Savinjski vestnik CELJE, 2. februarja 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJE LETO V., STEV. 5 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Tltor trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Pred Volitvami v občinske odbore OF Občni zbori osnovnih -frontnih orga- nizacij — vaških in terenskih — so za nami. Frontovci pričakujejo od novih vodstev še večjo delavnost, saj so v večini krajev dobro izbrali. Dejstvo, da je povprečna udeležba bila zelo zado- voljiva, kaže zaupanje naših delovnih ljudi v svojo množično politično orga- nizacijo. Živahna diskusija o gospodar- skih in političnih vprašanjih, primeri, da so se člani v številnih vaseh uprli predlogu združitve dveh ali več orga- nizacij v eno, maloštevilni primeri od- klanjanja kandidatur in dejstvo, da je večina osnovnih organizacij (katerih je n. pr. v okraju Celje-okolica čez 200) izvedla občne zbore samostojno — brez večje neposredne pomoči članov okraj- nega voljenega aktiva — vse to do- kazuje željo delovnih ljudi, da njihova organizacija živi in dela, da jim je kot taka potrebna, da je OF življenjska sila, ki jo je treba uporabiti v prid naših delovnih ljudi na vasi in v mestu in v prid naše socialistične skupnosti in stvarnosti. Seveda, bilo je tudi sla- bih primerov (slabo delo dosedanjih odborov in slabe priprave za občne zbore v Slivnici, Debru, St. Andražu, Smartnem itd.), kjer odborniki niso sle- dili težnjam frontovcev po aktivizaciji njihove organizacije in to celo tudi v krajih, kjer ne manjka kadra sposob- nih ljudi za vodstvo frontnih organi- zacij. Tako so občni zbori v številnih vaseh mnogo bolje uspeli, kakor v neka- terih središčih okraja (Vransko, Žalec). Ti primeri nas sicer opozarjajo na to, da še bolj bdimo in še več pažnje po- svečamo vzgoji in liku frontnega funk- cionarja, vendar v celoti ne zmanjšu- jejo moralne in politične sile, ki je v zavesti naših množic prišla do izraza tudi na občnih zborih. Nova upravno-teritorialna razdelitev je v glavnem že dokončana. Decentra- lizacija v našem gospodarstvu, v držat)- nem in političnem življenju gre naprej. V novih občinah, ki bodo imele ne- primerno večje območje kot dosedanji KLO, dobimo osnovne organizacije ljudske oblasti, ki bodo na svojem te- ritoriju tudi mnogo bolj samostojni. Nujno je torej, da se na področju no- vih občin osnuje tak politični organ, ki bo sposoben samostojno voditi poli- tiko na področju občine, organ, ki ne bo samo propagandist in popularizator, temveč tudi kritični spremljevalec dela občinskega ljudskega odbora. Zato ob- činski odbori OF ne bodo koordinacij- ska telesa, kakor dosedanji krajevni odbori OF, ki so samo povezovali osnovne organizacije OF na področju enega KLO, temveč bo to nadrejeni forum osnovnim organizacijam, ki bo samostojen za svoje področje tudi v dajanju direktiv na osnovi programa OF in okvirnih navodil višjega front- nega foruma. S tem se samostojnost in delo vaških odborov OF ne bo prav nič okrnilo — nasprotno, boljši bo občinski odbor OF, boljše bodo tudi osnovne organizacije OF, saj jim bodo novi ob- činski odbori bližji kakor okrajni od- bor OF, ki jim ni mogel vedno hitro in učinkovito nuditi pomoč. Občinski odbori OF se morajo uspo- sobiti, da bodo