerja s pomočjo bonbona, čeprav ni rekla naravnost, da ji je bonbon dal dr. Janko Hafner, ie priči bilo iz drug:h besed očitno, da jc izviral od njega. Tavzesova jI ie ram-reč povedala, da je nekoč dr. Janku Hafnerju očitala., da mu je bila samo sred rtvo za losego cilja pa jo je zavrnil, t'a se mu je sama ponudila. Tehnika in vojna V vseh öas-'h, odkar vodijo ljudje vojne, je poleg vojaške storitve imela neko vlogo tudi vojna tehnika. Toda tehnični pripomočki, ki so jih tu uporabljali, so ostali tisočletja nepopolni. Celo izum smodn -ka vojnih načinov mk kor ni spremenil na mah. temveč je trajalo desetletja, preden so ga začeli uporabljati za vojne namene, a strelno orožje in fccipniàtvo sti šele po stoletjh dobila od'oiujoi vpliv v odprti bitki in v bitki na daljavo, še v drugi polovici 19. stoletja, ko je tehnika započela svtj zmagoslavni pohod, so tehnične iznajdbe le z obotavlj njem zavzemale svoje položaje v vojnem področju To se je pokazalo na pr. v voj i 1870-71. Občutna sprememba je v tem pogledu nastop la v prv-sv et o voi vejni. Takrat se je začela tekme voju očih se držav za uporabo tehničnih vojnih pripomočkov, da bi se dosegli uničujoči množ^stveni uspehi in uspehi z orožjem na debelo. Vendar se tudi storitve pive svetovne vojne ne morejo primerjati z nalogam!, ki jih imi tehn!ka v sedanji borb' narodov. Pri tem odpade nemajhen delež na usoe-hih ki so jih dosegli z izdelavo in izpopolnitvi novih bojnih pripomočkov, sodelovanju številnih zavodov pri nemških tehničnih visokih šolah, kakor pravilno poudarja prof. dr. O. Niemczyk v nekem članku v »Tagesposti«. Med temi nemšk-mi visokimi šol "mi zavzema berlinska tehnična vis-ika šola poseben položaj, ker razpolaga kot edina visoka šola razen z obi-čajjnmi fakultetami s posebno fakulteto za vojno tehniko. Ta fakulteta se Se dopolnjuje, zato ji gre trenutno manj za to. da b! izobrazila določene inženjerske vrste, kolikor za izvedbo raziskovalnih naročil, ki so važna za vojne svrhe. A tud-i instituti ostalih fakultet so vpreženi učinkov'to v vo-no tehniko, kajti gospodarsko ter industrijsko mobilizacijo je spremljala tehnična in tehnično znanstvena mob'lizacija vseh sil ln tako šteje berlinska tehnična visoka šola danes med vojno in vojnogo-spodarske važne obrate. Nadaljevanje pouka med vojno je za vsa strokovna področja inženjerskih ved — ki jih je samo na omenjeni visoki šoli 43 — največjega pomena. Iz tega razloga diovo-ljujejo pripadnikom državne brambe začasne dopuste za štulj, zlasti tehnični študij. Razen tega pa skrbijo nemške visone šole v zvezi z državno brambo za to, da bi se mlad'm ljudem ki bi hoteli pozneje študirati, ohranilo zanimanje za študij in iz tega izvrajrči življenjski tek. To se godi s poučnimi tečaji, ki se vrše od caea do časa aa fronto, a£l z dovajanjem lahko umljivih učnih knjrg in tiskov. Ce upoštevamo- da je mei dolgo vojno tako število profesorjev ln učnih sil, kakor tudi Število študirajočih podvrženo nek m omejitvam, je umevno, da je težišče vsega delovanja na tehničnih visokih šolah m znanstvenih naročilih, ki so važna aa vojne namene. Dejansko ni na pr. na berlinski tehn:čm visoki šoli nobenega instituta cz roma stolice, katerih osebje bi se ne udeleževalo reževanja nalog, ki so posredno ali neposredno v zvezi z vojntntf nameni. O neposrednih r^roč !ih je omeniti. da se drže v tajnosti in da gre za -z-popotoilna dela, ki jih večinoma ne izvršujejo v inst'tutih samih, temveč v zunanjih obratih, kakor so iz lahko umevnih razlogov že pred daljšim časom polagali važnost na to. da se laboratorijske, delav-niške ter Institutske naprave visokih SOI decentrai žira jo. Razen tega delujejo mnogi docenti v mesecih, ko nm jo predavanj, kot posvetovalni organi v industrijskih področjih doma ln na tujem, predavajo,, vodijo poučne teča"'e, se jih sami udeležujejo ali pa opravljajo praktične poizkuse. Med posrednimi nalogami, ki Jih opravljajo inštituti z oz!rom na vse panoge tehnike in gospodarstva, se nanašajo neka e-re v prvi vrsti na zavarovanje človeškega žvljenja, na čim popolne-'éo mehanizacijo delovnih postopkov v vseh Industrijskih panogah in s tem na štedenje s človeško delovno silo, dalje pa tudi na racionalizacijo obratov, na pr. v zvezi z zmanjšanjem, lastnih stroškov, povečanjem storitve m delovne varnosti, povečanjem veselja -lo dela med oseb-'em, ali p3 na vprašanje nadomestitve življenjsko važnih surovin z umetnimi tvorivi itd. Tu se lahko najmanj v enak; meri kakor pri neposredni, za vojno važni uporabi izkažejo znanstvene ter njegove organizatorne sposobnosti itd. In za to gre v prvi vrsti, kajti v dolgotrajni vojni, v katero je zapleteno aktivno pol človeštva, se bo zmaga nag bab vedno na stran tistih l-'udstev, ki so sposobna iz samih sebe ustvarjati najboljše vojake, najboljšo obcroževi tao itodustr jo, najboljše gospodarske voditelje, inženjerje, izumitelje in znanstvenike. Lastniki hlS, uredite podstrešja! Tla pod. strešja. če so lesena, je treba pokriti s trl-cet»metrsko plastjo peska ali z zelo f;nim gruščem. V kotih pa morajo biti nakup;čeni kupi peska in pripravljena voda v primernih posodah. Zafeave v Turkestami Jul'"us Smolik piše v listu »Völkischer Beobachter: ì Na na^ih cestah se je gnetla pred izložbami in na božičnih trgih množica, ki bi si za svoje malčke rada nakupila igrač, pa naj si bi bile tako prim tivni leseni izdelki. Predmeti, ki sem jih tu videl, so me snominjali ?'vo na tiste. ki sem jih videl v Turkestanu. Tam so bili deloma nemara prmitivnejši o 6i og'edovali razstavljene stvari z začudenimi, poželj;v'mi očmi. njrhovo veselje je bilo nepopisno če se je takšna lesena živalica ali pedebna igračka pre-siila v nj:hove roke. Otroci so bili videti v svojih raznobarvnih ha'atih in s tibetjejkasom iz brekatne »vile na glav: zelo srčkani. Na vrhu pokrivala so bila pritrjena kurja peresa, kar je učinkovalo še posebno segavo. Z nakupljenimi igračkami so prirejali kar na licu mesta splošne zabave. Tu je bilo na dvoko'esen voziček mont:rano še eno kole/ s pisanim peresnim okrasjem. Tam sta fie kljuvala dva lesena reteüncka kakor pri pravem petelinjem boju. Za malčke sem bil izdelal kitaj ke krinke, ki so bile deležne velikega uspeha. To so skakali, se prekopicali, vriskali in si nagajali prav kakoT naši otroci, ko sc naseli bož čno veselje mednje. Tudi na velikem Reglstanskem trgu v Sa-markandu se je zabevalo staro :n mlado. Tu so prirejali prave m tinge Velike rdeče kose b'aga in zastave so razobesili pred mošeje ali na jih nosilj pred zborovale:, ko so v sprevodih korakali na trg Na trgu in po strehah vseh noslonij okrog njega se je trlo ljudi. Priložnostni govornik;, prpovedovaici pravljic in komedijanti so zabavali radovedno množica Na trgu se dviga nagrobni spomenik, okrog katerega vcd'jo < bolele kenie. da bi ozdravili, kakor veli ljudska vera. Posebne nepozaben vtis napravi ta trg s svojimi tremi st ami, me-dretami, v večern h urah. ko nadahne toneče sonce bleščeče se, barvana fajan?na kakor z zlato peno. ali pa v svetli ni>-o^nr. noči. ko se b'escijo lončene plošče na zidovih samostanskih šol iz globokih senc kakor srebro. Doživel sem tudi svojevrstne domače ljudske zabave, ki so tra;ale po več dni. L. J 920. sem prispel na potovanju 6kozi Mogvitavsko gorovje do majhne zelenice blizu Hodžcnta, kjer se dviga rwavzolej svetega hodže Alija. Na dan njegove smrti priromajo domač;ni n« svojih velblodih od blizu in daleč. Svoje molitve dopolnjujejo z zabavami, ki trajajo po več dni. Buikeži in komedijanti kažejc svojo plesno in hitroprstno spretnost, poleg njih pa ha-zardira.io romarji s kartnimi igrami Takšnih romarkih shodov se udeležujejo samo moški, ženske ostajajo doma. Pozneje sem gledal priljubljeni »kokbarV, jahalne dirke s koštruni, ki trajajo cel teden. Ta zabava 6e je "vršila v Afroziabu pri Samar-kandu. in s:cer v ramazanu (meseca marca). V pesku tega gričevnatega ozemlja leži pokopano prvotno, prastaro mesto Samarkand. Izkopavanja so spravila tu mnogo lepih stvari na dan, ki jih je videti sedaj v samaikandskem muzeju. Na tem kraju zalučajo z visoke skale iz pe-ščenca tropu jezdecev, ki čakajo spodaj, za-klrnega koštruna. Srečni jezdec, ki ga je ulovil, «e skuša z nj:m čim hitreje izmuzniti do do'ccenega cilja, ostali pa dirjajo za njim. trgajo mu kose koštruna iz rok. a kdor dc&pe z največjim kosom na cilj, je zmagovalec Nagrade. ki so j'h delili pri teh dirkah, so bile včasih zelo visoke. Zmagovalec je prejel pogosto celo čredo koštrunov, pest denarja in brekatna oblačila. Za oskrbo in razveseljeva-r.je množice, ki je prihajala gledat dirke, so postavili celo mesto iz šotorov in med drugimi atrakcijami ni man'kalo nikoli ruske gugalnice. Marčni dnevi so bili pc navadi sončni in neznansko vroči, toda pred njimi in za njimi je neredko zapadal visok sneg. KULTURNI PE EGLE Slovenska kulturna kronika se bo letos spo-nrnjala štirih važnejših stoletnic Stoletnica rojstva jezikoslovca p. Stanislava Skrabca je že minila ob zadostni pozornosti našega tiska, tri stoletnice pa nas še čakajo: 4. marca bo stota ch'etnica rojstva ustanovitelja slovenskega romana plodovitnega in nadarjenega pripovednika Josipa Jurčiča. 