SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia ana around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE!
Leto 7 / St152 Dcccmber 1999 - S 4.00
Sydney - Australia
http:/Avmv.glasslovenije. com. au
Nova Zelandija prva v novo tisočletje
Sydney- PVellington /Gus Slo veni je/ - Nova Zelandija bo zaradi svoje geografske lege 1. januarja 2000 prva vstopila v novo tisočletje. V Sloveniji bo na starega leta dan takrat ura točno opoldan. Mesto, kjer bo sonce najprej vzšlo se nahaja na severnem otoku in se imenuje Gisborne. Slovenski generalni konzulat v Wellingtonu je najbolj oddaljeno slovensko predstavništvo na svetu in Dušan Lajovic iz Sydneya je častni generalni konzul Republike Slovenije za Novo Zelandijo. Prav zato bo tudi njegova čestitka vsem Slovencem doma in po svetu izgovorjena kot prva... nazdravil pa bo s pravim novozelndskim vincem iz področja Gisborne.
Spoštovane Slovenke, dragi Slovenci v Novi Zelandiji, Avstraliji, Sloveniji in drugod po svetu
Kot častni generalni konzul Republike Slovenije za Novo Zelandijo nazdravljam z rajnim vinom s področja novozelandskega mesta Gisborne, kjer bo sonce vzšlo najprej v novem tisočletju:
Na zdravje! Za mir v svetu, zdravje, srečo in uspeli! Imejte tudi lep Božič!
Dušan Lajovic Častni generalni konzul RS za Novo Zelandijo
Generalni konzulat Republike Slovenije - Sydney
Drage rojakinje in rojaki, želim vam blagoslovljene božične praznike in veliko zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov v novem letu 2000. Prav tako vam želim, da bi dočakali novo tisočletje v kar se da dobrem razpoloženju.
Alfred Breznik Častni generalni konzul RS za NSIVin VIC in ataše slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000
Parliament of Australia House of Representatives
I 'sem Slovenkam in Slovencem želim blagoslovljen Božič ter veliko zdravja in uspehov v novem letu 2000
Tanya Pliberšek M P Članica zveznega parlamenta in podpredsednica Parlamentarne prijateljske skupine Avstralije in Slovenije
OLIMPIJSKI KOMITE
Slovenska liiša Olimpijske igre Sydney 2000 Slovensko hišo so do sedaj sponzorirali iz slovenske skupnosti v Avstraliji sledeči:
Glavni sponzor v Avstraliji: St. John's Community Club -Klub Triglav Sydney
Sponzorji: Slovensko društvo Sydney Versko in kulturno središče sv. Rafaela Merrylands Igralska družina Merrylands Slovenski klub Perth Organizator vabi k sponzorstvu vse avstralske Slovence!
Alfred Breznik, ataše slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000
Veleposlaništvo Republike Slovenije - Canberra
Spoštovane Slovenke in Slovenci v Avstraliji, člani slovenskih društev in organizacij, duhovniki v slovenskih verskih središčih, dragi prijatelji! V novem letu in v novem tisočletju Vam v imenu slovenskega veleposlaništva v Canberri vsem voščim vesele in mirne božične praznike, v novem letu in v novem tisočletju pa veliko sveče in uspehov, osebnih kot poslovnih. Leto 2000 naj celotni slovenski skupnosti v Avstraliji uresniči čim več želja ter ji prinese veliko veselja in sloge ter mnogo lepih vezi s Slovenijo.	Helena Drnovšek Zorko
Odpravnica poslov
Slovenci vstopamo v Prešernovo leto - leto kulture
Ljubljana /Delo/- Prešernovo leto - leto kulture bo! Tako je na 199. letnico rojstva Franceta Prešerna (3. decembra) povedal kulturni minister Jožef Školč. Po njegovem mnenju naj bi se v letu 2000 čim večkrat uporabljala uradna oznaka tega leta -geslo Prešernovo leto 2000. Državne institucije pripravljajo: SAZU mednarodni simpozij Prešeren in kultura, Narodna univerzitetna knjižnica (NUK) tri razstave povezane s Prešernom; marčevska slovensko-avstrijska postavitev Kopitar in evropska znanost, februarska razstava Prešernovih poezij (vse izdaje v vseh jezikih), decembra postavitev O nastanku in zatonu slovenske reformacijske knjige. Filozofska fakulteta bo pripravila posebno spletno stran, v vizualno podobo se bo vključila tudi TV Slovenija. Kulturna dogajanja bo Ministrstvo za zunanje zadeve posredovalo vsem diplomatskim predstavništvom po svetu. Zvrstilo pa se bo seveda še veliko drugih prireditev in zanimivosti.
Vsem našim spoštovanim bralkam in bralcem, sponzorjem, darovalcem v tiskovni sklad in oglaševalcem vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 2000
Uredništvo Glasa Slovenije
December 1999
Iz dnevnika urednice
Stanke Gregprič
Nedelja, 5. december
Sonce je žgalo in pripekalo okoli tretje ure popoldan, ko smo ob sydneyskem zalivu, pod mostom, v množici več tisoč ljudi, čakali slovesni trenutek, prihod ogromne holandske jadrnice (replike) Batavia iz 17 stoletja. Do Sydneyaje iz Holandije "priplula" na palubi posebne transportne ladje. Jadrnica bo v nacionalnem pomorskem muzeju Mari-time Museum ostala še vse naslednje, olimpijsko leto, a že sedaj si jo ljudje lahko ogledajo.
Batavia seje potopila na zahodni obali Avstralije leta 1629. Dolga je 59 metrov, je iz trdega hrastovega lesa, a njena tri ogromna jadra so se komaj zvlekla pod sydneyskim mostom Har-bour Bridge in ta slovesni trenutek so zabeležili trije topovski streli s trdnjave Denison in trije z jadrnice. Spremljalo jih je okrog 300 manjših jadrnic in ladjic vse od Garden Islanda do Darling Harbourja. Rekonstrukcija Batavije je trajala deset let.
Ponedeljek, 6 december
Stara sem bila štiri leta, pet, šest.... vsako leto je v naš dom prišel Miklavž in ojoj, z njim tudi parkelj, ki je rožljal z verigo in mi pretil, da mi bo odpeljal mamico, ker sem bila vse leto poredna. Vsako leto sem ta decembrski dan čakala "z moralnim mačkom" na pručki kdaj se bo po stopnicah zaslišalo rožljanje, in kdaj me bo postaven, visok Miklavž (tak je bil moj oče) prijazno vprašal: "Punčka, koliko si pa stara?" Ko sem j ih imela štiri se živo spominjam le tega, da sem ves dan tresoče ponavljala "štiri, štiri, štiri...", v kasnejših letih pa je Miklavž od mene pričakoval tudi kakšno molitev. In ko sem po pretrpljenem strahu, jokanju in dobesednem šoku le obljubila parkeljnu da bom pridna, sem dobila od Miklavža veliko lepih daril. A grenkoba dneva in strah mi nista dala, da bi s polnim užitkom odpirala zavitek za zavitkom in se brezskrbno razigrala.
Nekje za mojo otroško pametjo se je počasi pojavljalo vprašanje, zakaj nikoli ni ateka doma, ko pride Miklavž, saj bi mene in mojo mamico, ki mi jo vedno hoče odvleči tista črna pošast prav gotovo branil.
Miklavž je vedel vse kar sem dobrega in slabega naredila čez leto. Oh, vse je vedel, tudi to, da sem na sprehodu sitnarila da sem lačna in da hočem žemljico, pa sem je pojedla le pol, drugo polovico pa sem na skrivaj vrgla ob cesto. Vedel je tudi, da sem si na ograji strgala kiklco in to, da so me starši nekoč iskali ves dan, jaz pa sem se z mularijo vrtela Pri Kadetnici (kasarni) na "ringe-špilu" tako da mi je bilo potem slabo od vrtenja in od Miklavževe šibe. Pa tudi to, da sem spomladi na Glavnem trgu hotela hruško in ker mi je mama ni hotela (mogla) kupiti, sem se "za kazen" vsedla sred ceste...
Miklavž te vidi od povsod! Tako je rekla mama, če sem za hišo naredila kakšno bedarijo. Iskala sem prostor kam naj se skrijem, pa ni šlo. Vedno je bil nad menoj Miklavž!
Ko sem malce odrasla in lahko po lestvi sama splezala na podstrešje, sem razkrila vse skrivnosti, ki jih je prinašal Miklavžev čas. Našla sem Miklavževe in par-keljneve obleke. Prav ali ne, tako so me vzgajali moji starši.
Ker pri svojem vzgojiteljskem poklicu nisem smela uporabljati (ne)vzgojnega momenta Miklavža in parkeljna (samo Dedka Mraza), je tudi moje pismo Miklavžu ostalo v predalu:
"Ljubi sv. Miklavž! Prosim te brzdaj parkeljna, ker se ga otroci tako zelo bojijo. Tako zelo, da si ga zapomnijo za vse življenje, saj jim uniči tudi kaj živcev! In ne deli leskove šibe, saj od nje tako zelo boli ritka! Svetuj staršem naj ne razvodenijo sporočilo miklavže-vanja in svetost trenutka!"
In kdo je bil sicer Miklavž? Morda niste vedeli, da je bil sv. Miklavž škof iz Male Azije, ki je živel v 4. stoletju. Legenda pravi, daje pred sramoto rešil tri hčere siromašnega moža, tako da jim je ponoči v sobo dal tri kepe zlata. Druga legenda pravi, daje k življenju obudil tri študente, ki jih je umoril gostilničar. Zato so ga za svojega zavetnika izbrali šolarji in študentje. Za zaveznika ga imajo tudi mornarji, splavarji in brodniki, saj naj bi nekoč pomiril vihar na morju. Na Slovenskem se je njegovo čaščenje razširilo po 12. stoletju. Posvečeno dobrotnikom. Maščevalni in hudobni pomen pa je ostal v rokah našemljencev -hudičev/parkeljnov, kijih ima sv. Miklavž na vajetih in kroti njihovo temno in živalsko naravo. Veliko simbolike, kajne?! Danes je v Sloveniji Miklavž obstal med Jezuščkom, Božičkom in Dedkom Mrazom, ter si obdržal čast, da prvi odpre vrata v decembrsko praznovanje.
Pred izidom...
Kaj naj vam zaželimo - pošljemo ob vstopu v novo leto razen iskrenih želja po dobrem zdravju in da bi nam ostali živi, srečni, uspešni pri svojem delu, spokojni ob svoji pokojninici, študiju, družini, sprejemljivi za mnenja drugih, polni razumevanja do naših problemov... Ja, tudi, da bi redno prejemali Glas Slovenije in to ne le enkrat mesečno ampak ponovno dvakrat, tako kot do pred nekaj meseci. Skoraj vse zgoraj omenjene želje pa so pogojene tudi z izpolnitvijo našiluželja... Vaša Stanka _ // . _
Marjana in Bojan popularne mariborske gostilne Prlek (pri avtobusnem kolodvoru) sta nam poslala ljubeznivo pismo, vendar smo ga morali skrajšati:
Uredništvu Glasa Slovenije Rada bi se vam najprej predstavila, kajti mi se absolutno ne poznamo vendar sem o vašem nesebičnem delu in o vašem časopisu Glas Slovenije že veliko slišala in tudi imela sem ga priliko videti in prebrati.
Smo družina, ki se ukvarja z gostinstvom in smo lastniki kar primerno velike gostilne v centru mesta Maribora in se že skoraj 100 let imenuje GOSTILNA PRLEK. V gostilni imamo prostor za okoli 100 gostov, vrnjena nam je bila po denacionalizacijskem postopku.
V Avstraliji imamo veliko sorodnikov in rada bi se zhavalila vsem za gosotljubje, ki so ga nudili mojemu možu Bojanu in hčerki Petri, ki sta bila pri vas na delovnem dopustu... Zahvaljujemo se sestrični Magdi Pišotek, učiteljici iz Melbourna. Njej in celotni družini gre vsa zahvala za nesebično pomoč pri ustavljanju našega svetovnega posla. Hvala Aniti Pleško in gospodu Štefanu, hvala bratrancu Toniju Plešku. Iskrena hvala Bojanovemu dragemu bratu Ivanu in njegovi zlati ženi Yoj iz Brisbana. Naj povem, da sta bila poleg Bojana in Petre na poslovnem obisku tudi naša poslovna partnerja Dejan Cvetrežnik in Darja Herman in skupaj smo potovali na prekrasen IVES v Canberro, kjer smo bili gostje Petra in Daby Cox, poslovneža Avstralije leta 1997. In prav tu smo se preko sistema NET WORK-21 srečali s slovenskimi rojaki, ki so nas sprejeli kot pravi prijatelji.