sodelovali in politično vodili volitve v občinske ljudske od- bore, ki bodo predvidoma spomladi. Zato je potrebno, da se čimprej izvolijo — najpozneje do konca meseca febru- arja. Na področju novih občin so že osnovani 3 do 7 članski iniciativni od- bori, ki bodo s pomočjo celotnega akti- va pripravili in izvršili volitve v občin- ske odbore OF. Občinski odbori OF bodo šteli 7 do 15 članov, v njih bo zastopan sleherni vaški odbor OF vsaj z enim članom. V primerih, kjer je število vaških od- borov večje kot predvideno število od- bornikov občinskega odbora OF, bosta dve ali več osnovnih (vaških) organi- zacij volili enega kandidata. Frontovci bodo volili na svojih članskih sestankih vsake osnovne organizacije svojega za- stopnika v občinskem odboru OF. Pred- sednika in sekretarja ter 3 članski nad- zorni odbor pa bodo volili neposredno, seveda tudi na članskih sestankih vaških odborov. Na teh članskih volil- nih sestankih bodo na občnih zborih novoizvoljeni odbori osnovnih organi- zacij dali obračun svojega dela in za- risali bodoče delo. V občinske frontne odbore je treba kandidirati tudi žene. Vzporedno z volitvami v občinske od- bore OF bomo izvedli volitve tudi v sekcije AFZ pri vaških odborih OF in v občinske sekcije AFZ. Volitve v ob- činske sekcije AFZ naj se vršijo po- dobno kot v občinske odbore OF. Od- bori AFZ se volijo na posebnih volilnih sestankih žena, ki naj se organizirajo takoj po končanih volilnih sestankih OF, če pa to ni mogoče — naslednje dni. V občinske sekcije AFZ bodo žen'-' volile tiste, ki se zanimajo in žele de- lati v AFZ in ki bodo tudi znale pro- bleme žena približati občinskemu front- nemu odboru, saj je AFZ vodstvo žen- ske organizacije, ki ji morajo frontni odbori kot sekciji odbora OF nuditi "SO, predvsem politično pomoč. V pripravah za volitve v občinske odbore OF tolmačimo našo gospodarsko politiko, ukrepe za uravnovešenje na- šega gospodarstva in utrditev naše va- lute, pojasnjujmo našo zunanjo politiko m mednarodne dogodke — vse to pa ob reševanju stvarnih gospodarskih na- log, od katerih je odvisen naš napre- dek, ki ga bomo dosegli le s trudom in prizadevanjem vseh delovnih ljudi. Od dobrih občinskih odborov OF ie mnogo odvisno, kako se bo razvijala bodoča občina, ki bo predstavljala go- spodarsko, upravno, kulturno in poliA tično zaključeno enoto. Spričo obsežnih področij občin in večjega števila pre- bivalstva bo skoraj povsod možno iz- voliti dober občinski odbor OF. Zato je dolžnost slehernega frontovca, da pri volitvah sodeluje in da voli najboljše, ki bodo po svoji politični razgledanosti, predanosti in poštenosti sposobni samo- stojno ocenjevati in voditi politično življenje v bodoči občini. Priprave na proslavo USTANOVITVE CELJSKEGA POLKA V enotah p. polkovnika Trboviča in p. polkovnika Jerič Vida, so v teku temeljite priprave za čim uspešnejšo proslavo osme obletnice ustanovitve VII. srbske brigade. V ta namen so ustanovili poseben odbor, katerega predstavljajo najboljši oficirji koman- de. V počastitev tega dne so v vojaškem klubu pripravili izložbo slik od usta- novitve brigade pa do današnjega dne. Izdelali so prikaz velikega marša od bolgarske meje, preko vse države do Trsta in od tu v Celje. Na izložbi so