11. avgusta se bo dopo'nilo sto let. kar je umrl jezikoslovec Jernej Kepitar, 15 oktobra pa poteče prvo stoletje, kar se je rodil naš »goriški slavček» Simon Gregorčič Vse tr- stoletnice so po značaju in pomenu take. da niti v hrupu vojnega viharja ne br,do mogle poteči neopaženo za slcven ko javnost. Jcsip Jurčič tvori z Levstikom in Stritarjem svetlo trozvezdje. ki ga je Dolenjska, klasična dežela slovenske literarne in jez kovne tradicije, pnžgala na nebu naše slovstvene kulture. Njegov pomen za slovensko pripovedno prozo bi lahko primerjali pomenu Šenoe za sorodno hrvatsko slovstvo. Zaradi tega je pisatelj »Desetega brata« ostal s svojim celotnim delom naš klavk in obenem ljudski pripovednik v najboljšem pomenu besede Današnji mladi pisatelji, ki se zopet vračajo k zemlji in prisluškujejo s svojim tankim sluhom vsem gibom ljud-kega življenja, so se znova približali Jurč;ču. čenrav so jim sodobne slovstvene šole in metod» izostrile poged in iztanjšale sluh. ter razzolatalo ne le z večjimi jezikovnimi in stilističnimi možnostmi, kakor jih je imel Jurčič, marveč ti:di s popolnejšimi vzgledi v domači in v evropsk' lepi književnosti Srečanje 3 stolctnikom Jurčičem bo posebno pomembno v tragičnem obdobju naše Dolenjske, na razvalinah tolikih njenih tihih in idiličnih selišč. Ime in delo Jerneja Kopitarja je med letošnji mi stoletnicami še najmanj popularno, duhovno oddaljeno, vendar bo prav steta obletnica njegove smrb nudila hvaležno priliko. da se tudi Jirši sloji seznanijo s to mar-kantno. čeprav nekoliko svojeglavo in v marsičem snomo osebnostjo iz krogi s'ovenskih pre-poroditeljev prve polovice 19 stoletja. Osebne lastnosti tega učenjaka njegovo ne vedno prikupne stališče v razn h domačih vprašanjih in ne v zadnji mer dejstvo, da je živel večidel v tujini, so tega 'vstroumnepa človeka, enega izmed utemeljiteljev evropske slavistike, odtujile ožjim slovenskim razmeram in ga takó oddaljile novejšim smerem, da ga nekateri irti ne štejejo med naše vod Ine može Kakor pa so se Kopitarjevi telesni ostanki po dolgem počitku na tujih tleh vrnili v domovino. k: jih je hvaležno poklicala v svoje naročje, se z novimi raziskavanji vrača med naše duhovne predstavmke tudi Kopitarjeva osebnost z vsemi svojim1 senčnimi in svetlimi lastnostmi. Zato bodi letes dostojno počaščen Kopitarjev spomin! Stoletnica rojstva pesnika Simona Gregorčiča sovpada z debo. ko se goriški Slovenci dramijo v nov0 življenje in ne dvomimo. da se bedo letos srca goriških rojakov s posebno toploto odprla spominu pesn ka. ki ie prvi zastopa! Goriško na vrhu slovenskega Par-nasa Gregorčičevo pesniško delo je v nekaterih primerih ponarodefc; v drugih sodi po'eg Preremovih pesmi med na'5ešče navajane slovenske pesniške tekste, Tudi sodobne pesniške struje ga niso mogle zasenčiti zlasti v širših ljud.kih p'asteh. kjer opravlja poezija vlogo srčne tolažnice, povzdgovalke in vodnice. Zato bo Gregorčičeva sto'etnica med nagimi tremi stoletnicami — zlasti še glede na Goriško — najpopularnejša in v nekem smislu tudi najvažnejša. Teh stoletnic se bomo spominjali letos s tem večjim poudarkom, ker ostajamo zvesti naši kulturni tradiciji, ki b: jo hoteli znani, slovenskemu ljudskemu duhu nasprotni krogi pretrgat- in zbrisati. Namesto njene rodovitne 11 teple sile nai bi stopile revolucionarno postavljene perspektive na s'o vensko življenje, čemur se noleg vsega drugega urrra tudi čut za pravo kulturo, ki je ni nio-coče postavit1 na meglene, cc'c abstraktne mednarodne osnove, marveč samó na delo prednikov, na njihove uspehe, na vzore, ki jih izroča rod rodu kakor plamenice. ki naj mu kažejo pot skoz- temo. V dana'njih trdih in težkih bojih za človeka, za narod in za red v svetu se borita med seboj tudi trad'cionalni in revoluc'onanr nazor o narodni kulturi Medtem ko jc revolucionarni nazor ves razdiralen, jc tradicionalni nazor konstruktiven ker v zvest; služb skupnosti, v zavesti višjih, nadčdsovnh smotrov človeškega življenja in razvoja človeških občestev, nadaljuje tam. kjer je smrt pretrgala delo prednikov Samo ta kontinuiteta vzdržuje narod v nfegovj celotnosti in ohranjuje njegovo življenjsko moč. Navedene tr letoinj« stoletnice so lepo po-trd:k> naše kontinuitete in njih proslava, ki bo letos bolj notranja kakor zunanja, bo samo utrjevala dovensko kulturno tradicijo, ki je m osta j a edina trdna podlaga našega nadaljnjega dein ?n duhovn"5-? razvoja. G. Ch. Lichtenberg Lektorat Nemške akademije v Ljubljani je priredil v terek zvečer v Unionu predavanje univ. prof. dr R:harda Zupančiča »Lichtenberg. der Marn am Fenster« Predavanju so prisostvovali zastonn ki nemške vojske, generalni konzul dr Müller z gofipo. zastopnik prezidenta pokra iinske uprave mestne občine nrosvetnega oddelka i. dr Predavatelj je v prib'žno cnournih izvajanjih predstavil občinstvu oscbnort 'n dc'o rneo'a na;7anim:ve;š-'h m:slccev lr d -hc nemškega prnsve'ljenstva. Geor«a Christ^nha Lichte 11 berga (1742 do 1799) Osebnost tegi fizikalno 'n matema-t čno so'ancca filozo*" k? ie dolga leta predaval na un:verzi v Gött'nfcnu. je v predavateljev! osvetljavi, razodevajoči podre^bno po-zn?n;e Lichtenbcrrfnve f:lozofsVc>-!iterame zapuščine. jasnt, znvel a in vzbudila utemeljeno za^m-mje za njcove a*er?zine. k' so izšli na primer v dveh kn:ipah v znani Kronerjevi knjižnici. V prizadevanju, da tLi Lichtenberg!! čim reliefnejSi okvir, je predavatelj postav'1 svojega »junaka« v njegovo dobo. Opisal je po!;t'čno in kulturno stanje Nemčije, posebej še Pruske, v 18. sto'etiu. označil duhovne tokove. ki so se prelival! po tedanji kulturi h vzburjali ljudi z novimi problemi, pa naj so bila tc vprašan ia Lcibnitzovega opt'm st čnega sistema ali Wertherjevo svetobolje mladega Goetheja, nasprotja med Klop&tockovo ali VViellandovo poetiko itd Predavatelj je v okviru teh časovnih pojavov in vprašanj prikazal dficaj preprosto ž'v!ienjsko pot G Ch Lichtenbergs — osemnajstega otroka vaškega župn;ka pri Dirmstadtu — in «e* pomudil pri posameznih važnej"ih epizodah teea sicer tipično profesorskega življenja nemškega znanstvenika v pniski, « prav": vojaške usmerjeni dr-?.rv\ tako pa primer njegov!] potsvanjli v London. Slednje je predavatelju mimogrede nudilo priliko pokazati, kakšno kritično stališče do Alb;oncev je zavzemal ta »angloman«. Lichtenberg je vzlic temu, da je bil znanstvenik matematičnega tipa, t. j. strogo urejenega duha. in da je v fiz ki dosegel vidno znanstveno višino, pisaril za razne almanahe n pra-tike o vsem mogočem, pri čemer mu je šlo samo za zaslužek Važnejš iso bili njegovi zapiski. Vsak dan je namreč na robu svojega raz'ikova'skega in poklicnega dela ter vs?kda-nj h skušenj zapisoval v obliki kratkih aforiz-mev svoje misli in poglede. S temi aforizmi se je bolj kakor z vsemi ostalimi spisi vpisal v nemško slovstvo. Lichtenberg je tu pokazal ne samo bistrega duha. nekaj svojevrstne ironie in suhega severnjaškega humorja, marveč tudi posebno duhovitost in iznajdljivost v oblikovanju misli, opazk, stilistične in jezikovne kvalitete, kakor jih nahajamo samo pri prvovrstnih pisateljih Iz obilnega aforističnega dela je predavatelj izbral nekoliko značihrh primerov, tičočih so raznh življenjskih pojavov in vprašanj, ter tako dal spregovoriti samemu Lichtenbergu In njegova beseda, ki je prihajala iz preteklosti več ko 150 let. je bila zares mars:kje živa in sodobna, kakor bi se bil šele včeraj zaiskril L;chtenbergov dovtipni. prusko svojevrstni esprit. Predavatelj ie tega misleca ki je v toh'ki meri vtelesil v sebi. in v svojem delu duha nemškega razsvetljenstva, predstavil ne le kot filozofa razsvetljenega spmoz'sma, marveč v podobi človeka, ki opazuje svet m življenje s svojega okna. tud« kot bridkega kritika tedanjih idolov, predsodkov vck, ve 'no pripravljen pomagati pri vaškem dobrem delu. Bil je blage, ra me narave in izre:"mo dobrosrčen, rad-' česar e bil v vseh krogih svo ih številnih znancev zelo priljubljen Kratko pred izbruh>m sodanje vrjne se je preseH v Zagreb. k;or je tu Ji voi 1 svo-'o trgovino katero je kasneje prevzela neki zadruga, pr kateri je bil p'ko'nik za in e čase us'užben. Bil je v. cvetu svojih let. zato je njegov nenadna snart toliko bo lj trag:čna. Naj v miru počiva, zapuščer.i vdovi pa naše sožalje! Beleinica KOLEDAR Četrtek, 20. januarja: Boštjan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Lažnivi kljukec. Kino Sloga: Kog:ar bogovi ljubijo. Kino Union: Priljubljeni svet. DEŽURNE LEKARNE Danes: M. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Mikloš čeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Sprememba ur zatemnitve! Od 20. januarja t. L dalje je čas zatemnitve od 17.30 do 6. zjutraj. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek. 20. januarja, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Izven. Cene od 18 L navzdol. Petek, 21 januarja: Zaprta Sobota, 22. jan., ob 16.30: Vera in nevera. Premiera. R.ed Prvi. Nedelja, 23. jam, ob 16: Robinzon ne sme umreti. Izven. Cene od 22 lir navzdoL * L Tavčar-O. šest: »Cvetje v jeseni«. 13 slik po Tavčarjevi povesti. Osebe: dr. Ivan — VI. Skrb nšek. Presečnik — Cesar, Barba, njegova žena — P. Juvanova, Meta, hči — Le v ar jeva, Liza, dekla — Rakarjeva, Danijel, hlapec — Lipah, Skalar ,kočar — Košuta. Luca, žena — Kraljeva, Kalar, gruntar — M. Skrbinšek. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansambla. Režiser: prof. Sest. Prizorišče: inž. E. Franz. OPERA Četrtek. 20. januarja, ob 15.30: Sne.-niro- č"a. Red Četrtek. Peiek, 21. januarja: Zaprto. Sob ta, 22. jan., ob 16: Mrtve oči. Red Sobota. Nedelja, 23. jan., ob 16: Melodije srca. Izven. Cene od 36 lir navzdol. * Rimskj Kor®akov: »Sneguročka«. Pomladna bajka v petih slikah. V operi je prikazana ozka povezanost med človeštvom ln naravo ln zakoni, ki vladajo obema. Peii bodo: Golobova, Lupša, Vidsu lijeva, Boštjančič, Gregorin, M. Sancin, Poličeva, Lipušček, šprnova. Mlejnikova, Popov, Banovec, Dolničar. Medvedškova. Dirigent: N. štritof. Režiser: R. Primo-ž č. Koreograf: inž. P. Golovin. »Gledališki koiedtarček.« Opozar jamo vse interesente, da bo žrebanje za lepe knjižne nagrade, umetniške slike in skulpture nepreklicno 2. februarja. Vsak koledar ima tekočo štev lko, ki bo izžrebana. Oddajnlška skupina Jadransko Primorjs RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 20. JANUARJA 7-00—7.10: Poročilo v nemščini. 7.10 do 8.00: Jutranji pozdrav; vmes o! 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 12.00—12.30: Opoidanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14-10—15.00: 2* vsakega nekaj. 17.00—17.15; Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Na.odnopirno predavanje. 19.00—19.30: Slovenska narodna glasba; igra Radijslci orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Napoved sporeda za naslednji dan. 19 45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poro&'a v nemščini. 20.10—21.00: Tam v dolini vem za ste_ zo. 21.00—21.40: Tekmovanje orkestrov. 21.40—22.00; Plošče. 2200—22 10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. PISARNIŠKE PROSTORE g&ato 3—4 sobe s prilik! i nam i v cgntrn mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovarna«. OPOZORILO! Da moremo vsem pokazati lepo izdelavo in n'zke cene našili žalnih vencev in šopkov, jih izdelujemo do preklica po polovičnih cenah, torej že od 100.— Tyir dalje. »R O Ž ÀU TKGOMNA S CVETJEM itd. //ÄI W £< t%\\ Frančiškanska 3. nasproti Uniona polna usta argumentov, in ki je čislal predvsem dejanja in možatost ter mrzil premiacene fraze in posnete geste. Predavatelj je posebej označil Lichtenbergove nazore o dobrem pisanju in s konkretn:mi primeri izpričal njegov tanki posluh za stvarn in vendar udarni nemški stil. Prof dr. R. Zupančič je s svojim temeljito zasnovanim in lepo zaokroženim predavanjem o Lichtenbergu vzbudil v vsakem dovzetnej-šem poslušalcu zan manje za literarni opus tega duhovitega moral sta in misleca, tako da bo poslej marsikdo segel po njegovem delu, s čimer je predavatelj doe-ege! namen svojih izvajanj. Za vsebinsko tehtno in formalno učinkovito predavanje se mu je zahvalil predsednik lektorata prof dr H S w o b o d a. ki je s pozdravn;m nagovorom tudi o tvori I ta Lichtenbergu pcsoečenj večer Nemške akademije. Firdusi Tus, majhna vas v Khorasssnu, zgubljena med neskočnimi gorami, ki onem go-čajo prometne stike in dajejo življenju enoličen značaj. Smo nekako v 1. 940. našega časovnega štetja. V Tušu se je nekemu vrtnarju in njegovi ženi, gruznski kraso-tici, rodil sin Abu-l-KasLm Mansur, ki ga bo kasneje ves svet pozimi pod imenom Firdusi. Oče je imel majhno podeželsko posest, s katere se je od vse širne Pei z je videla samo široka dolina Khora ssana in še širše zvezdno nebó nad njo. Firdusi je bil — kakor vsi na 1 ar jeni otroci — drzen to svojeglav deček: pogosto je odšel z doma in zavtl na planine k pastirjem. Nemirno se je potepal cele dneve, dokler se spet ni vrnil domov, ves prevzet od podobe sinph gora. in čistega neba Perzije. Že čez j»kaj dnd gre znova na potep, povzpenja se v gore tako visoko, dokler lahko ovca muli travo in dokler je kje kakšen grmič, v čigar senci se predaja svojim razmišlja njem. Z desetim letom je začel pisati verze; ne pozna še nobenih pravil prozodije, a -.Sena«, klasičnega perzijskega verza, se je naučil šele pri nekem pesniku filozofu v Ghazni, kamor ga je nekega c'Äe zanesla dolga pot. Toda za Firdusi ja vse to ni bilo važno; gore so lepe, zvezde bleščeče, jezero tam zgoraj je kristalno čisto in sončni zahod poln fantastično krasnih barv; vse to ga je vabilo k pesnikovanju. Poeta nasci-tur, in Firdusi je bil rojen pesnik Domači so ga imeli za norčka, saj so to sila preprosti ljudje, ki še ne ssinjrjo kaj je poezija in ki tuli ne si i jo kvišku na pia ine, zakaj kdor hoče občudovati njih v hove, jiih lahko gleda iz doline. Firdusi je bil iz-rojen, zanikrn otrok, potepuh, a ti ljudje so zaničevali potepuhe, ki se v nj hov h očeh nagibi je jo k ropu'in tatvini. FL duši pa je ljubil zvezde, ljubil gore in tja se je zatekaj na cele dneve k samotnemu premišljevanju. Zato so sklenili njegovi doma, da ga je treba kaznovati: naj bo zaprt v hiši in tu naj štulira! In res, v majhni hiši v Tusiu se je začel dvanajstletni Firdusi učiti arabščine in pelheviškega jezika, ki je bdJ jezik perzijskega srednjega veka. In nekega dne ko je že odpadlo listje in je bilo vsenaokrog pusto in žalostno, se je Firdusi s kosom kruha, s knjigo pod pazduho in z mnogimi sanjami v duš napotil pr^ti Ghazni, čarobnemu mestu, kjer je ime1 šah pet stotin žena. kjer je bilo toliko nrKŠej Ia jih. näsfi mogel prešteti in o katerem mu je pripove loval prava čudesa kakšen redek popotnik, ki ga je bPa not zam^sJa v Tus. Minili so meseci In Firdusi je 9e vedno hodil s karavanami in oT">vly\l kakršno koli delo, da se preživi; ali pa je potoval sam po neznan h krajih, čez stepi in puščave, skozi divje gozdove. Nekega dne je bila n.egova v.itra jn 'st kronana z uspehom: p.ed pesni;: vimi začudenimi in zaian kleknil na tla in po.jubii zemljo ki ga je sprejela trudnega in raze panega, vendar vsega srečn ga, da je na osled ven la. le doživel ta dan. In te aj se mu je Izvila iz duše ena najlepših pesmi o Bogu, kar jih pozna svetovna itera tu na. Vstopil je v Ghazno m mesto se mu je zdeLo še lepše, kakor so mu ga pi ovil: popotniki. Lotevati se je najrazi čn š .ga dela, pri tem pa je n ugnano p sni val Začel je pisati »Kral ;e. 3ko knjigo«, rv j-večjo pesnitev kar ih je klaj zasnoval in spisal človeški um: štr;e 60 000 verzov. Že v zače ku te velepes itve izpovedu e zavest, da začenja delo, ki bo zoh ev:ilo vse njegovo življenje Pričakoval ie da bo predstavljen na dvoru To'a preden je smel stopiti pred vladarja, je mora' p e ag t mnoge ovire, zakaj dvorni pesni'i so mei tem že spoznali izrecno v^e n^s* F rdu i-jeve poezije in so skušali po vsej sili preprečiti, da bi šah izvede' zr ne nanega poeta. Toda nekoga dne ga je njegov prijatelj Mahek predstavil sultanu tako da mu je bil prebral Frdusdjevo pesnitev o Ri-stemu in Isfen'.yaru. Mahmud je bi1 na moč zadovoljen s tem pol kus m n je poklical Firdusija med dvorne pesnike Potem se je začelo zanj t divr tno in vztrajno delo, p oučevan e vseh leg ni o perzi:skih vladarjih Moje življenje je pie kratko — je dejal nekoč, — in p>eveč ?em že truden. A nekega dne je lelo venda le dovršil, in tedaj se mu je zde1©, da je potrošil zanj vse svoje življeniske sile. Zdaj je samó narasla zavist, ki je morila srca dvorjaaiov, zlasti še pesnikov na dvo- ru. Začeli so zan.kavati njegov talent in mu kar se dà grenili življenje, posebej ša, odkar sta mu vladar in domovina priznala za dovršeno velepesnitev najvišjo nagrado; bil je imenovan za narodnega pesnika. Nje." go.i nasprotniki so ga toliko časa op av-ljali pri šahu, da je naposled podloge! njihov m spletkam in verjel, da ga je Firdusi razžalil. šah je ubogega pesnika obsodil na s;ip.motno smrt: pomandrali naj bi ga sloni. Firlusiju se je posreč.lo pobegniti °iz lepe, a nehvaležne Ghazne. Vrnil se je v