Rada bi se iz vsega srca zahvalila in poimenovala še nekatere prekrasne ljudi, s katerimi smo nekako preživeli nekaj kratkih a nepozabnih trenutkov in med njimi ste seveda vi, cenjena gospa Stanka Gregorič, cenjena gospa in gospod Ritlop, spoštovani gospod Krope, celotna družina Falan, gospod Alan Rusjakovski in njegova družina, prijazna in zavzeta Lolita Žižek, gospa Elizabeta Kociper. Še posebej hvala odpravnici poslov v slovenskem veleposlaništvu v Canberri Heleni Drnovšek-Zorko. Vsem želimo povedati sledeče: Zelo vas imamo radi in dobrodošli ste v našem domu, kajti to je tudi vaš dom: Pišotkovi, Pleškovi, družina Mance, Penca, Pezzano, Iacobucci, Domanjko, Belec, Bogovič, Maddison, Pavnik, Sycamore, Galun, Škrobar, Berič in seveda moj najdražji brat z družino Ivan Rabič. Z vsem spoštovanjem vam pošiljamo prisrčne pozdrave družina Rabič i:, Maribora
Predraga Stanka, oprostile, če vas kličem po prvem imenu. Upam, da mi moja starost dovoli to domačnost. Luč sveta sem zagledal pred 77 leti v Trstu, v času, ko so vsi vetrnjaki začeli nositi črne srajce. Po dolgih letih opazovanja in razmišljanja sem prišel do zaključka, da bi se po prvi svetovni vojni zadeve za Slovence na Primorskem zelo malo spremenile brez črnih srajc. Potlačenje manjšin je področno vodilo za razširitev italijanske narodne skupnosti. Ta še vedno obstaja. Ce nekdo danes bere italijanske tržaške časopise, vidi, s kakim kritičnim pogledom opisujejo razvoj slovenskega Pri morja. Ko pišejo o krajih, ki so nekoč pripadali Italiji brez razlike uporabljajo italijanska imena in jih ne briga, če s tem užalijo slovenske bralce. Ni bil namen tega pisma, da polemiziram o slovensko-itali-janskih odnosih, kar sem vam hote! pisati je o slovenskih oddajah na SBS-u ... Prisrčne pozdrave
K.B. ForesUviUe, NSW
Op.u.: V oktobrski številki smo prosili, da naši bralci pošljejo svoje pripombe in kritike naSBS radio,zato smo tudi skrajšali pismo. Gospodu K.B. a1 opravičujemo.
Sonji Vod usek kličemo SREČNO!
Hčerka znanih slovenskih podjetnikov v mesni industriji iz viktorijskega Cobrama Franca in Marije Vodušek Sonja Vodušek odhaja na novo službeno dolžnost v Dublin. Sonjaje visoko cenjena turistično-hotelijerska delavka, v sydneyskem Regent hotelu je bila nekaj časa "Housekeeping Manager". Zdaj sojo povabili na Irsko, da tam postavi na noge nov hotel. Zahvaljujemo se ji za vse njene ljubeznivosti, ki jih je bila pripravljena nuditi in ji želimo veliko uspeha in sreče na novem službenem mestu. Uredništvo
Piše dr. Jože Pučnik, bivši predsednik Demosa
Alfredu Brezniku Stanki Gregorič Dušanu Lajovicu
Dragi prijatelji,	Ljubljana, 3. december 1999
z velikim veseljem in tudi ganjenostjo sem prebral vašo čestitko ob 10. obletnici Demosa. Vsi trije osebno in z vami zelo mnogi Slovenci v Avstraliji ste nam v kritičnih mesecih že pred nastankom Demosa in tudi po njem širokogrudno in nesebično pomagali in s tem gotovo odločilno pripomogli k relativni zmagi na volitvah v aprilu 1990.
Uspeh Demosa na volitvah je omogočil energično in brezkompromisno uveljavljanje slovenske suverenosti in uveljavitve samostojne države Slovenije, ki je naša trajna in nepozabna pridobitev v tem žalostnem in krvavem stoletju slovenske zgodovine. Slovenci po svetu, predvsem pa Slovenci v Avstraliji, imajo za ta zgodovinski dosežek nepogrešljive zasluge. Z uveljavitvijo suverene slovenske države je Demos uresničil šele prvo od obeh temeljnih nalog svojega programa. Druge naloge, normalizacije in modernizacije Slovenije po vzoru zahodnoevropskih dežel, mu v kratkem dvoletnem obdobju vladanja ni uspelo dovršiti. Na slavnostni akademiji ob 10. obletnici Demosa (v soboto dne 27. H. 1999 ob 16.00 uri v dvorani kina Šiška), ki so jo organizirale tri pomladne stranke, ki še obstojajo (SDS,SKD in SLS), je večina govornikov poudarila nujnost, da znova združimo vse demokratične sile v trdni predvolilni koaliciji, ki bo naslednje leto nastopila na državnih volitvah in z doseženo večino uresničila vse tisto, kar Demosu v letih 1990 91 ni uspelo. Naj v tej zvezi omenim, da je bila vaša čestitka ob 10. obletnici Demosa omenjena na prvem mestu in v polni dvorani gromko pozdravljena z aplavzom.
Prosim vas, da pri tej težki nalogi, ki smo si jo zadali za naslednje jubilejno leto 2000, pomagate z vašimi nasveti in z vašimi javno izraženimi stališči. Kljub vsem prprekam in oviram v slovenskih medijih ima vaša beseda v Sloveniji veliko težo. Če bi se vi kdaj oglasili z javnim pismom, stališčem ali zahtevo v katerem koli slovenskem mediju in podprli cilj treh pomladnih strank, da dovršijo nedokončano drugo nalogo Demosovega programa in normalizirajo razmere v Sloveniji po zgledu demokratične Evrope, bi to bila za nas velika moralna podpora in pomoč.
Dovolite, da se ob tej priliki še enkrat prisrčno zahvalim za vašo izredno gostoljubje ob mojem obisku v Avstraliji spomladi 1991. ko smo bili tik pred usodnimi dogodki za slovensko državo. Če je mogoče, sporočite mojo globoko hvaležnost vsem tistim gostoljubnim Slovenkam in Slovencem, ki so me tako prijazno sprejemali v različnih mestih Avstralije. Prisrčne pozdrave Jože Pučnik
Prvo resnejše sodelovanje s TV Slovenijo
Slavko Hren, režiser serije Slovenci v Avstraliji, ki se prične prikazovati 6. februarja 2000 na TV Slovenija, je v svojih nadaljevankah že uporabil video posnetke Florjana Auserja, ki so bili posneti v okviru projekta Slovenci v Snowyju, za popolnejšo sliko o avstralski Sloveniji. Posnetki so novejšega datuma in vključujejo predstavitev knjige Ivana Kobala The Snowy - Cradle of a New Australia v Canberri, prvo prireditev projekta 18. julija 1999 v Klubu Triglav Sydney, vključno s slovesnostjo v Coomi in seveda pesem Pavle Grudnove, posvečene slovenskim delavcem Snowyja, ki je bila na vseh spominskih priznanjih, podeljenih v okviru projekta Slovenci v Snowyju.
Kolikor nam je znano, je to prvo resnejše sodelovanje med TV Slovenijo in avstralskimi Slovenci. Slavku Hrenu se zahvaljujemo za poslani video material - serijo Slovenci v Avstraliji in mu želimo za prihodnja leta še veliko delovnih uspehov. Njegov zaželjeni ponovni obisk Avstralije bi nas znova povezal v skupni kulturni prostor.
Prav tako je prišlo tudi do sodelovanja s TV Slovenijo na športnem polju in to v predolimpijskem času in za časa olimpijskih iger Sydney 2000.	Uredništvo
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 tax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassv of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square.
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp ¡/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00- 14.00
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Breznik Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment onlv) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: PO.Box 188 Cooaee NSVV 2034
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare. Lower M uit (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164.
AUSTRALIA g.
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721
GLAS SLOVENIJE-THE VOICE OF SLOVENIA-MANAGER IN TEHNIČNO OBLIKOVANJE Florjan Auser -TISK Glas Slovenije Sydney -GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič. Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji -founders: Stanka Gregorič. Alfred Breznik. Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Vse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu. Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 Sponzorji: od $ 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Dural-NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: ovema@zetti.org.att STIČ/SCE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu - http://www.glasslovenije.com.au - urednik Florjan Auser
Aktualno
13.	decembra 1999 je umrl Stane Dolanc, eden vodilnih slovenskih politikov, ki so mu po osa-mosvojitvi Slovenije pripisovali izjemno moč, v negativnem pomenu.
Hrvaška vlada je ratificirala slovensko - hrvaški sporazum o ureditvi premoženjskopravnih odnosov, to gre v prid državljanov Slovenije, ki imajo premoženje na Hrvaškem.
Maribor je 30. novembra proslavil 100-letnico Narodnega doma.
Predsednik DZ Janez Podobnik dr. med. je podprl pobudo, naj bi 9. maja leta 2000 v Ljubljani pripravili državno proslavo ob desetletnici slovenskega parlamentarizma.
Po podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji 116.000 brezposelnih, stopnja registrirane brezposelnosti pa 13,3 odstotna.
V Sloveniji je ta čas približno 4630 beguncev, med njimi jih je 3130 trajnih beguncev - večinoma so bosanski Muslimani, ostali so kosovski Albanci.
Na Osankarici so posekali dve veliki in lepi smreki, ki bosta dostojno darilo občine Hoče Slivnicva prestolnicama avstrijske in slovenske Štajerske, Mariboru in Gradcu; obe bosta glavni novoletni okras.
Uroš Lipušček je novi odgovorni urednik informativnih in izobraževalnih programov TV Slovenije; bil je dolgoletni dopisnik RTV S v ZDA.
Poslanci so podali vladi RS pobudo, da predlaga uvrstitev partizanske bolnišnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu.
Slovenija je v okviru programa Donacije 99 začela graditi izobraževalni center sarajevske fakultete za kmetijstvo v Butmirju blizu Ilidže; lepo darilo Bošnjakom, saj je naložba vredna 1,4 milijona mark.
Rdeči križ Slovenije je v ZR Jugoslavijo poslal 20 ton pomoči, vredne 2,5 milijona tolarjev; šolski otroci bodo dobili pitno vodo, mleko v prahu, čaje, vitaminske izdelke in živila.
14.	decembra je minilo 85 let od rojstva in enajst let od smrti humorista, satirika, scenarista in mladinskega pisatelja Frana Milčinskega Ježka.
Volitve v Kopru s slabo udeležbo
Koper /Delofax/ - Udeležba je bila komaj nekaj več kot 38 odstotna, manj kot pričakovano. V drugem krogu županskih volitev bo padla odločitev kdo bo župan: Dino Pucer (ZLSD) je dobil v prvem krogu 36.03 odstotka glasov od komaj 18.878 volivcev ali Vojko Petrič (LDS), ki je dobil 27,12 odstotka glasov. Obe stranki sta zmagali za člane občinskega sveta. Kandidatov za župana je bilo enajst, kandidatov za občinske svetnike pa nekaj manj kot 500. Pojavlja se vprašanje kdaj bodo občino Koper razbili na več manjših.
Sporazum s Svetim sedežem
Ljubuana /Večer/ - Po pravnem mnenju in kritiki o mednarodnem sporazumu s Svetim sedežem, ki ga je pred dvema tednoma predstavil v javnosti nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic so se stvari zapletle. Po številnih kritikah na sporazum seje v molk zavila tudi cerkvena pogajalska skupina, intelektualci iz LDS pa vse bolj napadajo svojega predsednika dr. Janeza Drnovška, češ daje popustil cerkvi. Nekdanji in sedanji ministri so se strinjali, daje nesprejemljiv predlog slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta, po katerem bi verouk dobil status šolskega obveznega izbirnega predmeta, saj bi s tem kršili laičnost javne šole. Dr. Drnovšek se je sestal s 13 sodelavci Nove revije s katerimi seje med drugim pogovarjal tudi o odnosu do Vatikana.
Coca Cola na Balkan
Žalec /Delofax/ - Tretjega decembra so v žalski polnilnici družbe Coca Cola Beverages Slovenija pričeli odvijati polnilno linijo in jo pripravljati za prevoz v Sarajevo. Že ob koncu meseca bodo tako v Žalcu poslali na čakanje 39 izmed 230 zaposlenih, kasneje pa znatno več. Odločitev je bila sprejeta v Zagrebu, kjer je sedež družbe Adriatic Regije, regijske pisarne Coca Cole za Slovenijo, Hrvaško ter BiH. Tam so prepričani, da se polnjenje kokakole v Sloveniji ne izplača.
Spremenjena vizumska politika Ljubljana /Delofax/ - S 1. decembrom je Slovenija uvedla vizume za državljane Ruske federacije, v prihodnjih mesecih pa bo še z državami, ki sodijo v tako imenovane rizične. Z uvedbo vizumov za državljane Rusije, Turčije, Makedonije, Romunije in Bolgarije, Slovenija končuje zadnjo fazo svoje vizumske politike.