vidne brošure, bilteni in žepni ča- sopisi, ki so jih izdajali številni borci te enote. Poseben grafikon nazorno prikazuje uspehe brigade v bitkah in kaže številne izgube sovražnika, ki jih je zadala ta brigada. Tudi grafikon materialne škode, povzročene sovraž- niku, prikazuje grafikon. V dneh od 1. februarja pa do proslave na dan 9. februarja, bodo izložbo obiskali tudi vsi vojaki in vodilni kader. Delo te enote pa ni zaprto v vo- jašnice, kajti sodelovanje JLA z ljud- sko oblastjo in tesni stiki z ljudstvom so rodili lepe uspehe. Izredno lep uspeh je pokazalo skupno tekmovanje za 10. obletnico JLA, kakor tudi pri mnogih drugih proslavah in obletni- cah. Vojaki so tekmovali v učenju, delu, pri telesni vzgoji, organizirali iz- lete. Velik delež za izgradnjo socializ- ma je enota dala s pomočjo raznim ustanovam v pogledu delovne sile. Sa- mo v tem letu so prispevali pri delu v podjetjih in KDZ 144.800 prostovolj- nih delovnih ur. V zamenjavo pa je enota od podjetij dobila pomoč v po- sodi, steklu, lesu in drugem materialu. Frontne organizacije MO OF Celje so darovale enoti 20.000 din, okrajne frontne organizacije pa 40.000 din. Na dan proslave pa bodo kulturno-umet- niška društva iz Celja pripravila eno ali dve prireditvi za vojake. V istem cilju so osnovne partijske organizacije v tej vojaški enoti imele več odprtih partijskih sestankov, na katerih so kolektivno sprejemali oh-4 veznosti, kaj bodo naredili do dnevaj proslave. Sprejeli so tudi obveznosti* v čast partijskim volitvam v enoti. Toj tekmovanje je zajelo slehernega voja-' ka, podoficirja in oficirja. Posameznel enote in oddelki tekmujejo med seboj) za prvo mesto v tem tekmovanju. Tekmovanje je razgibalo tudi kul-: turno-prosvetno delo med pripadniki te enote. Oddelki se trudijo, da bi v\ čim krajšem času opismenili nepis-j mene vojake, naučili čim več ljudi] igrati šah, boljšega obvladanja zgodo-| vine, ki zajema preteklost enote iz^ II. in IV. ofenzive. V poglabljanju tej snovi sodelujejo pri razgovorih oficir-1 ji, ki pripovedujejo svoje vtise in iz-j kušnje iz tedanjih dni. Izvedli bodo j tudi tekmovanje v šahu in odbojki. Naj dan proslave bo srečanje najboljših! šahistov v enoti. V odbojki pa se bodo pomerili tudi s timi ostalih vojaških enot v garniziji in ekipami raznih telesnovzgojnih društev. Major J. M. Metalurgi v Štora h se pripravljajo na tekmovanje delavskega upravljanja Obsojajo delo protiljudske duhovščine in škodljivo Kocbekovo filozofijo V petek 25. januarja so metalurgi v Štorah napolnili do zadnjega kotička prostore obsežnega hodnika metalurške šole, da prisostujejo polaganju obra- čuna svoje sindikalne organizacije, hkrati pa izvolijo novo vodstvo svoje razredne organizacije, ki naj jih vodi k novim uspehom v letošnjem letu. Iz poročila tajnika smo lahko po- vzeli, da tudi lani niso pogodili naj- boljše, ko so izbirali sindikalne funk- cionarje. Med letom so jih dosti me- njali. Letos so izbiri kandidatov po- svetili večjo pozornost. Za reševanje vseh važnejših proble- mov iz področja idejno-politične, go- spodarske in splošno kulturno-prosvet- ne vzgoje, skrbi za delovnega človeka, tekmovanja itd. bodo ustanovili pri izvršnem odboru podružnice komisije kot pomožne organe. Nedelavne