svojo malo vas Tus, ki jo je bil kot deček zapustil. In med njenimi go-dovi na sinjih gorah, pod bleščečimi zvezdami, je največji perzijski pesnik, avtor vprav neizme Ijive pesnitve, podoine zvezdnemu netu, ki tudi združuje v svojih sestavih neskcn no število svetov, našel končni in večni mir. Zaniski Janez JaJen je dovršil svoje »Bobre«. V slovenski izvirni prozi zadnjega časa je pomembna novost tretji del Jalenovih »Bobrov«, s čimer je končana trilogija o življenju mostiščarjev na ljubljanskem Ba iu in o njihovi včlenitvi v civilizacijo ostal h rodov kakih 1500 let pred začetkom našega štetja. Tretjega dela »Bobrov« n;smo prejeli v oceno in beležimo izid te knjige samo kot kronisti. Nova mladinska knjiga. — Učiteljska tiskarna v Ljubljani je izdala drugi zvezek »Triglavskih pravlj c« iz peresa znanega mladinskega pisatelja Mirka Kun-č i č a. V svoji zbirki pravi pisec, da je med domačini nabral presenetljivo mnogo pravlj čn'h domislic starih šeg in navad, pregovorov in vraž. Ves ta pisani nabi-rek. v katerem pride do izraza bogastvo ljudske poezije in ljudske modrosti, značilnost kraievne govorice, povezanost pri-rode z ljudmi, narodni značaj teh krajev je avtor >Triglavsk h pravljic« uspešno združil v celoto. Knjižico, ki obsega 116 strani, je ilustriral S. Kumar. Iz nemške zgodovinske literature, pri Hugendublu v Miinchenu je izšla obsežna - knjiga Kurta Pf sterja »Kaiser Friedrich H.«. Pisec je obdelal z novimj pogledi in osvetlitvami osebnost najmočnejšega vladarja iz rodu Hohenstaufcvcev. Univerza v Skoplju. V Skoplju je bilia nedavno odprta bolgarska univerza, ki se imenuje »Univerza kralja Borisa ni. Ze_ dinitelja«. Hrvatska hnJižna produkcija. Kulturni oddelek hrvatskega zunanjega ministrstva je priredil v časniškem klubu v Zagrebu razstavo, ki naj zlasti dopisnikom tujih listov pokaže razmah hrvatske kniige v novi državi. Razstava je obsegala publikacije zadnjega časa. v vsem okrog 250 knjig, ki potekjo iz peresa 115 hrvatskih pisateljev. Med najnovejšimi knjigami so bila razstavljena nekatera monumentalna dela, med njimi četrta knjisa Hrvatske enciklopedije, »Splošna patologija« prof. Saltykova, ki kaže z znanstvenega stališča izredne kvalitete, dalje Baza 1 o v a »Zg°dovina medicine« in zbornik »Zemljepis Hrvatske«. Nadalje sta izšli lepa izdaja govorov »očeta domovine« Ante Starčeviča, obsežno delo o narodnih nošah iz peresa slikarja prof Ljube B a b i č a itd. Številni so prevodi iz tujih slovstev. Tu so predvsem zastopani spisi Gerharta Hauptmanna Dauthendeya. Bonselsa in Ricarde Huch. posebno zanimanje pa se kaže za dela nordijskih literatur. med njimi zlasti za norveško in finsko Nekaj novih knjig je izšlo v nemščini, med njimi novele Slavka Kolarja »Breza«. Slmunovičev »Alkar«. Domjani-čeve pesmi v prevodu Butlarja Moseooa i. dr. \ Severni jelen Pf - < ?f ' ■ ... - ■ » - —.,.... . ., , ■ .. -^^ L v- ^ / > - ,. ' " • . ;; ' " - ^ . - - , ; - ; « f ' ' ' . /S?-??: : ; J4?:) : f : . - t <•* ^rv Doeti pozneje nego pri vseh drugih koristnih živalih se jc začel pri severnem jelenu razvoj od lovne do gojene domače živali. Ootal je seveda še do dandanes domača žival kočevnì'kih plemen, kajti kdor redi severne jelene, mora z njimi tudi potovati. Stvar je tu celo bistveno drugačna nego običajno: n: človek tisti, ki določa smer in pot, temveč človek potuje za živalmi, te pa potujejo spet za svojo hraro. Toda razmerje med človekom in čredami je vendarle dosti tesnejše, nego smo tega navajeni pri nomadih. To je pač zavoljo tega, ker daje severni jelen Laponcem, Eskimom in raznim p'emenom severne Evrope in Sibirije, ki sc bavijo z njegovo rejo, približno vse. kar a svoqe življenje potrebujejo. Dragocene sirovine Mese» je v teh ozemljih temelj človeške prehrane, iz živalskih kož sj izdelujejo obleko, '"z kit »sukanec«, iz kosti igle in drugo orodje. Toda :reja severnih jelenov ne koristi samo neposrednim lastnikom teh živali, temveč daje coristne siicene ;n proizvode tudi evropskemu gospodarstvu. To velja na primer za meso, ci se je po raziskavah izkazalo za enakovredno dobri govedini, dalje je omeniti usnje, ki se daje izvrstno stroj iti in uporabljati za rokavice, jahalne obloge in podobne namene. Iz kože severnega jelena same pa izdelujejo predvsem spalne vreče in odeje, ki so za vsa potovanja ria daljnem severu neobhodno potrebna. Zato ni čudna da proučujejo ■vprašanje, kako bi se dale črede severnih jelenov v evropskem prostoru še pomnožiti in bolje izkoristiti, pri čemer bi obenem vključili v oskrbo naše celine velikanske predele, ki so bili do danes bolj z\ manj gola, močvirna pustinja, tundra, kakor e imenuje z domačim imenom. Vse je odvisno od lišajev Da ;e mogoče v teh predelih, ki imajo poleg kratke, blatne poletne dobe najmanj devetmesečno ostro zimo, velike črede živali sploh rediti, je pripisati izključno neki tamkajšnji rastlini. Ta nam pove že s svojim imenom »je-lenovec«, kakšen pomen ima za prehrano severnih jelenov. To je neka vrsta lišaja, ki ga lahke tucS v naših krajih vidimo v borovih :n gorskih gozdovih ali po suhih resiriah. kjer pokriva tla pogosto z mogočnimi blazinami Tri sto gramtrv las za gram c>at Francoski česalnl saloni razpolagajo mesečno z 240.000 kg lasnih odpadkov. Samo na Pariz odpade mesečno 50.000 k g takšnih las. Iz teh lasnih odpadkov so izdelali lansko leto vsak mesec okreglo 60 tisoč parov copat. Izvedenci so izračunali, da je potrebno za en par copat 300 gramov človeških las. Pri vsakem striženju ias dobi brivec približno 10 gramov lasnih odpadkov. Z drugo besedo to pomeni, d>a pr speva vsakih 30 ostriženih Francozov količino las, ki so potrebni za izdelavo enega para copat. Francija je s pomočjo lastnih odpadkov v letošnji zimi preskrbela svojim državljanom 720.000 copat. Prste si fe si skušali as+fonomi pojasniti na več naCnov toda do danes so vse razlage samo še domneve. • Se marsikaj zanimivega bi lahko povedali o »pasji zvezdi«, vendar bodi zaenkrat dovclj. Zašli smo že predaleč v astronomijo: od navadnega opazovanja neba k astrofizičnim problemom. Kakor smo spoznali, se bodo morali znanstven'ki Se mnogo truditi, preden bodo izrekli končno sodbo o tem najsvetlejšem soncu in o njegovem tajinstvenem spremlievalcu, k! mu dela družbo na Južnem nebu. M. B. čres!ovina, 44. zalezovanje, gonjenje, 45. mO« sto na južnem Tirolskem, 47. gozdar, kimar, 49. osebni zaimek, 50. pripovedno pesništva 52. hunski vojskovodja, 54. rajski vrt, 56. no-debel, droben, 58. glavno mesto evropske države, 60. del Vojvodine, 62. italijanski veznik, 63. evropsko glavno mesto (fon ), 65. je moškega spola, 67. ljubljansko predmestje, 69. slovenska filmska igralka. 70. igrišče, borilnica, 71. državni poslovni prostori. Navpično: 1. za mohamedance »veta knjiga, 2. predlog, 3. reka v Sibiriji, 4. priprava, učenje, 5. ptica. 6. pečat, 7. del zajtrka (množ.), 8. okrajen veznik, 9. razvoj, časovna zaporednost dogodkov, 10. pridelek, 11. variacija, prememba, 12. italijanski spoU nik, 14. dan v tednu, 16. vrsta vina, 18. metulj. 20. grška muza, 22. zimsko zdravilišče v Švici, 24. računska osnova, 27. lovi mušice v svoje mreže, 29. planinska ptica, 31. roman Arcibaševa, 33. star, časovno odmaknjen. 35. enota evropske valute, 37. sod (v računstvu), 39. kultura. 41. žensko ime, 43. posedovati, 44. merka enota za tekočine, 46. sabljaški meč, 48. drevo, 51. del noge, 53. pritok Donave, 55. časovni prislov, 57. okrajšano moško ime, 59. žensko ime (množ.), 61. srbsko moško ime, 64. italijanski spolnilo 66. živalski glas, 68. podredni veznik. REŠITEV KRIŽANKE ST. 4. Vodoravno: 1. fizikalna terapija, 16. Nobel, 17. era, 18. omega. 20. ora, 22. bar, 23. ovira. 24. pro, 25. za. 26. tok, 28. Rus. 30. asa, 31. Leo, 32. kan, 33. itak, 35. bes, 37. žir, 38. tank, 39. citre, 41. re-torilc, 44. polka, 45. ako, 46. go. 48. liter, 49. ar, 50. mar. 51. Admont, 54. Sem. 55. v?emir. 58. ari, 59. analiza. 62. lak, 64. As, 66. Osaka, 68. Altaj. 70. dr.. 71. pek, 73. tir, 74. BSK, 76. pot, 77. krč. 78. Amon, 80 dama, 81. oven, 82. Srem, 83. derivat, 84. SOS. 85. tatvina. Navpično: 2. in, 3. zob, 4. ibar, S. kerub, 6. Al, 7. Neva, 8. Aristoteles. 9. tara. 10. ro, 11. amper, 12. pero, 13. igo, 14. ja, 15. potica, 19. Cankar. 21. motika, 25. zanka r, 27. katoda, 29. ser. 31. lik, 32. Kalmik, 34. kr., 36. sel, 37. žir, 38. to, 40. egoist, 42. Tisa, 43. remi. 44. prelat, 47. on. 49. a«. 52. mro, 53. takrat, 55. val-pet. 56. rnaj, 57. zapod, 60. Na. 61. za, 63. krčma. 