Stare težave novem obdobju
Ljubljana /Večer/ - Za vse kulturne dejavnosti, katerih namen je ohranjanje slovenske identitete Slovencev po svetu, je vlada v proračunu za to leto namenila le slab odstotek iz proračuna ministrstva za kulturo. S1M, Svetovnemu kongresu in društvu Slovenija v svetu je oblast namenila 64 milijonov tolarjev ali približno pet odstotkov denarja vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V predlogu proračuna za leto 2000 bodo dobili toliko denarja kot letos, od 64 milijonov tolarjev bo SIM pripadlo nominalno 23 odstotkov manj denarja, Svetovnemu slovenskemu kongresu pa 46 odstotkov več. Za 35 odstotkov več bodo dobili tudi v društvu Slovenija v svetu. SIM se z ljubljansko mestno občino dogovarja, da bi trg pri Cankarjevem domu preimenovali v Trg slovenskih izseljencev. Anton Bebler, predsednik SIM je poudaril, da so nov izziv za SIM Slovenci, ki živijo v republikah nekdanje SFRJ.
Sedmina za izseljenski koledar - Vodstvo Slovenske izseljenske matice (SIM) opozarja na nepremostljive finančne zagate - Leta 2001 50 let SIM
Ljubljana /Dragica Bošnjak, Delo/ - Novinarsko srečanje z vodstvom SIM, predsednikom, prof. dr. Antonom Beblerjem, podpredsednikom Petrom Kova-čičem Peršinom, predsednikom programskega sveta Mihaelom Glavanom, v.d. tajnikom Janezom Rogljem in urednikom publikacij Jožetom Prešernom, je bila obenem tudi "sedmina" za Slovenski izseljenski koledar 2000. Ena najstarejših publikacij, kije po 47 letih izhajanja prispevala tudi dragoceno dokumentarno gradivo o Slovencih po svetu, je izšla zadnjič. V določeni meri je to povezano z zmanjšanjem števila naročnikov, ker z odhajanjem starejših izseljenskih generacij usiha tudi slovenski jezik. Vendar pa so enako ugroženi tudi prihodnost trimesečne revije Slovenija v angleščini, nekateri drugi publicistični načrti, predvsem pa tudi dobršen del temeljne dejavnosti SIM. Ta je v zadnjih nekaj letih navzlic nezmanjšanemu obsegu dela že prepolovila število zaposlenih, (s 13 na 7), ves ta čas pa imajo hude finančne težave. Denarja je občutno premalo, pa še ta priteka z večmesečnimi zamudami. Znova za njihovo dejavnost tudi ni samostojne postavke v proračunu. Vse to pomeni, so opozorili, da
bo treba na državni ravni resno, celoviteje opredeliti vprašanja sodelovanja z izseljenci. Na SIM pa se navzlic vsemu ta čas pripravljajo na dostojno predstavitev svoje dejavnosti ob 50-letnici, ki bo leta 2001. Med drugim naj bi slovenstvo v izseljenstvu predstavili v solidnem zborniku, uredili stalno muzejsko zbirko, pridobili "izseljenski trg" in tradicionalno srečanje prvič pripravili v ljubljanskih Križankah.
Priznanje reda svetega Fortunata prekmurskemu gostincu Ljubuana /Delo/ - Prestižni red sv. Fortunata je v hotelu Slon znova podelil priznanja za izboljšanje kakovosti življenja. Ritual so vodili častni prior reda Štefan Špilak in redovna brata dr. Janez Bogataj in Janez Istenič. Najprestižnejšo nagrado, Maison de Qualité je za "dvig kakovosti kulinarike in ohranjanje etnoloških posebnosti Prekmurja" dobil Ignac Rajh, legendarni gostinec iz Bakovcev pri Murski Soboti. Vnovič pa jo je dobil še Boris Lieber za gostilno Lieber v Gameljnah.
DZ sprejel pokojninsko reformo
Ljubuana /Delofax/ - Državni zbor je v petek, 10. decembra po dolgi in zelo polemični razpravi sprejel zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S sprejetjem zakona se bo s 1 .januarjem 2000 začela uresničevati reforma pokojninskega sitema, saj bo obsegala tri stebre. Toda kakšen je novi zakon zgovorno povedo besede Branka Kelemina (SDS), ki jih je izrekel pred glasovanjem: "Kaj menite, spoštovani gospodje in gospe poslanke, ali obstaja kakšna razlika med delavko in delavcem, kmetom, kmetico pri 61, 63 letih in gospo birokratko, gospodom birokratom, politikom ali kakršnim koli drugim gospodom pri 61 oz. 63 letih ali celo pri 48...? Prvi bodo gubaš ti, zgarani, utrujeni, revni in tudi mogoče slabo oblečeni, da ne bom reke! raztrgani, drugi pa bodo urejeni, pokončni, gladkega obraza, dame bodo navešene z debelim nakitom in tako naprej... Med njimi bo razlika še v tem, da bodo imeli eni visoko pokojnino, drugi pa bodo pri izredno nizki pokojnini životarili še preostali del življenja. V tem zakonu ni solidarnosti, vsebuje pa nasilje političnega intelekta, politične kontinuitete nad slovenskim delavcem in kmetom. Zato čim prej sprejmimo to sramoto, to pokojninsko reformo, ki pomeni, da bodo 'pomembni in pametni čim prej prišli do visoke pokojnine, reveži ali osli pa garali in delali vse življenje'. Ker nočem biti osel, bom glasoval proti zakonu!"
December I99'J
Jubilej VTVVelenja -
največje regionalne televizije v Sloveniji
Velenje/Delo, G ¡as Slovenije/- Glas Slovenije že vsa leta uspešno sodeluje z VTV Velenjem oziroma Rajkom Djordjevičem, direktorjem te postaje in obenem tudi direktorjem Gospodarskega interesnega združenja lokalnih televizij Slovenije. Ta je predala v Velenju v delovanje prvo traso bodoče celovite tretje slovenske televizijske mreže, ki bo z mikrovalovnimi zvezami in pošiljanjem signala po zraku povezala lokjalne televizije, ki so članice združenja. Gre za prvo etapo obsežnega projekta, kije težak osemsto tisoč mark. Regionalna VTV Velenje, kije v omrežju skupaj s TV Primorko iz Nove Gorice, Studiom Signal iz Ljubljane in Študijem AS iz Murske Sobote, praznuje v teh dneh tudi desetletnico obstoja in šesto obletnico pridobitve regionalnega statusa. Jubilej so obeležili z otvoritvijo nove VTV hiše v Velenju. VTV zajema blizu 750 tisoč potencialnih gledalcev. S signalom v celoti pokriva Štajersko in Koroško, delno Prekmurje, Dolenjsko in ljubljansko kotlino. Njihov signal seže v Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško, informativno pa pokrivajo celjsko, koroško, savinjsko, šaleško in kozjansko regijo.
Ljubljana univerzitetno mesto
Ljubljana /Delo/ - Ob 80-letnici ljubljanske univerze sta rektor dr. Jože Mencinger in županja Viktorija Potočnik podpisala dogovor, po katerem je odslej Ljubljana razglašena za univerzitetno mesto.
S o boš k a gimnazija zibelka izobrazbe
Murska Sobota /Delo/- Soboška gimnazija je bila ustanovljena 30. septembra leta 1919, le dva meseca za tem, ko je bilo Prekmurje po razpadu Avstro-ogrske monarhije priključeno slovenskemu ozemlju. Slovesna akademija 80-letnice gimnazije je bila 8. decembra.
Tretja slovenska univerza vse bližje
Koper /Delo/- Univerza Maribor je sprejela stališče, da podpre razvoj tretjega slovenskega visokošolskega središča in da se oblikuje tretja univerza v Kopru, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak je izjavil, da je s pogovori izredno zadovoljen. Njegov obisk paje velika podpora zastavljenim načrtom na Primorskem.
Teč ajn i ca Ban ke Slovenije
Srednji devizni tečaj (petek, 10. decembra 1999)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 EUR)	196,9166
Avstrija (1 ATS)	14,3105
Francija (1 FRF)	30.0197
Italija (100 ITL)	10,1699
Nemčija (1 DEM)	100.6819
Avstralija (1 AUD)	123.0037
Hrvaška (1 IiRK)	25.7206
Japonska (1 JPY)	1,8963
Kanada (1CAD)	131.3478
Švica (1 CI-IF)	123.1730
V. Britanija (1 GBP)	315,1170
ZDA (1 USD)	194,0447
Šport
Razpored nogometnih
tekem Euro 2000
Tokio /Glas Slovenije/- Žreb za Euro 2000 Sloveniji ni bil naklonjen, saj seje uvrstila v prvo skupino skupaj z Jugoslavijo, Rusijo, Švico in drugimi. Poleg tega pa ne obeta niti dobrega zaslužka s teve pravicami. Prva skupina se je dogovorila za sestanek v zvezi s termini za 21.januar v Zurishu. Predstavniki Savdske Arabije so se Sloveniji ponudili kot sparing partner za EP, v Sloveniji naj bi gostovali 25. maja. Razpored skupin:
1.	skupina: Jugoslavija, Rusija, Švica, Slovenija, Ferski otoki
2.	skupina: Nizozemska. Portugalska. Irska, Ciper. Andora, Estonija
3.	skupina: Češka, Danska. Bolgarija. Islandija, Sev. Irska, Malta
4.	skupina: Švedska, Turčija, Slovaška, Makedonija, Azerbejdžan. Moldavija
5.	skupina: Norveška, Ukrajina, Poljska, Wales, Armenija, Belorusija
6.	skupina: Belgija, Škotska. Hrvaška. Latvija, San Marino
7.	skupina: Španija, Avstrija, Izrael, BiH, Liechtenstein
8.	skupina: Romunija, Italija, Litva, Madžarska, Gruzija
9.	skupina: Nemčija, Anglija, Grčija, Finska, Albanija
Plavalka Metka Sparavec trenira v Canberri /Foto: F.A./
'enkoTe
ttine. Nosi spor6čiIo:Tia-svet«-najzavlada ff^i^imbol Slovenije, lipov list. Ljubica
Jana izbira Slovenko leta 1999
V ožji izbor 16 kandidatk so prišle: Jelena de Belder Kovačič, umetnica urejanja vrtov, ki ji je belgijski kralj (poročena je z Belgijcem) podelil naslov baronice. Tatjana Fink, letošnja menedžer-ka leta, najboljša direktorica med vsemi slovenskimi direktorji. Sedem let vodi trebanjski Trimo podjetje.
Milojka Kolar, državna sekretar^ ka na ministrsvu za financf^jg Saša Einsiedler, telej/r voditeljica.
Bo/ena Glavak. (m&itofft - _ pranistka, kijejanuaria-l§16.^ic~^' • stopila na liublianskeffi&ifo.pft • Bernarda Korent&p^
letos ustanovljene ljudje Slovenije. Aleksandra Kornh pri triinsedemdes vrhu svetovne znaff?.?č doktorica kemije!niriiye profesorica in-^i ^ Unescovega centra ¿¿¿J študije.
M ara Kralj, 0 O p o f r
devetdeset let s copičern Poleg keramičnih izdjpktF^iJ? na svilo in porfretov£%'|; izpopolnjevala v Ffirizu in "-Prag ustvarila pa tudi ne^^^pža^niii lutkovnih predstav. Milena Močivnik, ki se zadnja leta posv psov. Ima zavetišče zapus Jasna Krljič, soproga novinarj Mileta Vrega, (mati sinka Tirna) ki se bori za življenje svojeg moža, bolnega za rakom. Zvezdami Mlakar, gledališkaS|p££V ' igralka.
Vika Potočnik, županja Ljubljan Metka Sparavec, 20-letna Mar borčanka, plavalka, ki živi
trenira v Canberri, pravijo ji tu......
Delfinček.
Brina Svigelj Merat, študirai'aj^*:>s primerjalno književnost in frafp coščino, se preselila v Francijo " napisala roman, ki se dogaja Balzacovi ulici. V Delu obveš: kako živi umetnost v pisan Parizu. Njen roman Con brio bil med kandidati za kresnika. Katarina Srebotnik, teni igralka, ki smelo stopa po slovite Mirne Jauševec. Tre je dvainpetdeseta na WTA je kandidatka za olimpijsk januarja 2000 pa bo nasto Australia Openu v Melboi Barbara Volčič Lomb urednica izobraževalnega ma na nacionalni televizij
Skulpturo za letošnjo Slo kombinaciji bele in rdeče mir in ljubezen! Vmes nosi tucJS ustvarja v svojem ateljeju v Rogašla 5
STA NEWS
have been joined by the newly-founded Centre for Slovene Literature. The center organised an autumn tour for seven Slovene writers and poets in Scandinavia.
Slovene Culture -1999 in Review OUTSTANDING ACHIEVEMENTS
Two young directors managed to catapult Slovene film production amongst Europe's elite. 'Gone With the Train' by Igor Sterk and 'Idle Running' by Janez Burger were recognised, and received a number of rewards both abroad and at home.
The Vito Taufer-directed 'Silence, Silence, Silence1 became the second most renowned and well-received Slovene theatre piece in the world, bettered only by 'Šeherezada'. Both were produced by Slovenia's Slovensko mladinsko gledališče.
This year has also been a success for Slovenia's classical and puppet theatres and dance performers who all enjoyed success abroad; the international dance group, En-Knap, led by choreographer Iztok Kovac, toured many European countries with its production 'Far From the Sleeping Dogs'. This production was also performedin this year's cultural capital of Europe, Weimar.