zaup- nike in ostale odbornike bodo takoj odpoklicali in izvolili nove, če bo do takih primerov sploh prišlo. Vso pozornost bodo posvetili gosjK)- darski vzgoji kolektiva v smislu reso- lucije VI. plen uma CK KPS, ker se je že pri diskusiji o družbenem planu za leto 1952 pokazalo, da so delavci in uslužbenci krepko zainteresirani o na- ših gospodarskih problemih in jih bo pravilna vzgoja izgradila v dobre go- spodarje svojega podjetja. Diskusija je že od vsega začetka po- kazala, da delavcem manjka kulturno prosvetni dom, ki bi Sindikalnemu kul- turoflTUmietpiškemu društvu omogočil, da postane v resnici žarišče kulturno- prosvetne dejavnosti. Zato so sklenili med ostalim tudi to, da bodo napeli vse sile, da si letos zgradijo vsaj prosvetno dvorano. Kovinarji se zavedajo, da mora biti skrb za delovnega človeka vsakodnevna vsebina njihovega dela. Opozarjanje delavcev na pravilno izkoriščanje za- ščitnih sredstev, na higieno po obratih, v menzi, na izboljšanje hrane v menzi, pravilno uveljavljanje pravic iz soci- alnega zavarovanja, razkrinkavanje na- mišljenih bolnikov, pošiljanje najbolj- ših na odmor v sindikalne počitniške domove, bolnih na okrevanje, o vsem tem so diskutirali in sklenili, da o teh važnih problemih vodijo nenehno skrb. Pri izpolnjevanju vseh teh važnih nalog se bodo tesno povezali z delav- skim svetom in upravnim odborom v podjetju. Tem našim upravnim orga- nom bo sindikalna organizacija stalno nudila vso pomoč. Diskusija je pokazala, da delavci ob- sojajo razkrojevalno delo sovražnikov našega napredka, predvsem dela du- hovščine, ki ne spoštuje pridobitev na- rodnoosvobodilne borbe. Obsodili so škodljivo filozofijo Kocbeka in blatenje žrtev NOB, heroizma, ki so ga pokazali najboljši sinovi naše domovine v vrstah partizanskih edinic in na terenu. Naš delavec, ki se je vztrajno upiral oku- patorjem in domačim izdajalcem, dobro ve za razliko med strahom in pogumom, dobro razlikuje pravo in laži-etiko, pravi in laži-humanizem, čeprav je daleč od filozofov in zato odklanja Kocbekovo knjigo »Strah in pogum«. Na občnem zboru so navdušeno skle- nili, da se takoj odzovejo pozivu Re- publiškega sveta sindikatov Slovenije na šestmesečno tekmovanje delavskega upravljanja. Sestavili bodo komisijo in tekmovalni program, s katerim se ho- čejo vključiti v tekmovanje in doseči uspehe. Z OBČNEGA ZBORA KMECKE DELOVNE ZADRUGE ARJA VAS Zadružniki iz Petrovč bodo nstanovili samostojno zadrflg« Priprave za redne letne občne zbore kmečkih delovnih sadrug v celjskem okraja so v polnem teku. Od 19 zadrug ki predstavljajo že velik del kmetijstva T okraju, so do nedavna izdelali zaključ- ne račune v 9. zadrugah, v ostalih pa bodo z računi na čistem v naslednjih dneh. Težko je reči še danes, v kateri delovni zadrugi bodo najbolje izvedli letni občni zbor, trdno pa drži, da so bili letos za- družniki iz Arje vasi najbolj umi. Ti so namreč prvi v okraju imeli občni zbor. Zato danes nekaj o njihovem delu in življenju. I ORGANIZACIJA DELA NI BILA NAJBOLJŠA... Kljub temu, da je zadruga Ar j a vas najstarejša v okraju, ni bila organiza- cija dela v zadrugi lansko leto ravno na višini. Upravni odbor in brigadirji so premalo mislili, kako bi uvedli bolj- ši način dela in s tem