65. seme, 67. Aida. 69. tona, 70. dren, 72. kor, 74. bas. 75. kos, 77. kri, 79. Ni, 82. sv. AvtcmcfciH v katakombah Rimska policija je pred kratkim izvedla racijo na tatove avtomobilov v Rimu. Izvedela je namreč, da skrivajo tatovi ukradena vozila v katakombah. Voditelj avtomobilskih tatov je b'l neki gangster iz Neaplja, z imenom Carusso. Ko je policija odkrila skrivališča avtomobilov, je zaplenila celo vrsto voz. Caruso pa se je umaknil v neki Iab rint 60 km daleč pc-d zemljo. Zdaj so zastražili izhode, da bi Carusa zajeli. Popravljalniea za avtomobile v rimskih katekombah je bila tako organiz:rana, da jo smatrajo za največjo avtomontažno delavnico v Italiji. ANEKDOTA Edvard Gibbon Sloviti angleški zgodovinar Edvard Gibbon (1737—1794) je bil zelo bister, pri tem pa tudi silno natančen človek. Merilo za točnost je bila med drugim tudi njegova ura Nekoč je za zmerom odslovil brivca, Id ga je naročil ob sedmih zjutraj, pa se je zglasil eno minuto prekasno. Novi brivec se je hotel Gibbonu prikupiti in je zato prišel v stanovanje že eno mmuto pred sedmo. Tudi ta mojster je bil oni dan zadnjič pri učenjaku. Sovražnik žensk Bog mu daj dobro — zlata duša, srčno-dober človek je bil pokojni moj prijatelj Golob. Prijetna je bila njegova družba, čeprav je časih rad bolj samotaril in hodil sam zase. Ni zlepa zaupal vsakemu, če pa je navezal s kom prijateljstvo, potem je bil več ko prijatelj. Midva sva si bila zelo dobra že dolgo let. Ko sem bil še na visoki šoli, mi je nekajkrat sam od sebe, ne da bi ga prosil, ponudil gmotno pomoč. Taki prijatelji pa so res zelo redki. Bil je samec in je veljal za velikega ne-prijatelja žensk. Lep mož, dobro ohranjen, pravi hrust, izobražen, duhovit, poln sočnega humorja. Bilo mi je zato vedno uganka, zakaj so se mu ženske tako zamerile. Bil sem pa vedno toliko obziren, da si nisem upal dregniti v to skrivnost. Pa sva sedela pred leti pri Križankah in praznila drugi polliter dobrega burgundca. Postal je izredno razigrane volje in je napol glasno zapel tisto svojo, ki pravi, kako nemški cesar pije burgundca in mu ga nataka najlepša devojka. — Ampak, prijatelj, tudi najlepša bab-nica 1e hudič. — je začel razlagati. Beseda »mož« (po latinski »vir«) gotovo ne izvira od besede moč (»vis«), pač pa izhaja beseda žena od glagola ženem, gnati. Priznati moram da je ženska gonilna sila življenja, brez katere bi človeštvo moralo izumreti in bi se nehalo vse življenje, kakor bo z mano konec mojega rodu. Ze staro sveto pismo piše: In zato bo mož zapustil očeta in mater in se držal žene in bosta dva v enem mesa Ampak je že vrag to, da so redke, ki so kaj vredne. Malokdo zadene dobitek na loteriji in ravno tako se redko primeri, da človek naleti na žensko, ki je vredna njegovega zaupanja. In če je že i drugače poštena, ima pa druge črne nike. j Jezikavost, trmo, nečmernost. vladeželj-! nost in podobne lastnosti, ki napravljajo iz življenja pekel. Gorje človeku, ki pade takemu zmaju v kremplje. Pa je že tako, potrebno zlo so tudi ženščine. Je to kakor s pohujšanjem, ki sicer mora priti, ali gorje tistemu, po katerem pride ... Napravil je požirek in nadaljeval: — 2enske so kakor mačke. Znajo se sladkati, kremplje pa skrivajo. Že v starem testamentu se bere, kaj vse so povzročile ženske. Adam je bil zaradi Eve ob raj, Sa-lamon se je pustil zapeljati in si nakopal božjo jezo, siloviti Holofernes je padel v past zvijačni ženščini. Povod neštetim krvavim vojnam in bojem od Trojanske vojne naprej so bile ženske. Kjer zlodej ne more česa sam opraviti, tja pošlje zapeljivo žensko. Ženski jezik je uničil več ljudi kakor meč. Kjer je treba in kjer ni, povsod imajo ženske svoje prste vmes. Pri vohunstvu, v diplomaciji, pri vseh mogočih spletkah na posvetnih in duhovskih dvorih Nebroj umorov, samomorov, ne-broj ljudi imajo na vesti ženske. Pri solidnem poštenem delu je navadno ženska slabša ko moški, kjer pa je treba delovati z zvijačo in spletkami, tam navadno ženska vse prekosi. Je že po naravi tako urejeno, da navadno zmaga šibkejši spol. Če ne pomaga smeh, morajo pomagati solze in skoraj vsak moški ima svoje šibke strani in trenutke, ko se pusti vloviti. — Gorje ti, če se zameriš ženski. Ni huj- šega sovražnika, ki že zaradi svoje trme nikdar ne odpusti. So sicer izjeme, a izjeme le potrjujejo pravilo. Natočil je spet obe čaši, se za trenutek zagledal nekam v daljavo in spet povzel besedo — Veš, star sem že. sedem križev nosim že, veliko sem že v svojem življenju užil slabeja, pa tudi dobrega, hvala Bogu. Z budnimi očmi sem vedno opazoval svet in to godljo, ki ji pravimo življenje, in si ustvaril samostojno sodbo o vsem. Malo je poštenosti, značajnosti, iskrenosti in ljubezni na svetu. Večina ljudi je poniglavih, zlasti med »boljšimi« sloji. Midva sva že dolgo dobra prijatelja in rad te imam, pa ti bom danes nekaj povedal, kar ti še nisem. — Imajo me za sovražnika ženskega spola. Prav imajo. Sem res, vsaj sovražnik hinayskih žensk. Za to pa imam vzroke. Tudi jaz sem bil mlad, živ, zdrav, vesel, trden ko dren, prepoln življenja. Prebrodil sem mnogo svetà, doživel marsikaj. Dobre volje sem bil vedno rad. pil in pel sem, uživa! rad življenje, kakor pravi pesem: pil ga je rad, pel je rad in pa ljubil. Ženske so me rade videle in jaz nje tudi. Pa sem doživel tudi jaz svojo žaloigro. — Lepa, čedna je bila. duhovita tudi, skratka, zatelebal sem se vanjo do vratu in ušes. Vedla se je tako in znala je nastopati. da sva se izborno razumela in mislil sem, da sem našel najidealnejše dekle na svetu, za katero bi položil roko v ogenj. Vse je bilo že določeno in pripravljeno, da se vzameva Pa mi Je dober prijatelj nanvgnil in mi dal razumeti, da nI vse v redu z njo. Skoraj nisem mogel verjeti in sem bil kar hud nanj. Mislil sem. da me zadene kap. In res. Prišel sem nepričakovano in se prepričal, da me grdo vara in da je umazana špekulantka. Prvi mah mi je bilo. da znorim. Najrajši bi bil razbil vse, sebe in njo. Pa sem se le obvladal, se iztreznil. vse hladno premislil in za vedno ozdravel od te bolezni, ki jo imenujejo zaljubljenost. Bil je zadnji čas, da sem pre-ekal vse, sicer bi bil kupil mačko v ; žaklju. — Takrat sem napravil za vedno križ čez poroko. Lisica, ki se je enkrat skoraj že ujela v past, se pasti ne približa rpkoli . več. Ostal sem sam in nisem se kesal, r-o- i sebno, ko vidim, kaj je drugod. Sem pri- j jatelj narave in imam dober dar opazova- i nja. Živel sem vedno odprtih oči in kar j sem opazil, zlasti ob času svetovne vrvne, { me je še bolj potrdilo v mojem sklepu, da j se ne približam nobeni ženski več. Kaj je vzrok ženske nestanovitnosti? Nekoliko ! morda narava, vzgoja — a tudi moški sami. ki zahtevajo zase — dvojno moralo... i Vidiš, zato in tako sem Se vedno star fant in morebiti bolj krepak in trden in zdravega srca. kakor bi bil. fe bi se bil obabil. Ostal sem zvest samemu sebi in svoiim pravim prijateljem. 2ivio! Nalil je spet, trčila sva In v njegovih očeh «e je nekaj zaiskrilo. kakor da je oži- . vel davno pogašen plamen. — Nu, je nadaljeval, — nisem pa tako : črnogled, da bi metal vse v en koS. Kakor sem rekel, so tudi izjeme. In pred temi klobuk doli. Tako Je zlata vredna duSa moja kuharica Urša in je bila to tudi v mlaii'h letih. Poštena, znaiajna, da se lahko bolj zanesem na njo, kakor na samega sebe. Res, zdaj na starost je časih malo sitna, godrnjava, posebno če pridem kdaj malo dobre volje domov, a to je razumljivo in tudi potrebno. Vsak voz mora imeti zavoro. Skrbi pa in pazi name kakor mati. In take stare majke so najbolj ljubezniva bitja. Pustiti pa jim je treba to, da potrebujejo več vernosti kakor drugi ljudje, da živijo bolj za boljše, po smrti pričakovano življenje In morda je ravno zato v njih nekaj vzvišenega, neka ljubezen, ki ni ma-terialist;čna in v nobeni zvezi s slo, ljubezen do Boga in bližnjega, katera zato traja vse do tedaj, ko človek stoji ob grobu človeka in moli: Gospod, daj mu večni mir — in še preko groba do tja, kjer sveti večna luč. Umolknil in napravil globok požirek. —Oprosti. Zašel sem predaleč in postal skoraj sentimentalen. Življenje moramo jemati tàko, kakršno je. Bomo, dokler bomo. Post mortem nulla pocula. Zato: nune est bibendum! Ampak Urša je le res zlata vredna, zvesta duša. Skoraj žal mi je, da jo včasih iz nagajivosti malo ujezim. Tako sem jo zadnjič podražil: Veš, Urša, jaz sem že star in se mi ne ljubi več gatiti tičev, kakor sem to včasih rad delal. Tebe pa imam tako rad. da bi tebe nagatil, če bi umrla, da bi te '-rei nagačeno za 6po-: min. Ha. ha! Pa končajmo Ze mora biti tako na tem svetu. Egoizma ie preveč, pa premalo ljubezni. Ali veš. knko molijo Štajerci ob kranjski meli, ko jim preti toča? Dvigi. I je čašo in razigrano zape1-Sveti Mohor in Fortunat, udarta jo na kranjsko plat! SPORT Seznami najboljših brez pomena? Menda v gportu sploh ni bolj spome točke, kakor so dobro znani seznami najboljših ali »rang-1 ste«, pa čeprav gre v njih samo za vrstni red v še tako majhni skupini, v kateri