Slovenia's architectural genius, Joze Plečnik (1872 -1957) was honoured in Britain for his enormous contribution to European architecture; his work was displayed at an exhibition held in London.
The choirs Ave (conducted by Andraž Hauptman) and APZ Tone Tomsic (conducted by Stojan Kuret) became the latest members of the elite group of ambassadors for Slovene art, who include such names as piano player Dubravka Tomsic Srebotnjak, mezzo-soprano Marjana Lipovsek and the Ljubljana Puppet Theatre.
Among the Slovene artists who have had a strong presence on the international scene this year, were: painters Zoran Music, Veno Pilon, avantgarde composer Vinko Globokar, choreographer Matjaž Faric, the creator of socially engaged macro-projects Marko Peljhan, theatre director Dragan Zivadinov and Internet artist Igor Stromajer.
Writer Drago Jančar was the most widely translated Slovene writer alongside poet Tomaž Šalamun. Jancar's literary genius was confirmed by the Kresnik Award for the best Slovene novel.
The advocates for the translation of Slovene literature into foreign languages, namely the Vladimir Bartol Fund and the Trubar Foundation
A series of thoroughly prepared publications gave the Slovene publishing houses a chance to be promoted at the recent business-oriented Frankfurt book fair. An extensive number of high-quality works were published by the largest Slovene publisher, Mladinska knjiga. The religious publishing house Druzina improved its range of books by publishing some fundamental works by Christian thinkers, including philosopher Thomas of Aquinas. The students' publishers, Studentska zalozba, also gained reputation by publishing a series of translations by the world's greatest authors in the collection 'Beletrina'.
The National Gallery staged an excellent exhibition named The Treasures of Slovene Churches' featuring goldcraft works. The National Museum, on the other hand, is staging an international exhibition until March 2000, in the honour of the Renaissance genius Leonardo da Vinci.
team for winning the world championship, German tennis player Nicolas Keifer for entering the semifinals at this year's tennis masters, and Herrmann Maier, an Austrian skier, with four victories at this year's world championship.
Janez Jansa Chosen Political Figure of the Month
The politician of November was Janez Jansa, the leader of the Social Democratic Party (SDS, opposition), according to a poll. The second and the third most prominent political figures of the month were Prime Minister Janez Drnovsek (164) and President Milan Kucan (102), followed by Deputy Prime Minister Marjan Podobnik (98), Slovene Christian Democrats' leader Lojze Peterle (50) and Agriculture Minister Ciril Smrkolj (39).
Canadian Studies Launched at University ofMaribor
The Budapest-based Canadian ambassador to Slovenia, Marta Moszczenska, opened the centre for Canadian studies at the University of Maribor. The Canadian delegation and the chancellor of the university, Ludvik Toplak, discussed the cooperation with Canadian educational institutions. Toplak thanked the Canadian diplomats for their help in setting up the centre. The University of Maribor has been trying to advance co-operation with Canada, and Canadian Slovenes by facilitating their studies in Slovenia. The university is planning to suggest that the Slovene government reach a culture and education agreement with Canada.
Preseren 's Poems to Reach the English World
"This collection will be the most significant among all bilingual books of Preseren's
poems, including those translations in German, Italian and French. This is because it has the capability to reach every continent of the world," stressed the editor of the new collection of France Preseren's poems, France Pibernik. Pibernik and co-editor France Drolce selected and edited the poems, which were translated by Dr. Tom Priestly and Dr. Henry Cooper, professors at the universities of Edmonton and Bloo-mington, respectively. Cooper also wrote the book's introduction specially adapted for foreign readers. The English edition of Preseren's poems, entitled 'Poems', is the fourth in line to make its way in to the world. The book has been published by the Kranj Municipality in co-op-eration with Mohorjeva druzba, a Klagenfurt-based Slovene publishing house.
Pavlin Proposed Star of the Month in Germany
Miran Pavlin, a Slovene football player, is among the nominees for the November star-of-the-month contest organised by the German TV station ZDF. The footballer entered the competition for the crucial goal he scored against the Ukraine, which brought Slovenia to the Europen Football Championship for the first time. Pavlin shortlisted for the title along with Germany's women's fencing
Minister Suklje to Visit the United States
Minister of the Interior Borut Suklje and a delegation will be visiting the United States at the invitation of U.S. Attorney General Janet Reno, the Ministry of the Interior said. Besides Reno, Suklje is scheduled to meet other senior representatives of U.S. institutions, including FBI Director Louis Freeh, Ambassador Richard Schifter, who heads the Southeast European Co-operative Initiative, and National Security Council Director for Southeast Europe Christopher Hill. Both countries' officials are expected to discuss bilateral co-operation in fighting organised crime, illegal drug trafficking and terrorism, as well as security issues in the Balkans. They will also exchange their experience in fighting economic crime, money laundering, illegal migrations and the smuggling of people. Slovenia's officials will brief their interlocutors on the changes in passports.
St. John's Park
iIMMUNITY CLUB
OQp
Proud Sponsor Of Ihe Sydney 2000 Slovenian Olympic House.
80 - 8't Brisbane Rd. St John ^ Park. N.S.W. 2176
Christmas Party
Sobota, 18. decembra 1999 Igrajo LAUFARJI iz Slovenije
Z ladjo Olympic Spirit po sydneyskem zalivu
Sreda, 22. decembra 1999 ob 18.00 uri
Silvestrovo y olimpijskem Sydnevu
Klub Triglav že sprejema rezervacije (Martha Magajna tel.: 960 96057) Žrebanje srečke za povratno letalsko vozovnico Sydney-Dunaj Igral bo narodnozabavni ansambel iz Slovenije LAUFARJI
Veselo v novo leto 2000 - v novo tisočletje s Klubom Triglav!
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Christmas in Slovenia
By Draga Gelt and Tone Gorjup
CHRISTMAS EVE
ADVENT
Advent is a holy time, the time of concentration, meditation and preparation for the birth of Christ. The activities which disturb the concentration ceased in Slovenia at Advent. There were times, when marriages were not celebrated and some people abstained from food. In church a special Morning Mass was celebrated named ZORN1CE (SVITANICE) - the Early Mass. Families gathered together to pray the Joyous part of the Rosary and to sine the Advent songs especially 17 OBLAKI (You, the Clouds) by Janez Traven, KEDAJZVELICAR PRJSEL BOS (When Are You Coming, Savior?) by Angelik Hribar; POSLAX Z NEBESJE ANGEL (The Anael is Sent from Heaven) by Martin Zeleznik: VSO ZEMLJO TEMA KRIJE (All the Earth is Covered in Darkness) by Matija Tome or PRIDI RESENIKSVETA (Come, the Savior of the World) by Karlo Adamic.
Slovenians spend Advent in preparing for Christmas and in collecting materials for making the Nativity set. In Slovenian churches and in private homes the Advent Wreath is quite new and is in the last few decades prepared with greenery and candles.
CARRYING OF A STATUE OF MARY
A very old custom is also known in Slovenia named MARIJO NOSIJO - carrying of a statue of Mary. The custom reminds us of the travels of the pregnant Mary and Joseph, combined with the celebration of the "Nine days of Christmas'. The statue of Mary spent each night with a different family, being honoured each evening with the home devotions (praying of the Rosary, litanies and singing of hymns).
J AS LICE - The Nativity Set
Every Slovenian home had a special place in the house, where the cross was put throughout the year. In the month of May the statue of Mary was put in that special place and at Christmas this was also the site for j as I ice. In some parts of Slovenia the wheat is sown in a small dish and put in the special jaslice place. Throughout Advent the moss, bark, small pretty stones, twigs and branches of fir trees are gathered, followed by the making of the simple stable with a straw covered roof, painting of the figures of Mary, Joseph, baby Jesus, together with shepherds, oxen and donkey, sheep, shepherd's dogs, camels and the Three Kings.
The first jaslice was prepared by Jesuits in 1560 at Coimbra (Portugal). The first church in Slovenia lo have jaslice was St. Jakob in Ljubljana in 1644, and the Chronicle describes the figures as being very tall. In later years the figures were painted on boards or were made of paper.
The first written account otjaslice by A. Praprotnik in a private home comes from 1848. He states that Slovenians put jaslice in a triangular form in a corner of the house, with the town of Bethlehem on a little hill, and below the stable - STAL1CA. The figures of Mary, Joseph and baby Jesus are in Slovenian Nativity set placed in the stable and not in the cave as in most countries. The figures were sometimes made of wood, wax or paper, sometimes of painted pottery. The important part of Slovenian jaslice is the linen cloth (sometimes molded from wood and hand painted) -PRTICEK. The BOZICNO DREVESCE (the Christmas tree) was unknown in Slovenia until the First World War.
Preparations for Christmas Eve continue with the cleaning of the house and the surroundings. Christmas Eve has a different name accordina to the region of Slovenia. Special Christmas cake (or more cakes) BOZICNIK are baked, named also POPRTNIK. The Christmas cake was put on a table, covered with a white cloth and the family gathered for meals at another, less prominent place. At the Morning Mass people collected blessed water to take home for the evening blessing of their homes at the time of the Three Holy Evenings (Christmas Eve, New Years Eve and before the Feast of the Epiphany). The table with Bozicnik was blessed and not to be touched or used until the Feast of the Epiphany. The first Holy Evening - Christmas Eve begins at dusk. The bells begin to ring. In the homes The blessing of the house and surrounding buildings with the holy water begins, followed by incense burning. The whole family follows praying on the way. After the blessing the family sits at the table for a simple meal. Waiting for Christ's Birth follows with the singing of songs, Christmas carols and readings from the Bible.
MIDNIGHT MASS - POLNOCNICA
The whole family usually goes to Midnight Mass except one
member, who stays as a guardian of the house. The bells toll and the church is well lit in the winter night. Many Christmas songs are sung. In Slovenia more than 80 Christmas songs are known, most of them unique. After the return from Mass the family has a warm meal, most of the time KOLIXE - the black pudding sausages. There were no presents on Chri-stmas Eve in Slovenia ex-cept sometimes an orange for the whole family, wal-nuts and hazelnuts or dried apples. Some Slovenian Christmas songs-Carols date back to the 15"' century, with the ENO DETEJEROJENO ('Hie One Baby is Bom) being the oldest known Slovenian Christmas song. The later traditional Slovenian Christmas carols are sung every Christmas, such as DETE R.AJSKO. Silent Night is loved very much in Slovenian language.
CHRISTMAS DAY
The Christmas Day is the holiest day of the year and people do not work around their homes. In some regions of Slovenia, visitors on Christmas Day mean a bad omen. The Christmas Day is for the family: wishing each other Merry Christmas was at Mass time and then people went to their homes, to celebrate the Birth of Jesus in their hearts and welcome Him into their families. People never went visiting on Christmas Day, not even neighbours. They only went to church and then home again. There was a celebration meal at noon. The next day people went visiting to see and admire each other's jaslice.
Under the Communists Christmas day in Slovenia was an official working and school day. Only since the Independence of Slovenia, 1991. is Christmas day a public holiday.
SECOND HOLY EVENING - NEW YEAR'S EVE
On New Years Eve the blessings of the houses and surroundings were repeated as per Christmas Eve. After New Year the KOLEDNIKI -the messengers of well wishes were walking from home to home, singing traditional songs. These songs date to the Middle ages and are unique to each Slovenian region.
THE THIRD HOLY EVENING - THE EPIPHANY
The Eve before the Feast of the Epiphany the blessings of the houses and surroundings were repeated for the third time. On the doorposts the new date was written with chalk and the initials of the Three Kings. (Example for next Christmas: 20 G + M + B 00). The Three kings: Caspar, Melchior, Balthazar were added to the jaslice, symbolizing their arrival at the stable to see and honour baby Jesus.
Slovenija, moja dežela
KARIN GAL
LJUBLJANA
/Jana/ - 2000 steklenic burne zgodovine! Zlata radgonska penina bo v 2000 steklenicah pripovedovala šumeče zgodbe od leta 1 do 1999. Mestni muzej Ljubljana, ki domuje v Turjaški palači (zraven Križank) in ga trenutno prenavljajo, prireja novoletno razstavo, na kateri bodo razstavili tudi steklenice radgonske penine z etiketami zgodovine Ljubljane. Razstava bo odprta do 11. marca 2000, ko se bo dopolnilo 65 let, odkar je mesto ustanovilo svoj muzej. Razstava bo pod naslovom Kronos 2000 -Ljubljana, ljudje in dogodki. Kronos je bog časa. Na Radgonski penini bodo portreti znanih in neznanih ljudi, z upodobitvami predmetov in dogodkov iz preteklih let. Steklenice bodo naprodaj in kupci si bodo lahko privoščili "požirek zgodovine".