povečali pro- izvodnjo. Upravni odbor je v začetku lanskega leta sklenil, da se bodo redno vršili sestanki zadružnikov, vendar se ti skle- pi niso dosledno izvajali. Tudi zavest zadružnikov ni bila tako visoka, da bi se zanimali za dvig proizvodnje tako kot bi se morali. Na sestanke niso redno prihajali, nekaterim pa je bilo celo vseeno, kako bodo njive obdelane. Zaradi premajhne kontrole pri pisanju delovnih dni so se zgodili primeri, da so pisali delovne dni za delo, ki niso odgovarjali učinku delovnega dne. Z novim skupnim delom bodo take napake odpadle, kajti vsaka skupina bo že v naprej določila v smislu go- spodarskega računa, koliko delovnih dni je potrebnih za izpolnitev določe- nega dela. Cim bolj se bo skupina tru- dila in dosegala višje hektarske do- nose, tem večji bo njihov zaslužek, kajti del nadplanskega zaslužka bo pri- padal skupini. ... ZATO TUDI DELOVNI DAN ZNASA le 364 DIN Lansko leto je 120 zadružnikov na- pravilo 31.200 delovnih dni. Povprečno odpade na zadružnika 260 delovnih dni. Seveda so razlike med posamezniki ve- like. To pomeni, da so se nekateri trudili, drugi pa niso vložili dovolj truda pri obdelavi zadružne zemlje. So primeri, da so nekateri delali več na ohišnici in celo pomagali obdelovati zemljo privatnemu kmetu. Zadružnik Franc Okorn je na primer vložil v za- družno delo samo 185 delovnih dni, čeprav bi jih po svoji sposobnosti lahko opravil še enkrat toliko. Med najboljšimi zadružniki so: Franc Vidmar, ki je lansko leto napravil 426 delovnih dni, nato Ignac Zore (418 dni), Avgust Pfajfer (395 dni), Franc Koren (383 dni), Franc Serazin (343 dni), Ber- nard Lednik (332 dni) itd. Po odbitku vseh fondov in odplačil zadružnikov znaša delovni d,an 346 din. BRIGADA IZ PETROVC PREDNJACI Med brigadami Ar j a vas, Petro vče in Zalog je dosegla najboljše hektarske donose brigada Petrovče skoro v vseh kulturah. Zlasti se je odlikovala pri hmelju (1075 kg na ha). Se večji donos ima Dobriša vas (1150 kg na ha). Naj- večji donos je dosegla brigada Petrov- če pri pšenici (23,03 q), pri ovsu (10,95 q) in koruzi (22,44 q). Hmelja je zadruga pridelala 38.568 kg. Na brigado Petrovče odpade 12.374 kg, na brigado Zalog in Arja vas 23.663 kg, zadružnik Edi Razboršek iz Dobriše vasi pa ga je sam pridelal 2530 kg. Res je, da je imela brigada Petrovče ugodnejše delovne pogoje kot ostali dve brigadi, vendar je k uspehu največ pripomogla dobra organizacija dela v brigadi. Delavnost, požrtvovalnost in složnost zadružnikov, kakor tudi dobro vodstvo njihovega brigadirja, so vrline ki so pripomogle, da je postala brigada Petrovče najboljša v zadrugi. Ce primerjamo lanskoletno proizvod- njo zadruge s predlanskim letom, ugo- tovimo, da se je lani proizvodnja hme- lja dvignila za 100 odstotkov, povprečno za 50 odstotkov pa se je dvignila pri ostalih kulturah. ZA RAZVOJ ŽIVINOREJE PRI- MANJKUJE ZADRUGI KRMIL Ker se zadruga pretežno bavi s hme- ljarstvom, ji primanjkuje površin za živinsko krmo. Čeprav bi zadruga po- trebovala živino, zlasti še zaradi gnoja se živinoreja zaradi pomanjkanja krmil ni posebno razvila. Zadruga ima sedaj 138 glav goveje živine v skupnem hlevu na Puši. Zadružniki obdelujejo zemljo v glavnem s stroji in je 52 konj, ki jih ima zadruga, še