se prizadeti poznajo med seboj dio zadnje dobre ali slabe točke. Da si je zaradi r-zvrstitve v te sezname običajno mnogo krika in vika, se zmerom znova najdejo junaki, tri se jim ta posel ne zdi brezpomemben. Bodisi kakor koli, nekateri jo scnatrajo za igrsčkanje, drugi zopet za čisto teorijo, ki nima več kakor informativni značaj in malo praktične vrednosti, toda zmerom se javljajo ljudje, ki se zaradi nje razburjajo — v pozitivni ali negativni smeri. Ce hočemo vrednost teh seznamov oceniti kar se da objektivno, jih moramo predvsem presoditi v njihovem bistvu. Zakaj so prav za prav nastali taki seznami najboljših, domačih ali evropski h ali ameriških £li celo svetovnih zastopnikov katere koli panoge? Najprej zaradi tega, ker so hoteli navdušeni športniki za zeleno mizo ali — denimo — tudi ob toplo zakurjeni peči uvrstiti po uspehih in neuspehih dolgo vrsto znanih športnikov, o katerih ni mogoče računati, da bi se brez velikih težav srečali in pomerili med seboj — živi in samo zato, da bi sestavljalec takih tabel ne imel več svojih posebnih sikrbi. Ta stran seznamov najboljših bi bila torej strogo informativna in bi ji — vsaj za neopredeljene opazovalce — ne bilo ničesar oporekati. Drugi športni teoretiki se lotevajo sestavljanja »rsnglist« iz najbolj idealnih razlogov, in sicer samo z namenom, da bi zakrknjenim nasprotnikom sportinega gibanja v statistik; h dokazali, kaj vse zmore smictiTiO in nepopustljivo delo na tem področju. Taki seznami najboljših običajno ne segajo daleč preko domačega plota in se jim že ne, prvi pogled pozna izrazito propagandni namen. Ni dvioma, da je njihov vpliv mnogo večji kakor bi sodili mnogi, ki živijo v prepričanju, da posameznika na športnem terenu ne zanima, kako gleda nanj »široka javnost«. Sleftojič ima objavljanje športnih imen in številk iz sporta v kakršni koli razvrstitvi — če je pravilna in pravična, niti ni najbolj vaino — svoj nesporni pomen za krepitev volje in elana med prizadetimi. Praksa je pokazala, da je vsak posameznik v športu silne občutljiv, če ga poskusimo primerjati z negovim tekmecem; brž ko je to opravljeno v kolikor toliko urad-Jii obliki — to se pravi, v lestvici s suhimi številkami, ki jim ni mogoče oporekati — nikomur ne preostaja drugega kakor znova napeti vse sile za še boljši uspeh. V sedanjih časih, ki za postavljanje novih rekordov in ssznamjov najboljših po mednarodnem merilu niso najbolj prikladni, so svetcvr.e »rangliste« nadomestili seznami najboljših spon n'kov v Evropi. Tu-dii ti pregledi »krajevnega« značaja niso izgubli vpliva, kakršnega smo obrazložili zgora j. V nekaterih primerih sta ta omejitev in ZJvest, da se zaenkrat za svetovno slavo ni treba boriti prav za svetovni rekord, temveč »samo« za najboljši evropski iz d nekaterim redkim kandidatom še bolj pegnali kri v žile. Prav odtod so se med najboljšimi evropskimi športniki pojavila imena nekaterih, ki b{ pred vojno bržkone ostala pozabljena. Koristne strani seznamov najboljg'h so izrabili tudi mnicgi sportnS voditelji majhnega območja, (v zvezah in društvih), ki so v določenih dobah namenoma uvedli podrobno ocenjevanje in razvrščanje svojih miljencev po marljivosti in uspehih. Tudi ta način je prinesel odlične sadove, kajti malo je športnikov, ki bi celo v najožjem domačem krogu hoteli biti zadnji ali med zadnjimi. Drug poganja drugega, ne samo zaradi sebe in zaradi upanja, da bo kdaj dosegel svetovne vzornike, temveč prav na tihem tudi zato, da ne bo med najslabšimi, ko bo klubski trener ali učitelj javno predložil strogo sodbo o svojih učencih. Seznami najboljših ali po domače »rang-Este« torej niso nič slabega, razen kadar vsebujejo imena (slabo razporejena seveda), za katerimi stoje celi n-redi in celo svetovi, od katerih vsak zase ne zna dovolj prehvaliti svojega predstavnika v seznamu. Spori o teh vprašanjih so čudovito dolgovezni in ortanejo običajno nerešeni, za sport in vse, ki se zavzemajo zanj, pa ne prinašajo prav nobenih koristi. V stekaj vrstah Madžarsko table-teniško moštvo za Bratislavo Madžari so že sestavili ekipo, ki bo zastopala madžarske namizne teniške igralce na ri -^narodnem turnirju v Bratislavi v dnevih en ?3. do 30 t. m. Moštvo tvorijo: brata Ha-ran r ro, Soos. Sido in Till. Prva dva sta si i:,asno zastopala bivše jugoslovenske klube v Subotici in že takrat prednjačila vsem ostalim. Svodskt premagala Dansko v tenisu V atockbolmski kraljevi dvorani se je vršil meddržavni dvoboj švedskih in danskih teni-aačev. Zmagala je Švedska, ki je bila že od vsega začetka siguren favorit. V prvih dveh igrah so Švedi vodili z 2:0 in tudi igro parov so odločili v svojo korist Rezultat odločilne točke je bil: Eliässen—Bergelind z Jakobsen— Per Thieisen 6:2, 4:6, 6:2 in 6:2. Ponavljamo rezultate prvih dveh singlov: Thorsten Jo hannssen—Helge Johannösen 7:5, 6:0 in 6:3 in Nils Rohlson—Helge Plougman 3:6, 6:1, 7:5, 5:7 m 6:2. Prasko moštvo v Celovcu poraženo Praško hokejsko moštvo je gostovalo dva dni v Celovcu ter se je moralo vrniti domov z dvema porazoma V prvem srečanju so Ce- n:ca. ki potuje in oprav-lovčani odločili borbo v svojo korist z rezul ÄÄeS tatom 4:0 (0:0, 1:0, 3:0), v drugem pa je bil wut a< pod »Potnica«, poraz gostov še večji: 8:0 (3:0, 2:0, 3:0). Žerjav sam je zabil pet golov za celovške barve. MALI OGLASI tfUttM ._ _ L —JO, » tet to pro» takso —M, m da-Janje naslov» ali «fro L 2.— Najmanj» Iznos ea te oglase j« L T.— — Za *eniw in dopisovanja Je plačan » »»ako besede L 1.—, sa »se druge oglase L —M m be-«edo. sa dri. In pro* takso —M. m dajanje naslova ali iifre L Najmanj») leno* sa te oglas* M» t*-—• I PODGANE. MTSI. I itea.ee, am^ljivo pokončava aavod a< P->-konča vanje golazni m mrčesa Zor Adoli. Tavčarjeva 4-111, levo. 1433-6 TEHTNICO avtomatično, do 15 kg. wm n ško novo, poceni prodani. Peklar. G.ed Ji- ^tiižbeišče Dunajčanka Pawlik zmagala na mednarodnem drsalnem tekmovanju Na mednarodnem tekmovanju juniorskih drsačic z madžarsko in slovaško udeležbo je zmagala Dunajčanka Eva Pawlik z mestno številko 5; druga je bila Madžarka Kekessy, tretja tudi Madžarka Marika Barry, četrta Madžarka Eva Barry in šele peta Slovakinja Fedja Kalenčik. Jesip ©lup 70-letmk Trgovec in posestnik Josip O 1 u p je med najbolj znanimi Ljubljančani, čeprav je po rodu Štajerec. Rodil se je v Draži vasi pri Konjicah kot prvorojenec v skromni kolarski družini. Pri očetu se je izučil za kolarja, toda že v mladosti ga je želja gnala v službo in je bil nekaj let zaposlen na Studencu pri Ljubljani. Potem so ga prijatelji spravili k ljubljanski mestni policiji in je v ča&u županovanja PRODAJALKO (CA) za knjigarno in p pir- ___ i nioo sprejmem. Ponud- ____________j be z navedbo službova- GOSPODKNA I nja in pl3Če aa 05! sni išče zapos-^tve kot pot- ] oddelek »Jutra« pod fti- ■ f »Prodajalka«. 1419-la KUHARICO za vse, sprejmem takoj ali s 1. Xeb\ v dobro hišo. Le z daljšimi spričevali ali dob-lm priporočilom. Hrana in plača zadostna. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »V LJubljani«. 1400-la POSTREŽNICO iSčem za takoj. Medvedova 14-1, levo. 1399-la 1426-1 MLAD INŽENIR kemije, išče kakršnokoli zapslitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Inženir«. 1421-1 KUHARICA samostojna boljša, vešča pospravljanja sob, išče s 1. febr. službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 1410-1 KUHARICO ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem k 3-članski družim. Hrana dobra, piača 400 lir. Nastop po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1387-la DEKLE za v kuhinjo, sprejmem, po možnosti staio nad 25 let. Gostilna Sv. Jakoba trg 5. 1384-la KNJIGOVODJO ali knjtgovodkinjo z znanjem nemščine in italijanščine, išče večje lesno podjetje na deželi. Nastop službe t.koj ali 1. februa/ji. Ponud be na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Dobra plača«. 1366-la KUHARICO samostojno, iščem k 2 osebama. Ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod »čista in poštena«. 1339-la RAZNASALKO cvetja hitro in pošteno, sprejme J. Kovač, »Cvetje«, Frančiškanska ulica 4 — preko dvorišča. 1420-11 II' MIŠI. PODGANE in šJurke, zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, Židovska ul. 1. 1353 6 NOVE NOGAVICE damske ln moške, nekaj metrov flanele, belega pikeja in nove moèfce spodnje hlače, prodajm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1391-6 ŠKORNJE št. 42, moške čevlje št. 44 — damske, črne senvš št. 37, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1441-6 FOTOAPARAT znamke »Kodak Retina« Xenar 3.5, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1440-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, krem. avtomodel zamenjam za k-znen plašč — prodam tudi kostume, 2 para d-imskih čevljev št. 38, otročjo pupo, psiho in razne druge stvari. Oesta na Rožnik 29. 