Anton Codelli (1875-1945), graščak in izumitelj, lastnik prvega
avtomobila v Ljubljani na prelomu stoletja, izdelal prototip TVsprejemnika, leta ¡910 sije zamislil zrakoplov za 2000 ljudi
Uvoznik slovenske hrane in pijače
Slovenske začimbe brez konzervansov-produkti Evergreena iz Boštanja Vrhunska slovenska kvaliteta
Ajvar, Črna kumina Zdravilne kapljice od kumine Marmelade Vložene kisle kumarice Najboljši slovenski hren
NOVA GORICA
/Primorske novice/ -Na seznamu kulturrnih spomenikov državnega pomena so uvrščeni tudi vila Vipolže v Brdih, nekdanji servitski samostan (bivša porodnišnica) v Kopru in grad Socerb v Novi Gorici, vrt ob vili Ferrari v Štanjelu in Predjamski grad. Grad Rihenberk (na fotografiji) je eden od šestih primorskih spomenikov državnega pomena.
BLED
/Večer/- Blejski otok je zdaj sicer državna last, toda Cerkev je zaradi lastništva že vložila tožbo. Ministrstvo za kulturo pa je že naredilo nekaj konkretnega: za ureditev obale in stopnišča so namenili najprej 8,5 milijona tolarjev, kasneje pa še 33 milijonov. Kamen za stopnice že klesajo v Beli krajini. V slabem stanju je tudi gostilna, mežnarija, muzej...
Pred časom je inšpektor RS za področje kulturne dediščine dr. Savin Jogan dejal: "Odprtina v cerkvenem tlaku, kije bila prekrita s steklom in skozi katero seje videlo ostanke prvotne cerkve in skelet,je bila zaprta z močnimi hrastovimi deskami, iz groba pa so bile odstranjene staroslovanske kosti. Takratni župnik je kosti spravil kar v kartonsko škatlo."
Občina načrtuje, da bodo pletnarji vozili na otok mladoporočence in svate, pozneje paše nagrad. Na poroke naj bi prihajali tudi iz tujine. Na gradu bodo razširili gostinsko ponudbo in uredili dva poročna apartmaja. Obenem bodo uredili tudi grajsko kopališče, smučišče Stražo in drugo.
Domači rum Pelinkovec Vipavska vina (Sauvignon, Chardonnay,
Cabernet) Vinjak Cekin Brinjevec
Rogaška Donat Mg
več lahko naročite na telefoi
(02] 960162 55 íax: 10219601
Arheologija
Nova spoznanja arheologov v Izoli
Izoia /Delo/ - Dr. Marko Frelih, zasebni raziksovalec, ki že dolga leta proučuje, kaj skrivajo tla pod Manziolijevo palačo. Pretekle dni je končal izkopavanja v tlaku pred stavbo, v kateri bo sedež Skupnosti Italijanov in učni center za konzervatorske in revitalizacijske posege v starih sredozemskih mestih. Lahko je kar vesel tega kar je našel.Najprej potrditev, da Rimljani niso naseljevali samo Haliaetuma ob Simonovem zalivu, ampak so bili zagotovo tudi na tednajem otočku, kjer je v antiki nastajala prva zasnova mesta. V palači je odkril že pred leti 22 metrov dolg rimski zid z ostanki antične strešne kritine - tegol. Na njih so značilni pečati z začetnicama imena Lucisu Quintus Thales. Enaki strešniki so bili najdeni tudi v Simonovem zalivu in drugih istrskih krajih in so bili očitno narejeni v isti opekarni. Našli so bronaste žebljičke za zabijanje svinčenih oblog na čolne, kakih 140 glinastih uteži za mreže. Vse je bilo iz prvega stoletja našega štetja, pozne antike. Letnica na kamnitem portaiu (1470) dokazuje, daje bil kraj poseljen že prej. Pred palačo Manzioli paje dobrih 30 centimetrov pod sedanjim tlakom ob tokratnih izkopavanjih našel srednjeveški tlak. Najstarejša faza je iz približno 15. stoletja. V njem so našli štiri kovance, med katerimi je soldo iz 1768. leta, za preostale tri bodo starost določili v numizmatičnem kabinetu. V mulju so našli lesene kole, njihove konice so še danes sveže zarezane. Tu so našli tudi debelo kamnito (apnenčasto) kroglo s premerom skoraj 60 centimetrov, kakršne so uporabljali na katapultih. Človek se vpraša kako so kotalili take krogle, težke več kot 100 kilogramov. Domačini so hiteli pojasnjevati, daje to najbrž ena izmed krogel s katerimi so Pirančani pred stoletji obstreljevali Izolo. V mulju so bile tudi živalske kosti, predvsem divjačine. Tri metre stran od bližnje cerkve Marije Alietske pa so naleteli na zid, ki bi lahko bil temelj nekdanje romanske cerkve, morda iz 12. ali 13. stoletja. Kako je v preteklosti potekala obala in do kod je segalo morje, ni mogoče trditi z gotovostjo. Po vsej verjetnosti je bila cerkvica še na kopnem. Obala je bila v antiki dva metra nižja kot zdaj. Tlak je lepo odkritje, saj ni nihče pričakoval, da bo tako lepo ohranjen in da ga je vsaj za 120 kvadratnih metrov.
Kultura
Haiku kotiček Pavle Grudnove
Škofjeloški pasijon tudi v letu 2000
Škofja Loka /Dnevnik/ -Najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku bodo uprizorili v postnem in velikonočnem času leta 2000.
Nagrade Julija Betteta
Ljubljana /Delo/ - Društvo glasbenih umetnikov Slovenije vsako leto podeljuje Bettetove nagrade in listine najzaslužnejšim članom in za gledno sodelovanje. Letos so jih prejeli: nagrado Studio za tolkala in umetniški vodja Boris Šurbek ter klarinetist Slavko Goričar, listino pa koncertni oglaševalec in reparator klavirjev Zlatko Silič.
Bohinjska krajina Z vojno v ozadju
Bohinj /Gorenjski glas/ - Tomaž Budkovičje napisal knjigo Boiiinj 1914-191 H, izdalajoje Mohorjeva založba (Celovec-Ljubljana-Dunaj). Bohinj seje z vstopom Italije v vojno (1915) znašel ob poti, ki je vodila na fronto, in postal živahna postaja skozi katero je potovalo vojaštvo, orožje in vseh vrst oprema. Za hitrejši promet so zgradili še ozkotirno progo in žičnice, okoli jezera in v hribih so bile bolnišnice, taborišča za ujetnike, šola za vojake in oficirje intd. Vojna je tako prinesla Bohinju nove možnosti za zaslužke, seveda paje odnesla tudi mnogo življenj in skazila marsikatero krajinsko lepoto. Z 252 fotografijami prinaša knjiga tudi bogastvo vizualnih informacij, na kratko: prileže se kot velik kos kruha z zaseko.
Prešernova četrta pot v svet
Kranj /Gorenjski a las/ - V ponedeljek, 6. decembra so v počastitev 150 letnice smrti in 200. obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna v mestni hiši v Kranju predstavili slovensko-angleško izdajo njegovih pesmi iz knjižne zbirke Prešernova pot v svet v založništvu Mestne občine Kranj in Mohorjeve založbe iz Celovca.
Jenkova nagrada
Kranj /Delo/ - V Prešernovem gledališču so znova podelili Jenkovo nagrado - nagrado prejme avtor najboljše pesniške zbirke leta. Letos je bila podeljena štirinajstič, prejel jo je pesnik, ki jo je dobil prvič, se pravi leta 1986 za zbirko Palimpsesti. To je Niko Grafenauer.
Sveti večer 1992
Zvezde migljajo
v mir... Mlaj! Pod Južnim Križem ptički cingljajo.
Umetnost narave
Sijaj v kristalih ledenih rož - spomin nanj v belih opalih.
Končana gledališka sezona amaterske skupine Harlequin T h eta re Company v hribovitem področju Melbourna
Melbourne /Glas Slovenije/ -Harlequin Thetare Company seje v prvi polovici leta 1999 predstavila svojim zvestim obiskovalcem z Rodgers / Hamersteino-vim musiclom Okallioma, a sezono je zaključila s poznanim musiclom Alena Lernera in Fredericka Loewa My Fair Lady. Skupina je navduševala svoje občinstvo z 18 celovečernimi predstavami in pred zaključkom sezone opravila avdicije za naslednjo predstavitev musicla
Z leve: Jim Megs in \rmko Rizmai v mu si cht My Fair Lady
Brigtuloon, ki bo na sporedu v prvi polovici leta 2000. V omenjeni gledališko alasbeni skupini že leta sodelujeta in redno nastopata tudi dva znana melbournška Slovenca Vinko Rizmai in zelo nadarjena Vinkova hčerka Zalika.
Po besedah Vinka Rizmala, je sodelovanje v skupini, v kateri se vsi trudijo za čim uspešnejšo in kvalitetnejšo predstavitvijo vsakega dela. poseben užitek. Zlasti pomembno je sodelovati s priznanimi strokovnjaki za glasbeno gledališka odrska dela, saj so tovrstni kontakti in izkušnje predpogoj za uspešno predstavitev v angleščino prevedene operete slovenskega skladatelja Radovana Gobca Planinska roža na avstralskih odrih. Prvo fazo projekta Planinska roža na avstralskem odru, v katero spada prevod v angleščino in glasbena ureditev omenjene operete, je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo RS. Seveda je potrebno še veliko dela in planiranja. Po sedanjih predvidevanjih naj bi do premierne predstavitve slovenske operete prišlo v prvi polovici leta 2001.
Spomenik pesniku Goriških brd
Dobrovo /Novi glas/- Pred gradom na Dobrovem so odkrili spomenik pesniku in domačinu Medane Alojziju Gradniku. Osrednji govor je imel dr. France Bernik. predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ocenil je pesnikov človeški lik in ocenil njegovo umetnost.
Pa še to
Cepič mariborske trte -bo v Avstraliji sproščen leta 2001
Mei.iiovrne/Gias Slovenije/- Prav v tem času pa bo sproščen iz avstralske karantene cepič najstarejše stare trte na svetu iz mariborskega Lenta, katerega je po posredovanju Vinka Rizmala Mestna občina Maribor podarila občini Great Yarra Ranges v Melboumu. Vina s področja Yarra Valley spadajo med svetovno znana avstralska visoko kvalitetna vina.
Leto 2001 bo zanimivo
/Glas Slovenije/ - Po besedah Vinka Rizmala lahko pričakujemo, da bo po zelo aktivnem olimpijskem letu 2000 sledilo nič manj razburljivo leto 2001. Veliko bo torej odrskega dela, upajmo, da bomo dočakati tudi avstralsko predstavitev Planinske rože (v angleščini), sprostitev cepiča mariborske trte in obenem tudi 10. obletnico slovenske države.
Olimpijska stran
Združeni narodi pozivajo k olimpijskem premirju
/Internet/- Skupščina Združenih narodov je na zahtevo 180 članic sprejela resolucijo in pozvala vse članice, naj med olimpijskimi igrami v Sydneyu med 15. septembrom in 1. oktobrom 2000 spoštujejo olimpijsko premirje. Resolucija z naslovom Ustvarjanje mirnega in boljšega sveta s pomočjo olimpijskih idealov in športa je bila zamisel Mednarodnega olimpijskega komiteja (Moka). Poziv k olimpijskemu premirju je skupščini prenesel avstralski plavalni prvak Daniel Kowalski, skupščini pa je predsedoval monaški princ Albert, ki je tudi sam član Moka.
Rokomet za Sydney
Ljubljana /Delo/ - Slovenska rokometna reprezentanca bo konec januarja 2000 igrala v reški skupini. Slovenska ekipa se je znašla za EP leta 2000 v zares elitni druščini - skupaj z Rusijo, Nemčijo, Španijo, Francijo, Švedsko, Hrvaško, Dansko, Norveško, Portugalsko, Ukrajino in Islandijo. Jerasova četa je je z uvrstitvijo na EP - kot edina med vsemi slovenskimi ekipami v igrah - ostala tudi v igri za nastop na Ol v Sydneyu. Rusija, Španija, Švedska, Francija in Nemčija so že finalistke olimpijskega turnirja, prosto pa je še eno "evropsko" mesto. Tako bi si olimpijski vizum lahko priigrala tudi Slovenija, čeprav nanj računa še Hrvaška.
Vrnitev Brigite Bukovec v olimpijskem letu
Ljubljana /Dnevnik/ Naslednji vrhunec -J-ir"?"^
športne poti Brigite ? Bukovec, po srebr-nem sijaju odličje iz Atlante 1996, bo predvidoma Sydney 2000. Slovenska uspešna športnica, atletinja, je pred meseci okrevala po operaciji ciste na jajčniku. Je izkušena tekmovalka in morda se j i bo uspelo hitro vriniti na vrhunsko raven, toda atletika je šport, v katerem se ne šteje umetniški vtis, le sekunde in metri. Jure Kastelicje dejal: "Po zimski sezoni je bila prva na seznamu svetovnih izidov, kar ni nikdar uspelo še nobenemu Slovencu. Želela sva si kolajno s svetovnega prvenstva na prostem - ta je še edina, ki je nima v svoji zbirki, a je bolezen vse preprečila."