1438-6 ORSALKE aob:te pri »Prometu« — (Nasproti Križanske cerkve). 1403 6 NOVO HTSO t večnadstropno, komfort ' na stanov, nja, prodam. Ponudbe m ogl. oda Ja- j tra pod »Koaiifo tna«. 1411-20 Stanovanja ška 12-in. BLAGO moèko obleko, pro- 1414 6 I DVOSOBNO STANOVANJE, iščem za fecruair _______ali marec Plačam vua- { dam. Krakovški""nas\p 2ò ! P^eJ večletno uajemn.no | — pritličje, levo. 1416-6 I 33 ' pa„ Pf mono MODERNE OPREME I nudbe ^ Ju- tra pod »3 člani« skladiščne Stelažs za večje skladiščne prostore. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ivana Hribarja postal v Ljubljani splošno znan. Pogosta služba pod Trančo je nanesla, da se je priženil k trgovki Mariji Tomažinovi na Starem trgu 2. Poročil se je leta 1903 in se nato posvetil trgovini. V prvem zakonu se mu j je rodilo troje otrok: Marija je poročena z ! bivšim opernim pevcem Štefanom Marčecem, | kj živi sedaj v Zagrebu, sin Joško je sledil1 svojemu očetu in je na glasu uglednega trgov- i ca, Vladimir pa je umrl že po nekaj mesecih. | Oče Olup vé danes zanimivo pripovedovati, i kako je bilo svoje čase treba potovat; z oble- ! kami okrog po sejmih na Primorskem. Dolenj- j skem in Notranjskem. Po petih letih srečnega ; zakona mu je žena umrla, a pred prvo sve- j | tovno vojno si je izbral novo družico Martino i Feletovo. V tem zakonu so se mu rodili štirje ' otroci, od katerih je prvorojenka umr'a že po ' dveh letih. Zvonimir vodi podjetje »Triglav«, ki ga je oče Olup prevzel leta 1922 od VoKa, Vera je poročena s trgovcem Vitaiom Seuni-gom, Majdka pa z dr. Hladetcm. ki je prav tako štajerski rojak. Josip Olup je zgledno skrben za svojo družino in za svoj e uslužbence. Zelo rad pa po- i sveča svoje skrbi tudi javnemu bkgru. Po'nih osem let je bil občinski svetnik in je deloval i v različnih odsekih. Bil je član direktorija ' Mestne hraniinice in delegat mestne občine ; pri Kreditnem zavodu. Kot dobrosrčnega člc'-veka ga pozna vsa Ljubljana, saj je kot okrajni načelnik petega okraja imel že pred sedanjo vojno dosti prilike, da je spoznal težave revnih slojev Vsako leto povede celo gručo birmancev v stolnico. Zadnje čase sc je javnemu delu nekoliko odtegnil, ker se je moral zaradi rane v prsih, ki jo je dobil v prvj svetovni vojni, podvreči hudi operaciji, katera mu pa posledic rane ni mo'gla odpraviti. Kljub temu ga še vedno vidimo pridnega v trgovini, prosti čas pa posveča vnukom in vnukinjam, katerih se že lepo število oklena ljubega dedka. Poštenjaku in dobrosrčnemu možu veljajo ob sedemdesetletnici tudi naše tople čestitke. KINO UNION Telefon 22-21 Zanimiva usoda zakona današnjih dni Priljubljeni svet Brigite Horney, Willy Fritsch, Paul aa spalnice in kuh nje, ' prodaja ln sprejema naročila: Vidmar, Vodnikova 31. 1246 6 POSTELJO s posteljno omarico, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vegova ul. 10 I. aad str. 1417-6 MAI.I KOTEL 4 atmosfere prodim za 15.000 lir. Vpnäatli v Prisojni ul. 5. dv. r šče. 1405-6 PRODAM: zbirko plošč, kompl novih oper v zasedbah z najboljšimi sed n'imi it« lijan. pevci: Travata, T-ubadiur. Serijski brivec. Ca Valerij a Rusticana. Tosca Madame But-fcerfly In Carmen Nasi. Jos. Bajt. I. Avšifc, P e šernova 3. 1406-6 ŠIVALNI STROJ z dolgim čo!n'*kom — prodam za 1600 ]ir. — Resljeva cesta 30 recapiti ič Je. 1407-6 KRATEK POVRŠNIK spomladanski, siv — in damski usnjen plašč — prodam Osded: Zigon _ Wolfova 10. 1395 5 Kupim SREBRNINO kovanoe, žlice, verižice, prstane, zapestnice, namizno orodje, vaze te-druge dragooenosti. kupimo po najvišjih cen,-h. Takojšnja gotovina. Ru dolf Zore. Ljubljana — Gledališka ul. 12 ' 1424-37 STARE URE zapestne ln žepne, samo v dobrem stanju, kupi Janko Jazbec, urarskl •nojster. Miklošičeva cesta 12. J.-M.-338-7 STEKLENICE rame vrst*- fe-ipiij-^ux. Uoti: :.l«("amM N. ViSr fel;o jlL prevzamem*- n» lmnn. B Gu stin Voänik "» tr? Sr 2. J-318 M DRSALKE l:ur>u;e in prodaia »Promet« nasproti križevniške cerkve. 1046-7 OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 22«. 1044-7 KLAVIR ali PIANINO preproge, Riadio, kavč, 3 delno omaro in različno pohištvo, k up: m p-oti dobremu plač:'u. Nss'.ov v ogl. odd. Jutra. 1431-7 KNJIGE v raznih Jezikih, znan-sSTene, novejšega č?sa in tudi oele knjižnice, kupuje stalno knjigarna 1392 21a 500 LIR NAGRADE dam tistemu, ki mi preskrbi dvo-obno stanovanje v centru ali bllž ni mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jut:a« pod šifro »Stanovanje*-. 1428-21a PRAZNO SOBO veliko, suho, čisto, oddam v novi hiši, v s e-dišču mesta, tudi pripravno za shr.-mbo lepega pohištva. Nas]o\- v ogl. odd. Jutra. 1437-23 OPREMLJENO SOBO s kopalnico in centralno kurjavo, v cent'u mesta oddam solidnemu gospodu. Eventuelno. ako Ima živila, bi mu tudi kuhala. Puharjeva 5/V. 1425 23 SOBO s kop-Jnico ev. s souporabo kuhinje, oddam solidni fro^podični ab' go-spej. Glinška 13. 1404^23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v predišču mesta, oddam. Naslov v ogl. odd Jutra. 1396-23 SOBO elegantno, opremljeno, v strogem središču, separi-rano s stopnišča, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo dob^r plačnik«. 1432 23a OPREMLJENO SOPO za 2 06ebi, iščem. Posteljno penilo zažeijeno. Samo boljše ponudbe na ogl. oddelek Jutra -rod »Mirna 9«. 1409 23a PltAZNO SOBO zračno, išče solidna go-spodična-profeso iea. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«. 1403-23a Predstave Dahlke itd. ob delavnikih: in 17.30 uri. ob 15.30 »UNO MA TIC A feiet od £2-41 Višek letošnje filmske sezone! Vele-film v barvah o neverjetnih pustolovščinah slovitega barona Münch-hausena .. — Najdovršenejše deio v Agfakoloru. Velezanimivo dejanje, od-' éni igralci prekrasne naravne barve Lažnivi Rljuliec Igralci: Hans Albers, Brìgita Horney, lise Werner, Hans Brausewetter itd Radi izredne dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 in 17.00 url KINO SLOGA TeL 27-30 Izvanredno delo nemške filmske umetnosti! Dokument življenja in dela največjega ženija Mozarta v velefilmu Kegar bogovi ljubijo Odlični umetniki: Hans Holt, Winnie Markus, Irene von Meyendorff, Paul Hörbiger. Sodeluje: Dunajska filhar-| monija, — slavna pevka-koloraturka Erna Berger in drugi Najlepše melodije iz oper »P*garova svatba«, »Don Juan«, »čarobna piščai« in »Requiem« Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 14.30 in 17. uri. V nedeljo ob 10.. 14.30 in 17 uri. Pozor! ZNAVSTVEN'K psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Tr-stenjakova ulica št. IT, j levo — poleg kavarne j Maj.cen. Iz psave vam pove značaj m prihoi-njost. Razloži vam astrološka in hirom„ntska vprašanja. — Pišite mu, ali pa se osebno Javite dnevno od 14. do 17. ure; ob nedeljah tudi od 10. do 12. u e. M—336-37 BANČNE, DENARNE, blagovne posle, srebrni Kleinmavr & Barr.bere, j ,._____ Miklošičeva 16 1435-7 den r ,n razne d a:r°ce KUPIMO moto na kolesa in stare avtomobile te- gume z.; motorna kolesa in avtomobile. Merkur, Prh r-Jeva ul. 6. 1429-7 KUPIMO BICIKLJE gume za biciklje. motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Mcr'rur, Puharfeva 6. 1430 7 DELNICE Trboveljske in papi-n:ce Vevče, kupimo verje množ ne. Rudolf Zo e, Ljubljina. Gedaiiška ul. št. 12. 1422-7 VEČ SADIK triletnih breskev, prodam Naslov v ogl. o'd Jutra. 1413 7 HARMONIKO ga z?jčetn?ka in šivalni «troj, kup: m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rxxi »čimpeje«. 1402-7 KNJIGO »Das grosse Weltgeschehen«, I ln IV Band, kupim. Ponudbe z navedbo cene ns ogl. cdd. jut-i nod »1939» IS^S? BRIVSKI SALON oddam, ali sprejmem pomočnika. Naslov v oglas. odd?!k'i »Jutra« 1434-17 KOMPANJONA(-KO) z 250—300.000. išče večje staro podjetje v sredini mesta, s 35 nastavlj"n cl Čisti zaslužek 25 000 mesečno Ponudbe na ogl. oddelek I ut-? pod »100"/« sigurnost« 1375-20 nosti. vnovčim po najvišji cem. — Izposlujem nakup in prodajo nepremičnin, hiše. p r-ele, posestva, tudi zven bloka. — Alojz J Planinšek. Ljubl jana .Dvorakova (sedaj Knafljeva) ulica 3 T. 1006 37 VASE FOKAVICE in usnjene čevlje, vse usnjene izdelke, bava-mo in semiš čevlje, čistimo po n.-Jnižji čeni. DZemul Hairul-. Mastni fg 11. J-310-M-37 LOVCI ! ! ! Imam štiri stenske dekorativne bron st« relife. or.gnal Comole-o, naprodaj. Redki prilika. Višek umetnosti. Veliki vednost za ljubitelje lovske umetnine. Oglejte si pri Rudolfu Zo'e. Ljubljna Gedalika ul. št. 12. 1423-37 BOS. PRTIČ se Je izgubil 14. t. m. zvečer od ul. Vik Eni., Gosposvetske. Gledališke do Magdiča. N-i;d telj mj ga odda proti nagiradi p~i Vidovič, Vikt. Erri. 46-m. 1418-37 POZOR! POZOR! CenJ. dime. D mskl m> ani salon Vam izdela, popravi in ob-ača : pli-ece. kostume in obleke ter otroške oblekce in r»nščke. po najnovejših Sumal'h. cene zm- -ne, postrežb' hitra. Se rrino-roča modni salon Gen;-ca. Zaloška c. 18 TI n d 1412 37 KOMUR BI BILO KAJ znanega o usodi gdč. Waixler Eine iz Novega inesta. Ljubljanska ul. 3 - naj spomni n«slov v ogl. odd. Jutra. 