Izvršni komite Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) imenoval športnike za olimpijske igre Sydney 2000 Ljubljana /OKS/ - Športniki in predstavniki njihovih športnih panog so pred dnevi podpisali pogodbe, ki jih obvezujejo, da bodo spoštovali olimpijsko listino in obeznosti, ki iz nje izhajajo. OKS pa seje obvezal, da jim bo pomagal pri uresničitvi njihovih športnih ambicij. Tako je za OI Sydney 2000 potrjeno 42 športnikov.
Izjava sekretarja odbora za vrhunski šport Janija Dvoršaka in predsednika OKS Janeza Kocijančiča
Ljubljana /Večer/- Jani Dvoršak je izjavil, da priprave slovenskih športnikov za nastop na 01 v Sydneyu potekajo zelo dobro. "Večina kandidatov je opravila vsaj ene priprave v Avstraliji, kar je zelo pomembno zaradi časovne razlike in aklimatizacije na drugi letni čas. Atleti, ki še niso bili na pripravah v Avstraliji, bodo tja šli marca 2000. Pred igrami bodo imeli slovenski športniki priprave v Brisbanu."
Predsednik OKS je dejal, da slovenskajavnost veliko pričakuje od olimpijcev in upa, da bo eden izmed njih osvojil zlato medaljo za Slovenijo.
Fedja Marušič ima vozovnico za Sydney v žepu
Sydney, Ljubljana /Glas Slovenije, Delo/ Aprila 2000 bo v sydney-skem Penrithu začetek nove sezone svetovnega pokala in tega se namerava udeležiti tudi slovenski kajakaš-slalomist na divjih vodah iz Solkana Fedja Marušič. Drugi vrh zanj bo junijsko evropsko prvenstvo v italijanski Mezzani. V poznem poletju namerava formo preveriti še na kakšni tekmi svetovnega pokala v Pragi ali Augsburgu.
TISKOVNI SKLAD
Glas Slovenije 50.00 Ivo Leber, Slovenski klub Planica Wollongong I 25.00 Ljenko Urbančič ; $ 10.00 F. Pestotnik, 1. Vohl, M. Cestnik HVALA
Seznam kandidatov za nastop na 01 XXVII. Olimpiade - Sydney 2000
ATLETIKA
1.	Bilač Brita
2.	Bukovec Brigita
3.	Cankar Gregor
4.	Bikar Alenka
5.	Javornik Helena
6.	Kocuvan Miro
7.	Lengerholc Brigita
8.	Prime Igor
9.	Šestak Matija
10.Valant	Anja
11.	Horvat Boštjan
GIMNASTIKA
1. Petkovšek Mitja
JADRANJE
1.	Margon Mitja
2.	Čopi Tomaž
3.	Žbogar Vasilij
JUDO
1. Sraka Raša
KAJAK KANU
1.	Vehovar Andraž
2.	Hočevar Simon
3.	Marušič Fedja
4.	Mali Nada
KOLESARSTVO
1.	Hvastija Martin
2.	Štangelj Gorazd
3.	Mum Uroš
4.	Hauptman Andrej
PLAVANJE
1.	Šparavec Metka
2.	Mankoč Peter
3.	Milenkovič Marko
4.	Kejžar Alenka
5.	Kejžar Nataša
STRELSTVO
1.	Debevec Rajmond
2.	Lipolt Andraž
3.	Prednik Natalija
TAEKWONDO 1. More Marcel
TENIS
1.	Srebotnik Katarina
2.	Križan Tina
VESLANJE
1.	Čop Iztok
2.	Špik Luka
3.	Mujkič Sadik
4.	Tul Erik
5.	Klemenčič Jani
6.	Sračnjek Greaor
7.	Pirih Miha
Trinajst besed prepovedanih za komercialno uporabo
Sydney /Glas Slovenije/ -Avstralska vladaje sprejela zakon, po katerem nekatere besede v zvezi z olimpijskimi igrami Sydney 2000 pripadajo samo SOCOG-u. Uporaba trinajstih besed v komercialne namene je prepovedana. Prepovedane so besede v povezavi z besedo Olympics: dva tisoč "two thousand", "spirit", "summer", "medals", "green", "gold" in druge... Opozarjajo, da bodo patrolirali po ulicah posebni agenti in kontrolirali napise na stavbah , avtobusih in drugje ter ugotavljali kdo krši avtorske pravice SOCOG-a v propagandne namene. Tako se je že opekla ženska nogometna ekipa, kije na svoj koledar zapisala "2000 Olympic Year Calendar", bili so prisiljeni izpustiti besedo Olymic. Kršilce zakona - prodajalce izdelkov z nedovoljenimi besedami čaka denarna kazen do 250.000 dolarjev ali zaporna kazen.
Za olimpijsko leto avtobus na vodi in na kopnem -vse obenem
Sydney - /The Sun Herald, Glas Slovenije/ - Te dni je stekla preizkusna vožnja amfibijskega avtobusa, ki so ga Avstralci poimenovali kar Aussie Duck. Do olimpijskih iger nameravajo v Wollongongu narediti štiri take avtobuse, vsak pa stane milijon dolarjev. Vožnja z njim bo edinstvena - najprej po sydneyskih ulicah, potem pa bo zaplaval po vodi sydneyskega zaliva. Prvi potniki se bodo lahko popeljali s tem zanimivim vozilom, ki ima 50 sedežev že 2. januarja 2000. Vsaka vožnja bo trajala okoli 80 minut po kopnem in po vodi. Uradna predstavitev amfibijskega avtobusa, ki je težak 14 ton, bo v nedeljo, 19. decembra v Rozelle v Port Jacksonu. Na fotografiji spodaj amfibijski avtobus.
u
Tiir \oktot m ii\ fm «
December 1999
Po svetu
NEW YORK, SYDNEY, TAHITI, KAIRO, BANGKOK, PHUKET, VERSSAILES
/Mag, Glas Slovenije/ - Zgoraj omenjena mesta bodo vrelišča novoletne norije. Med kultna doživetja na prelomu tsiočletja sodi tudi plezanje na Blue Mountains blizu Sydneya. Marsikdo se bo odločil za traso med Ayers Rockom in Alice Springsom v Avstraliji, avstralski narodni park Kakadu ter Veliki koralni greben ali pa za noro noč v olimpijskem Sydneyu. Ob obalah novozelandskih otokov Chatman bodo iz letala na višini 3000 metrov skakali s padalom in tako pozdravili prvi sončni žarek leta 2000. V Versaillesu bo zabava spominjala na tiste iz časov francoskih kraljev. Eno najek-skluzivnejših novoletnih zabav bodo uprizorili ob vznožju egipčanskih piramid. Ob kepsovi piramidi bodo postavili tristo-metrski oder, na katerih se bodo vrstili nastopi simfoničnih orkestrov in glasbenih skupin.
CELOVEC
/Naš tednik/- V nekaterih krajih Avstrijske Koroške prelomnega leta 2000 ne bodo pozdravili s petardami in polnimi kozarci Šampanjca, temveč s slovenskimi kolednicami. Dragocene posnetke koledniških pesmi v živo, pri katerih je delno dokumentiran tudi kontekst dogajanja, je na zgoščenki pripravil Lajko Milisav-Ijevič. Naslov zgoščenke je Eno pesem hočmo peti, predstavljenih paje 42 skupin. Sodelovalo je 284 nastopajočih iz Roža, Podjune in Zilje. Nešteto ur, dnevov, tednov in celo let je Lajko vložil v to delo.
TRST
/Delufax/ - Podružnica Nove ljubljanske banke d.d., ki že od oktobra deluje v Trstu, uradno pa jo je odprl župan Riccardo Illy 3. decembra letos, je še zmeraj edina podružnica katere katere od srednjeevropskih bank v Zahodni Evropi. Selitev iz Milana v Trst obeta povečanje poslov, saj bo fizično bliže svojim komitentom, v Milanu pa bo ostalo manjše predstavništvo.
DUSSELFORF
/Delo/ - Milijon mark, najvišjo tovrstno nagrado v Nemčiji je prejel slovenski 50-letni filozof Slavoj Žižek, profesor na ljubljanski univerzi za znanost in kulturo dežeje Severno Porenje-Vestfalija. Žižek bo s tem denarjem lahko dve leti vodil skupino na inštitutu v Essnu, ki bo raziskovala notranja protislovja postmodernega uma.
MUNCHEN
/Jana/ - Druga elitna bavarsko-slovenska noč je v veličastno dvorano prestižnega hotela Bayerischer Hof privabila več kot 400 gostov iz Slovenije in tujine. Pred božična munehenska noč bo odslej vsakoletna stalnica in zagotovo vpisana v številne družbene koledarje.
BRUSELJ
/Dei.o/ - Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, ki so ga odprli v Bruslju, bo skrbelo za informacije v Evropski uniji, o možnostih slovenskih podjetij in inštitutov za vključevanje v programe EU, sodelovalo bo pri promociji Slovenije, bilo naj bi pa tudi informacijsko, svetovalno in lobistično središče. Vodja tega združenja je dr. Boris Cizelj.
RIM
/Mag/- Bilo je med nogometnim srečanjem med Laziem in Mariborom. Za Lazio so tudi navijali privrženci majhne vasice blizu Rima po imenu Montopoli Sabina. A le do takrat dokler niso na drugem programu nacionalne televizije objavili šest izžrebanih številk državne loterije. V trenutku so pozabili na nogomet in se usuli na ulice. Nekdo med njimi je zadel - največjo vsoto v evropski zgodovini, 86 milijard lir ali 86 milijonov nemških mark.
BEOGRAD
/Novi cías/- Beograjski nadškof dr. Franc Perko bo kmalu razrešen visokih cerkvenih položajev v Beogradu. Iz Vatikana so sporočili, da intenzivno iščejo naslednika. Novi nadškof naj bi bil imenovan ob koncu letošnjega leta ali v začetku 2000. Tedaj bo dr. Perko po trinajstih letih službovanja v svojstvu beograjskega nadškofa, metropolita in predsednika Jugoslovanske škofovske konference zapustil Beograd in se vrnil v Slovenijo. Število redovnic, ki sojih po drugi svetovni vojni izgnali iz Slovenije in so dobile zatočišče in zaposlitev pretežno v Beogradu, je zmeraj manjše. Vseh je bilo okoli 900, zdaj je živih le še 213 redovnic našega rodu, je pojasnil dr. Perko. V Srbiji še danes živi okoli 17 tisoč Slovencev, za matično domovino pa morajo imeti vizum.
ZAGREB
Dr. Franjo Tudžman, hrvaški predsednik je umrl, Hrvati očitno pretreseni
/Delo, Novi glas, Eon/- V petek ob 23.15 je po 40 dneh zdravljenja v kliniki Dubrava in po več kot treh letih od odkritja raka na želodcu v 78. letu starosti umrl hrvaški predsednik dr. Franjo Tudžman. Predrtje debelega črevesa je bilo namreč posledica dolgotrajne kemoterapije, kije po triletnem zdravljenju začela kazati pogubne učinke, kakršnih sodobna medicina ne more obvladati. "Dr. Franjo Tudžman se je zapisal v zgodovino kot ustvarjalec sodobne, neodvisne države, pri čemer je treba poudariti, da so njegove zasluge največje", je dejal predsednik najmočnejše opozicijske stranke Ivica račan, in tako je mogoče reči, da za ustanoviteljem prve hrvaške republike žaluje vsa Hrvaška. Solze, stokanje in škripanje z zobmi, sveče in cvetje na vseh pomembnih hrvaških trgih, nepregledna množica žalujočih... to je slika današnje Hrvaške. Akademik Vlatko Pavletič je začasno sprejel dolžnost začasnega predsednika. Hrvaška je razpisala volitve za izseljence za 2. januar za državljane na Hrvaškem pa za 3. januar 2000. Žalne slovesnosti so potekale po vsej Hrvaški, pokojnika so položili v posebej zanj izdelano grobnico ob cerkvi Kristusa kralja na Mirogoju v ponedeljek, 13. decembra.
Slovenski predsednik Milan Kučan je kot prvi tuji državnik položil venec h krsti hrvaškega predsednika v Predsedniških dvorih na Pantovčaku v Zagrebu takoj po Tudžmanovi smrti, vendar se pogreba ni udeležil. Kljub temu je bila na pogrebu najmočnejša prav slovenska delegacija s premierom dr. Janezom Drnovškom na čelu. Hrvaško javnost je neugodno presenetila zelo slaba udeležba tujih državnikov.
V O D U S E K MEATS
CANBERRA	COBRAM
Phone: 02- 6 295 1222	Phone: 03-58722115
Znamke za tretje tisočletje in znameniti Slovenci
Kmalu bomo prestopili tritisoč-letni časovni prag in za ta dogodek je Pošta Slovenije izdala štiri znamke.