1401-37 STINCIOK •ai .mi»- »Montblanc Pix ät. 72 P. 1. Baraga« se je izgubil od Dol. c., Davkar.Ja. P evod m na-2aj Prosi" se, da se odda proti nagr-di v trg. P Babič. Dol. C. 2. 1394-37 DENARNICO sem izgubila na tramvaju od Kolinsbe na »2« ali od kolodvora na »4« do E Javčeve .n na poti tja do nemškega koi-zu-iata ali v č kaln ci konzulata od 8 do V2II. ure dopoldne dne 17. Jan. Po ten riarditeli n J Jo proti nagradi odda v up avi Jutra. 1393 37 DKMARK1CO z gotov .no c» 830 lir. svojo celo mesečno plačo. sem Izgubila ▼ tramvaju od Magistrata do ooste Poštenega n Jdi-telja lepo prosim, da mi ju vrne na ogl. odd Ju-tra pod »£elo potre :»na«. 1439 37 Prevodi, prošnje, orepisi, razmnoževanja informae'.ie »SERVIS BIRO«, Šelenburjjova al. 4 tel. 6t. 2109 ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene mame, sestre in tete, gospe Klitn K&t®lme jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti, naša prisrčna zahvala. Ljubljana 19. januarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere naš dobri mož, oče, stari oče, brat, tast, stric in svak, gospod m m t"'-—v « la vpokojenec drž. železnic Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 20. t. m. ob pol 5. uri popoldne z žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, 18. januarja 1944. Žalujoče rodbine: Blatnik, Jernejčič, inž. Prelc, Kastelic —in ostalo Sorodstvo. m i 4 I M Umrla nam je, zadeta od kapi, po kratkem trpljenju, prevldena s tolažili sv. vere, naša ljubljena teta, gospa lit učiteljica v pc-kofta Pogreb bo v petek, dne 21. t-m. ob 4. uri popoldne z 'Žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 19. januarja 1944. DANILO in GVIDO KOBAU i-- i Harry Hoff: g ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Barreto je ukazal, naj moža pokrepča-jo, ter poslal po komisarja Brauna, da se pogovorita o novem pripeti ja,ju. Med tem se je biLo zdanilo- Braun je rekel z rahlo zmagoslavnim poudarkom : »Zdaj pa vendarle ne morete več kratko in malo zanikati, senhor Barreto, da prihajata kot morilca vašega brata Emilia tudi brata Salvadorja v poétev. Ce sta se znova obrnila semkaj —« Barreto je skomignil z rameni »KijuD temu skoraj ne verjamem,« je čemerno odvrnil. »Rekel sem vam že, da je pot stalno zastr žena.« »To je bilo Salvadorjema znano. Najbr-že sta tudi vedela, kje se straža drži. V takem primeru sta se je zlahka ogniia.« Zdaj je pokazal Barreto obraz človeka, ki vse bolje ve. »Vidim, gospod Braun,« je dejal, »da si še vedno niste ustvarili prave siike razmer tukaj v pragozdu O kakem chgibanju ne more biti niti govora. Le poskusite se sami preriti skozi hosto »n močvirje.« »Ljudje, kakršna sta Salvadorja. se naj-brrže niti takih ovir ne plašijo,« je Braun odvrnil »A nikfr se ne prerekajva. Saj se bo kmalu pokazalo, ali je tu kaka sled o bratih. Za zdaj vas prosim, da smem pogledati v vašo kartoteko.« »Aha — radi bi se o bratih nadrobno poučili?« »Nemara tudi to. Vendar me za zdaj nekdo drug bolj zanima.« »Kdo pa, če smem vprašati?« »O tean .bi do nadaljnjega rajši molčai Ne maram zbuditi v vas kake sumnje, iv. utegne biti nazadnje vendarle neupravičena.. Bistvo moje na'oge pa terja, da vziie temu preiseem vsako malenkost.« Barreto je komisarja prežeče pogledai Videti je bilo, da je nekcl ko užaljen, ker ne pride Braun takoj z odkrito besedo na dan. Le odkod je izvirala, ta napetost, k> je bila očitno nastala med njima ? »Torej imate koga na sumu?« je vprašal. »Imam in nimam.« je Braun ogibljivo odvrnil. »Najbrže bom moral nekaj časa več ljudem bistreje gledati na prste. Sicer pa vobče še nisem tako trdno prepričan kakor vi, da bi šlo res za. roparski umor « »Ali, prosim vas,« je vzrojil Barre'.o. »zlata kepa je vendar izginila, in dejanje se je zgodilo kmalu potem, ko jo je bil brat pokazal.« »Slišim, da večkrat kažejo take kepe, ne da bi se zato dogajali umori.« »Zanimalo bi me slišati, kakšne možnosti imste še na misli.« »Oh — možnosti se ne manjka. Maščevanje. Ljubosumje. Nevoščljivost. Osebni prepiri —« Barreto je priprl oči. »Izmikate se mi. komisar,« je zatrdil, »radi bi mi nekaj pri- krili. škoda. M slil sem, da mi boste docela z upali.« »Ta stvar nima z zaupanjem mkakega opravka,« -'e Braun odvrnil, in tudi nje.t:>! je glas nekam r zdraženo zazvenel. »Tod** pri svojem preiskovalnem delu se ne smern izpostavljati nikogaršnjemu vpi:vanju al vmešavanju.« »Saj mi ne hodi na misel, da bi se vmešaval.« Barreto je zamahni z roko in pokazal Braunu hrbet. »Ravnajte torej K-t-kor vas je volja. Ne bom vas več nadlego val z vprašanji.« Br -un je skomign'1 z rameni in odšei V osredn-j pisarni je poiskal kartotečni i ist Benta Mendasa. Iz zapiskov je izhajalo da je bil mož doma iz Bah je, kjer je prejšn ie čase deM kot inženjer v elektrarn?. Neite-ga dne je moral zaradi uboja stopiti pre1 sodn'ke. Pobil je bil prijatelja ki ga e zalotil v nedvoumnem položaju s svojo ženo. Toda sod šče ga je po koreniti pre sk v vseh podrobnih okoliščin oprostilo Mendas ki je bil kljub temu izgubil službo, ie ženo zapustil in je skušal zdaj tu v sam^U preboleti največje razočaranje svo ega ljenja. Grafoloäki podatki o njegovem značaju in navedbe o njegovem prejšnjem ae-lovanju so bile zadovoljive. Grafološka ocena je res da govorila tudi o tem. da je raz burljive naravi. Ko je Braun prebral vse zapiske, se je zamislil, številka na kartotečnem listu je opozarjala na neki poseben spis. Komisar g3 je poiskal in se vestno začital vanj Iz življenjepisa je bilo razvidno, da je imel Mendas kot sin delovodje dobro vzgojo in je bil opravil vse zpite s prav dobrim uspehom. Overovljeni prepisi spričeval so bi.i priloženi. Tudi oprostilna so^ba bahijskega sod šč\ je bila priložena. Oprostitev je utemeljevala takele: »Obtoženec, mož razburljivega značaja, je v prvem vzk pu pobil svojega prijatelja s strahovitim u-arcem s pestjo, ki je po-vzroč 1 priz detemu hud pretres možganov, zaradi katerega je čez dva dni umrl. Sodišče meni- da bi btf spričo danega dejanskega stanja tudi man? vročekrven 6o~ vek podc-bno r vnal in da nikakor ni moč: govorit o namerni usmrtitvi. To dokazuj» že dejstvo, da ni rabil .nikakega orožja Udaril je zgolj nagonsko, videč, da ga je bil njegov najboljši prijatelj niizkotno pre-v- ril. Smrt tega človeka tudi ni b la neposredna, temveč le posredna posledica udarca. Obtoženec je nadal e takoj pok icai zdravnika, ko je opazil, da leži pri j telj kakor mrtev na tleh. Njegov vzkl k: .Moj Bog — tega nisem hotel!' potrjujeta tako žena kakor gospodi niska pomočnica Ce uv žujemo te okol ščme rer upoštevamo ob. toženčevo prejšnje življenje in njegova spričevala je mogoč edino zaključek, «^a gre za navadno dejanje v afektu zaradi katerega po § .« — eiem kazenskega t& konika so bili podrobno navedeni — »ry modi klicati obtoženca na odgovor. Kakor so poizvedbe sodišča dognale, je bil Mendas zmerom vesten, reden in priden človek Glede na vse to je sod šče obtoženca oprostilo.« K sodbi je bil pripet listek, na katerem je bil Barreto svoj e ročno zap sai: »Prav tako! Jaz bi bil na Mendascvem mestu enako ravn 1 — ne, najbrže bi bil lopova Kratkim potem ustrelil. Mendas ni zločinska natura. Njegovemu rihodu ne oporekam.« »Ta je čisto Barretova!« je zamrmral Braun sam pri sebi. »Zmerom odkrito in r ravnest. Zato se mu je pravkar tol kanj zamerilo, ko sem rekel, da moram ohraniti svoje mnenje zase.« Vendar pa Mendasov slučaj za komisarja s tem še ni bil odpravljen. Nek - j mu ie kljuvalo v mis-ih — nekako je utegnil biti mož vendarle sumljiv. Mendas je bil človek strastne n togotljive nature V Braunu se je oglašalo vprašanje: k" j, če je bil tudi ta mož častilec Marije Olowaldove? Odgovor ra to vprašan e je moral kmalu priti Z deseto uro je bil naročil Marijo k sebi, ker je snoči ko je b la trudna in upehana- n' hotel zasliševati. Na to zaslišanje je bil zdaj sam napet. Ko se je Braun napotil v policijsko poslopje, mu je Rodrigo Peixote ves razburjen pritekel naproti. »Gospod komisar!« ^e zaklical. »Gospod komisar! Okradl so me, podlo okradi. Pomagajte mi. Morate mi pomag ti. gospod komisar!« Braun ;e obstal m zavzeto pogledal obupanega moža »Kako. prosim? Okradli? Kaj so vam pa ukradli?« Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlaß - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant. - Für »Narodni» tiskarn» A G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarn ar ja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich • Za Inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič 1