/Primorske novice/ - Pred tisoč leti je slovenski jezik našel mesto v Brižinskih spomenikih, Primož Trubarje pred 450 leti izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Jurij Vega je bil prvi slovenski matematik s svetovnim slovesom, saj so njegovo Popolno zakladnico logaritmov uporabljali po vsem svetu, vse do nastopa računalnikov. Josef Ressel ni bil samo izumitelj ladijskega vijaka, izumil je tudi kroglične in valjčne ležaje, pa tudi poljedelske stroje. Janez Puhar je prvi uspešno fotografiral na stekleno ploščo. Hermanu Potočniku, ki je pred 70 leti prvi znanstveno utemeljil možnost geostacionarnega satelita in vesoljske postaje, so se v začetku septembra poklonili ruski koz-monavti na obisku v Sloveniji. Lovrenc Koširje že leta 1835 predlagal uvedbo poštne znamke, ki pa je v svoji preproščini ni patentiral in gaje pet let kasneje Anglež Rowland Hill prehitel in izdelal prvo poštno znamko. Lahko bi rekli, da je krona slovenskih uspehov prišla prav pred koncem tega tisočletja v osamosvojitvi Slovenije.
Nedelja, 19. decembra v popoldanskih urah
PIKNIK Igra trio Pogladič iz Slovenije
SILVESTROVANJE Igra Trio Pogladič
Rezervacije proti plačilu vstopnice Pridite, veselo bo!
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
E-mail: slodsyd@zeta.org.au

UáJ
Gornji znamki sta izšli v spomin na prliod v naslednje tisočletje v vrednosti 80 in 90 tolarjev. Prva nam alegorično ponazarja človeka v gibanju v kolesju človeških uspehov in zanimanj, druga pa kot drevo slovenskih uspehov, znamenitosti in posebnosti
Se to
Slavko, še na mnoga leta!
Begunje /Večer/ - 26. novembra je v Begunjah na Gorenjskem praznoval 70. rojstni dan Slavko Avsenik, legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Čestitke so prihajale od vsepovsod. Slavko še ni nehal igrati, nastopa s sinom Gregom in ansamblom Gašperji. Med 108 Avsenikovimi ploščami, je 33 zlatih in pet diamantnih. Minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršekje Slavku izročil diplomatski potni list.
Herman Potočnik, predhodnik umetnih satelitov
/Primorske novice/ - V prvih desetletjih tega stoletja seje bavil z matematično in fizično utemeljitvijo problema vožnje po vesolju Slovenec Herman Potočnik. Bilje rojen leta 1892 v Pulju in umrl 1929 na Dunaju. Končal je tehnično inženirsko vojaško akademijo, med prvo svetovno vojno se je boril na raznih frontah, tudi na Soči. Na Dunajuje leta 1925 diplomiral kot specialist za raketno tehniko. Pod psevdonimom Hermann Noordung je v Berlinu izdal leta 1929 knjigo z naslovom: Das Problem der Befahrung des Weltraum (problem vožnje po vesolju), katere prevod je na sliki. Begunje: Jožef Školč, minister za kulturo RS čestita Slavku V njej je razgrnil načrt za prodor	Avseniku, na sliki z ženo Brigito /Foto: Janez Kuhar/
v vesoljski prostor. Obdelal je zamisel vesoljske postaje ali umetnega satelita, ki z isto hitrostjo kot točka na ekvatorju pod njim kroži okoli zemlje in se zato stalno nahaja ravno nad njo.
Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo
Postopek fotografiranja na steklo je leta 1843 izumil Slovenec Janez Avguštin Puhar, duhovnik in župnik v Kranju. Stekleno ploščo je izpostavil najprej žveplenim plinom, potem še jodovim param, osvetlil pa v camari obscuri, kije imela na dnu posodico z živim srebrom. Tam, kamor je padlo več svetlobe, seje med ekspozicijo nabralo več živega srebra kot drugod. Nastalo sliko je razvil v bromovih hlapih, fiksiral pa z alkoholom. Njegovo prvenstvo mu je 17. junija 1852 končno priznala tudi francoska Academie Nationale Manufacturière et Commerciale z diplomo, v kateri ga imenujejo "inventeur de photographie sur verre". Puhar je svoje fotografije -dagerotipije - imenoval "svetlo-pise" (leta 1849). V Kranju, kjer je nazadnje živel in tudi bil pokopan, imajo danes fotoama-terji svoj klub, v Ljubljani je bil Klub amaterjev-fotografov že od leta 1889, med prvimi v Evropi.
Fotografiranje na steklu v
Sloveniji že leta 1843 Janez Puhar: Portret moža. Pozitiv na steklo, 1850
Enrolment in Slovenian Language
Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year, 5 February 2000, and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm.
Slovenian is offered at Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel 9416 0641
Students from primary level 5 to year 12 VCE may enrol. Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language.
The course cost for students to Year 10 is S40, for VCE students S52, for adults S120.
For enquiries please call tel 9416 0641. If you wish further details about the Slovenian course call:
tel 9544 0595 after 7 pm
In addition to the regularSlovenian language course classroom teaching will be enriched by the instruction on the use of the interne tfor Slovenian studies. Guidance will be provided in gaining information from the Slovenian website www.thezaurus.com, with direct access to Slovenian web and a full range of Slovenian language and cultural resources. Do call if you are interested in studying the Slovenian language. We are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian.lt is particularly important to realize that the study of Slovenian will add for the VCE students 5 points to the final tally of VCE scores.
Aleksandra L. Ceferin Institute fur Slovenian Studies of Victoria
Vpisovanje na pouk slovenskega jezika v Melbournu se bo začelo prvo soboto po začetku šolskega leta 2000 in potem naslednje sobote od devetih do dvanajstih dopoldne. Pouk se prične v soboto 5. februarja. Lahko pridete v razred, govorite z učitelji in si vzamete prijavnico.
Slovenščina se poučuje v Princes Hill Secondary College, Arnold Street, North Carlton, tel: 9416 0641
Vpišejo se lahko učenci od 4. letnika osnovne šole do 12. letnika VCE. Za vpis vil. letnik VCE se pričakuje zadostno znanje slovenščine ali najmanj dve leti pouka. Vpišejo se lahko tudi odrasli.
Vpisnina za učence do 10. letnika je S40. za VCE kandidate $52. za odrasle $120.
Za nadaljnje podatke kličite na šolo, tel.: 9416 0641. Če se želite pogovoriti v slovenskem jeziku, kličite tel.: 9544 0595 po sedmi uri zvečer.
Poleg običajnega pouka slovenščine bo razredni pouk obogatilo poučevanje v uporabi interneta za slovenski študij, posebno pa uporaba slovenske spletne strani - www.thezaurus.com, preko katere si bodo učenci pridobili direkten dostop na slovensko omrežje in vrsto slovenskih jezikovnih in kulturnih virov.
Oglasite se, če vam je pri srcu učenje slovenščine. Radi se pogovorimo z vami, če imate vprašanja, skrbi ali probleme s šolanjem vaših otrok. Predvsem vam bomo povedali, kako vam bo koristila slovenščina. Posebno važno je vedeti, da bo študij slovenskega jezika dodal pet točk k ostalim VCE točkam, velikega pomena, kadar se gre za vpis na univerzo.
Aleksandra L. Ceferin Institut za slovenski jezik Viktorije
In memoriam
Stanislav Rapotec
Sydney - Pred dverni leti, 18. novembra je v Sydneyu umrl Stanislav Rapotec, slikar in nedvomno vidna javna ter med vojno zanimiva vojaška osebnost. Rodil seje v Trstu leta 1911. Ob prihodu Italije se je družina umaknila v Ljubljano in nato v Školjo Loko.
/NOVI glas, marko tavčar/ -
Kdor je imel srečo, da je kdaj govoril s Stanislavom Rapotcem, ta ga gotovo ne more pozabiti. Visoka postava, vzravnana vojaška drža, kljub starosti odločen korak, bistre, prodorne oči, ki so bile vajene opazovati barvne odtenke, a tudi odkrivati skrivnosti človeške misli, siva, kratko postrižena brada, ponosen in smaozavesten nastop človeka, ki je prepotoval ves svet in se s svojo bistrostjo in spretnostjo med vojno izmotal iz neverjetnih situacij, gotovo puščajo nepozaben vtis. Bilje pravi poliglot in
največ Rapotčevih umetnin na stari celini prav na Koroškem po številnih družinah, a tudi po cerkvah in v prostorih raznih kulturnih ustanov. Bilje velik jugoslovanski narodnjak in kot tak je težko sprejemal razvoj dogodkov leta 1991. Prav gotovo pa ni bil politično naiven, saj je bil že kot študent aktiven v javnem življenju. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je padel v vojno ujetništvo, a je že po nekaj dneh zbežal in se umaknil v Split ter se od tam po naročilu uporniškega gibanja po dolgi in nevarni poti prebil na Bližnji vzhod, da bi vzpostavil stike z jugoslovansko vlado v emigraciji in z zavezniki.
Vstopil je v angleško vojsko in bil dodeljen obveščevalnemu oddelku. S podmornico so ga Angleži skušali prepeljati spet na dalmatinsko obalo, da bi vzostavili stik z Mihajlovičem; prvi poskus je propadel, drugič mu je z radiotelegrafijo uspelo izkrcati se na Mljetu. Bilo je na začetku leta 1942. Po raznih težavah mu
svetovni popotnik, s svojim pripovedovanjem pa je očaral vsakogar, ki ga je bil pripravljen poslušati. Bil je očarljiv sogovornik z duhovitimi domislicami. Rad je poslušal klasično glasbo -tudi ko je ustvarjal, mu je bila navdih in ni slučaj, da so mnogi likovni kritiki opisovali njegove slike s pridevniki, ki so v rabi tudi v glasbi.
Na Koroško je redno prihajal v poletnih mesecih na obisk k prijatelju Francetu Goršetu, kije, kot je znano, v tej koroški vasi živel od srede sedemdesetih let dalje. Tu je Rapoptec tudi ustvarjal in prav gotovo je danes
je uspelo priti v razna mesta in središča, najdalje pa seje mudil v Zagrebu, kjer seje večkrat srečal s kardinalom Stepincem. Uspelo mu je, daje zbral veliko informacij o razmerah. Po dolgi in nevarni poti seje nato spet vrnil v Egipt, kamor so ga poslali za častnika v bataljon kraljeve garde. Že naslednje leto je napredoval v kapetana. Ko so ga jeseni leta 1948 demobilizirali, seje odločil, da ostane v tujini in odpotoval v Avstralijo. Najprej seje naselil v Adelaidi, kjer je uspešno zaključil študij, a kmalu seje odločil, da se bo
/nadaljevanje s str. 13/ Stanislav Rapotec
povsem posvetil likovni ustvarjalnosti, ki ga je od mladega navduševala. V tem prvem obdobju je ustvarjal v bolj realističnem slogu. Po letu 1955, ko seje preselil v Sydney, pa je doživel pravo globinsko presnovo; začel je ustvarjati neverjetno intenzivne abstraktne umetnine z močnim duhovnim in religioznim sporočilom, tako da res ni slučaj, da Rapotčeva slika Corpus Domini in Seville od leta 1073 visi v Vatikanu.
Njegova dela krasijo Slovenik v Rimu, dom v Tinjah, sveško cerkev, slovenske verske in kulturne centre v Sydneyu, Melbo-urnu in Adelaidi ter številne muzeje sodobnih umetnosti v Franciji, Združenih državah Amerike in seveda v Avstraliji.
Miklavževanje v Slovenskem društvu Sydney Lovska družina je praznovala
Sydney /GLas Slovenije/ - V soboto, 4. decembraje bilo v Slovenskem društvu Sydney izredno veselo. Prišel je Miklavž, obenem pa je praznovala svojo 19-letnico tudi Lovska družina.
Spomin na Stanislava Rapotca nam bodo ohranjala prav njegova dela in radi jih vedno znova gledamo.
Bil je torej človek močnega značaja in trdnih idealov. Nekoč je dejal, da so ga v angleški vojski imeli za drznega in ta drznost se gotovo odraža tudi v njegovih delih. Zanimivo je, da ob vsej moči, ki jo izžarevajo njegove umetnine, so njegova dela tudi odraz globoke miline in občutka za lepoto, ki ne pozna dvomov.
6Qbe~catnece-zimmec-coGm&~ apartma
Kmečki tuZLzem SSJiOVC
4260 bled mlinska 15
Slovenija
lelef. 00386-64-741-704
Fotografija zgoraj: Lovska družina Slovenskega društva Sydney
Desno: Štefan Šernek, starešina Lovske družine in nekoč dolgoletni predsednik društva
Sodelujemo z: Adria Airways Malaysia Airline Quantas Lauda Air Lufthansa in drugimi letalskimi prevozniki
Phone (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176
Stanislav Rapotec: Gloria, 1981
December 1999
OBVESTILO
Odbor kluba Planice iz Wollongonga vabi vse v prijatelje na Štefanova nje, ki bo v nedeljo, 26. decembra v klubskih prostorih v Figtree (136-140 Princes Highway) Igral bo trio Pogladič
iz Slovenije. Začetek ob 18.00 uri, vstopnina S 10.00 po osebi. Naše kuharice bodo poskrbele, da ne bomo lačni in žejni.
Za odbor Ivan Rudolf Margaret Uateiič
Na zdravje v 2000! Če nismo nečesa spregledali, imamo Slovenci v letnem koledarju kar 44 dni, ki so tako ali drugače povezani s trto in z vinom. Večinoma gre za dneve, povezane z imeni svetnikov, zavetnikov, usodne mejnike pri delu s trto in z vinom pa predstavlja tudi nekaj cerkvenih praznikov. Pa naj še kdo reče. da se naša državna himna ne prilega narodovi duši!
Torej, prijatli, naj obrodijo trte vince nam sladko v letu 2000!
Občni zbor Slovenskega društva Tivoli Newcastle
Na zadnjem občnem zboru, kije bil 14. novembra 1999. so člani društva Tivoli Newcastle Inc. pregledali delovanje preteklega leta, predvsem finančno poslovanje in dali zaupnico istemu odboru, da jih vodi še naprej; tako je še vedno predsednik Ivan Klopčič, Miha Ulčej podpredsednik, Maria Grosman tajnica/ blagajničarka ter odborniki Jože Cmagoj. Roman Gol. Pavla Kolatchew, Albina Mavrič in Lizi Lampe.
Istočasno želimo rojakom v Avstraliji in vsem tistim, ki posvečate ogromno dela in truda za dobrobit vseh Slovencev v Avstraliji, bodisi v društvenem, kulturnem, verskem, poslovnem ali političnem delovanju, prijetne in varne božične praznike ter zdravo in uspehov polno novo leto 2000. Naj nam slovenska zastava, kakor v Coomi, tudi drugod po naši novi domovini vihra novemu tisočletju naproti'.
Ivan Klopčič Marin Grosman
Slovenski klub Planica WolIongong bo praznoval
v petek, 28. januarja 2000 30-letnico kluba. Praznovanje bomo pričeli s sveto mašo ob 16.00 uri v naši cerkvi Vseh svetnikov, Figtree. Uradna otvoritev proslave in koncert Završkih fantov iz Slovenije se začne ob 17.00 uri, nato pa bo zabava s plesom. Završkim fantom se bo pridružil Peter Grivec, zmagovalec na letošnjem tekmovanju diatoničnih harmonik v Klubu Triglav Sydney, za naziv Kralja polke.Veseli bomo vsakega rojaka!
Ivan Rudolf Margaret Hatezič
Vsem prijateljem in znancem želim blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2000.
Galija Čuješ in družina ***
Vesele božične praznike in srečno v novo tisočletje!
Želita Marija in Lojze Košorok ***
Da bi med Slovenci v Avstraliji, domovini Sloveniji in po svetu zavladal mir! Lojze Košorok, predstavnik SIM za
NSW
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2000 vaša
Marcela Dole ***
Odbor Kluba Planice iz IVollongonga želi vsem rojakom in naročnikom Glasa Slovenije vesele božične praznike in srečno novo leto 2000. Za odbor Ivan Rudolf in
Margaret Hatezič ***
I esele božične praznike ter srečno novo leto 2000 želi družina
Cestnik iz Melbouma ***
Želimo miren in lep Božič ter uresničitev vseh želja v velikem letu, ki prihaja
Ferdo Pestotnik *#*
Slovensko avstralsko društvo Planinka se pripravlja na 45-letnico društva in želi blagoslovljen Božič ter srečno
novo leto 2000 ***
Spoštovano uredništvo, želim vam vesele božične praznike ter srečno novo leto 2000
F. Pečovnik *#*
Glasu Slovenije! Želimo vam lepe božične praznike, v novem letu pa veliko sreče in uspeha Krščanska kulturna zveza -
Celovec, Avstrija ***
Vsem slovenskim prijateljem in znancem želi vse kar si sami dobrega želijo v letu 2000 in naprej... Pavla Grudnova
Iz uredništva Dela /urednica Delofaxa Lada Zei/ Uredništvu Glasa Slovenije
Hvala vsem skupaj, ki ste tako daleč, a vendar nekako blizu, posebno takrat, ko izbiram, kaj naj dam v Delofax iz tega ogromnega časopisa. Pogosto mislim na vas, ki živite na drugi strani sveta in si mislim, kaj bi njih zanimalo, in najbrž izpuščam zadeve, ki bi mogoče bendarle bile za marsikoga zanimive. Žal, je pač tako. Mogoče bo kdaj Delo šlo v zaresen internet in bo na voljo brez okrajšav, kar bo dobro za ljudi, ki imajo korenine še vedno tukaj pod Alpami, slabo pa zame, ker potem bo to delala avtomatika, izginil bo mali Delov butik (kot mu pravim), v katerem imam privilegij, da lahko spoznavam dobre duše, ki jih ne poznam ne starosti ne obraza, pa vendar so včasih ti stiki mnogo prijetnejši koz z ljudmi, kijih v živo vidim okrog sebe. Saj vem, da je to zaradi tega, ker poznam samo drobec iz življenja takih ljudi, kol ste vi, vendar sem se naučila tudi iz skopih besed v elektronskih pismih razpoznavati ošabne in nadute in jih ločiti od tistih, ki človeku sežejo do srca.
Želim vam vsem, ki ste tam "doli", bralcem "malega ftžolčka", veliko zdravja, stikov z domovino in v novem letu mirno in zadovoljno življenje.
Vaša Lada Zei, Ljubljana
Na zdravje !
December 19W
je p\edpWtoj KašeVa b o g a s rv o n iVy\¿i a\m aVi i •brezskrbnegaNay lpenj a ÀHoge. ZaSz snwrodgm cfcfctva, dajc ve^ma ob inNdan za dnsiii jemat Wiiau'sjo živn£njW\
-	Vsioverin\vsako leto,deas 270Mmiet¡j\\ N\ V\s \si v Sloven iji vzanie ž¡vije; vsakç letœieststodjudK .
-	v Slweniji primanjkujeok 8500 študentskih pošteK in z
SLOVENIJE
V OI CE OF SLI ) V F M A
Tudi to jeUSH Avstralija
Sydney, Mrr^ini	Adel\we, Brisbane, Perth /Glas
Slovenije/- %črna Avstrai^se je odločila, da bo letošnje silvestrovo preživela kar doma. Celo premjer NSW Bob Carr, ki gaje povabil sam prvi minister John Howard da iz njegove rezidenc^Kirribilli House spremlja veličasten ognjemet nad sydneysko Opero, seje odločil, da bo raje ostal doma v Maroubri. Kar 47 odsotkov ljudi seje izjasnilo v neki anketi, da bo ostalo za silvestrovo doma. Nekateri žaradi osebne varnosti, drugi zaradi problemov s transportomN Sicer pa bodo avstralski jezili politiki res lahko Xadih\li v novo tisočletje s polnimi pljuči, saj so si znatno povečali plače irKto od 10 do 37 odstotkov. Tako se bo\k>lmi Hovvardu, pn/emu minjstru, povečala letna plačaNza 30.000 dolaty£v\tako da boN^egoA btača znašala 234.000. VodjNopozicite KimuBeaxJeyu se bo povišala 145,000 na 166.000 letnovPoslaVem se\) zvečala placKza lOXWkdolaiiev letno.
Predsednik avstralskeg\sveta\a sociainesslužbe je defcil, da\:&k> že' zvišali plače politikom, mdahko\višali\(ClN^odatek, ki^ga prej^it^ nezaposleni, ta znaša 162 o^larjevvna ted
Avstralski zvezni politiki so lett^za ph^ovanjRj\ Avstralijpvjn tuji porabili okoli 14 milijonov dolarji
Povprečna avstralska plača brez doda^ov zfvaša leto, kar je 3.250 dolarjev na mesec ali okoli 800 dolž
Smeh
"Očka, zakaj ima moški lahko samo eno žensko?" "Sinko, ko boš odrasel, boš razumel! Za zdaj naj ti povem samo toliko, da v humani družbi zakon vedno ščiti šibkejšega..."
"Veš, Micka, jaz znam brati misli..." "Ne verjamem!" '"Zakaj ne?" "Če bi znal, ne bi tu že dve uri samo sedel..."
"Ljubica, draga, si mi biia zvesta, ko si bila sama na morju?" "Tako kot ti meni, ko si bil sam doma."
"A tako torej! Nikoli več ne greš sama na morje!"
"Zvone, se spomniš na kaj praktičnega, kar nam je dala kemija?" "Na blondinke, gospod profesor!"
"Gospa Zaplamikova, kako pa kaj gre vašemu sinu v šoli?" "Raje ne sprašujte! Na roditeljske sestanke hodim pod psevdonimom!"
Prvi obisk pri psihiatru: "Kaj ste po poklicu?" "Avtomehanik!"
"Potem se pa vležite kar pod kavč, se boste počutili najbolj domače."
"Moški, s katerim se bom poročila, bo moral biti vegetarijanec," pravi Eva. "Rad verjamem," odvrne brat. "Kdo bi sicer ugriznil v tako kislo jabolko!"
"Juhuhu, cetHeden nd\oletnih praznikov bova\ama v iKibih! Janez, kaj ko bi naredila iračrt kdaj bova smučala in kdaj delal kaj drugega?"
"Sem ga že naredil, M^ta: smučala bova zadnji dan domc grede, šest dni in noči bova pa' drugo delala."
Papagaj
/nadaljevanje iz prejšnje številke/
Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju
Poglejmo nekaj grozljivih statističnih podatkov. Vsakih 32 sekund nekdo na svetu umre od srčne kapi (heart attack). To so milijoni človeških žrtev. Niti ne pomislimo na to. Pretresejo pa nas novice o potresih, poplavah, letalskih in avtomobilskih nesrečah...
Polovico ljudi, ki preživi možgansko kap (stroke), so ali paralizirani, izgubijo govor, spomin, ali ne vidijo jasno, skratka njihovo življenje je največkrat ničvredno. Ne ve se kdo bolj trpi, bolnik ali tisti, ki mu strežejo in skrbijo zanj.
Vsi se najbolj bojimo raka. V primerjavi z drugimi boleznimi je ta izredno drago oboljenje. Veliko milijard je že bilo porabljenih za raziskave in iznajdbo zdravila proti tej "zahrbtni" bolezni. In jih še bo. čeprav je že zdavnaj znano\in znanstveno dokazano, da je naše telo, če je zdravo, tprej, če ima zdrave celice samo odporno proti vsem rakastim obolenjem.
•i doživetih 70\etih naj bi najmanj šestkrat razvili rakaste celice, ki pa jin^dober imunsk\sistem našega telesa drži pod kontrolo. Zato moramo
o skrbeti za najmanjšo celico tako da ji dan za dnem ponudimo za njo rno zdravo hraVio. Če te ni, celica začne odmirati, toda predno odmre, Dstane bolna. In mii "O, danes pa se ne počutim dobro...Boli me glava, me boli, nekžij me napada....!" Prav nič nas ne napada, temveč \smij,mi kami napadal f\ubogo celico, ki seje borila in borila, dokler ni sla vač. In bolezei\je tu. Za naše stoletje je znano, da smo preveč nmJeniNin istočasno\podhranjeni. V angleškem svetu je za to znan abunaunce malnutnition. Da celice preživijo in so močne, morajo zdi-avoVirehrano v pravilnem sorazmerju vseh sestavin. Zato je ra\lik\ med poceni in dragimi vitamini in minerali, kajti iaktaVst ifi kofeina sestavin dajeta produktu vrednost z ozirom na inkoVhosh, Danes se ve, da je 20% rakastih obolenj podedovanih, za 8OV0 pa^p oiJgo\orni sami.\s'ačin življenja, mišljenja in razgledanosti
zdravjiV Razlikovati moramo med največjim *no, to je naše zdravo telo ter ugodnostjo lahkotnega, ¿njavbrez misPi na jutri. Leta pri tem ne igrajo nobene daovVni do zaonjega diha. Velikokrat nočemo sprejeli j ozdravljiva. Mnogo lažje seje vdati v usodo kemično izgelane tablete, ki nam vedno znova /nadaljevanje sledi/
Morda niste vedeli, da.
jo stat-ši p I
Marčelo je jecal. Se Je pršu ženet h njegove pupe.
Ona je imela papagaja...
Je prašau Marčelo: 'Mnvnarm,-ja. k kaj c/o-go-go-govori ta pa r Kipci pu- papagaj čcč.y
"Bulše ko ti. mona.' me je reko papagaj.
mor;
privatne namestitve
-	izhaja tednik Jam 63 tisoč izvodih
-	je dolgoletna uredhi Bernarda Jeklin sestra Lorenz
-	so slovenski alpinisti za Angleži" in Poljaki, ki so v preteklih letih "kraljevali" na himalajkjcem pogorju, ta hip najuspešnejši osvajalci Himalaje na svetu>-čeprav so v zadnjih desetih letih izgubili enajst vrhunskih alpinistov
-	so med divjadjo v Sloveniji našli tudi šakale, enega so celo uplenili na Debelem rtiču
-	od leta 1997 v Sloveniji veljajo novi žigi za označevanje plemenitih kovin v obliki ščitov: AU pomeni zlato, Ag srebro, Pt pa platina
las Slovenije - sponzorji: The Voice of Slovenia -Sponsors:
EMONfi
INSTRUMENTS
3ct International ty. Limited
P o avstralskem ko V Tasmanijo, Arg Kanado, Švico, Aivs..v., Švedsko, na Japonsko i 11 v Slovenijo I Ar round Australia, Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and SloveniaI