vedno preveč. Od 166 svinj imajo 30 glav nad planom. Ker jim primanjkuje krmske baze, bodo morali letos svinjerejo še zmanjšati. Najbolj nerentabilna je bila kokošje- reja, ki jim ne donaša skoraj nobenih koristi. Od 48 kokoši je bilo lani samo 2490 jajc. ZADRUŽNIKI SO TUDI GRADILI Ker zadruga nima dovolj stanovanj za svoje zadružnike, so uredili dvoje družinskih stanovanj iz sušilnice in eno stanovanje na Puši. Postavili so uto za mlačev žita, novemu svinjaku so pri- zidali skladišče in ga elektrificirali, ure- dili so hlev na Puši in obnovili stari mlin v Zalogu. Skupna vrednost teh del znaša okrog 940.000 din. Zaradi teh in drugih sezonskih del, predvsem za razkladanje hmeljevk, je zadruga lan- sko leto izdala 1,700.000 din sezonskim delavcem, obiralcem hmelja pa 500.000 dinarjev. DELO UPRAVNEGA IN NADZORNEGA ODBORA JE BILO POMANJKLJIVO Upravni odbor je imel sicer redne seje, na katerih je obravnaval delo za- druge in pomanjkljivosti zadružnikov. Delo odbora je bilo vidno le na sejah. Odbor se je spuščal v podrobnosti, glavnih problemov pa se večkrat ni lotil. Nadzorni odbor je zaradi odsot- nosti nekaterih članov pričel delati šele proti koncu leta. Hiba nadzornega od- bora je bila, da je premalo nadzoroval upravni odbor in delo v brigadah. Prav nič se ni zanimal za delo v proizvodnji, zlasti tam, kjer posamezni zadružniki niso imeli pravilnega odnosa do dela in zadružne imovine. ZADRUŽNIKI IZ PETROVC BODO USTANOVILI SVOJO ZADRUGO Ker je že upravni in nadzorni odbor na svoji seji razpravljal o tem, da ho- čejo zadružniki iz Petrovč ustanoviti svojo zadrugo, so tudi na občnem zboru o tem razpravljali. Odcepitev je spro- žil brigadir iz Petrovč na željo petrov- ških zadružnikov. Na občnem zboru so zadružniki njihovo željo osvojili. Da je do tega prišlo, je več vzrokov. V Pe- trovčah dosegajo večje hektarske do- nose, imajo boljšo organizacijo dela, redne sestanke, med njimi pa vlada enotnost in razumevanje. Zadružniki iz Petrovč pravijo tudi, da so pri njih drugačne ekonomske prilike in da so preveč oddaljeni od Arje vasi. Imajo vse pogoje, da se samostojno razvijejo in gospodarsko osamosvojijo. V veliko pomoč jim bo ekonomija Keramične industrije v Libojah, ki bo prešla v njihovo upravljanje. Nudila jim bo ži- vinorejsko bazo, ki je potrebna za raz- voj hmeljarstva. V njihovo last bosta prišla tudi dva zadružna doma. Enega bodo preuredili v veliko hmeljsko su- šilnico, drugi jim bo služil za sadno klet in stanovanja. Po odcepitvi petrovških zadružnikov od Arje vasi je pričakovati prav go- tovo večjih uspehov. 2e pri sami raz- pravi na občnem zboru se je dalo slu- titi, da je odcepitev potrebna in ko- ristna. Med njimi se bo razvilo tudi tekmovanje, kajti eni in drugi bodo hoteli dosegati boljše uspehe. NA OBCNEM zboru JE PRISLA DO IZRAZA ZADRUŽNA DEMOKRACIJA Od 111 delovnih članov zadruge se je občnega zbora udeležilo 83 članov. Med odsotnimi je bilo dosti takih, ki so bili nujno zadržani pri živini, v ku- hinji itd. Odkrita in demokratična razpravlja- nja med zadružniki so osvetlila še marsikateri problem v zadrugi'. Po- glejmo nekatere: V Petrovčah je dosti zadružnih hiš, v katerih stanujejo privatniki, zadruž- niki pa nimajo stanovanj. Snaga in red v zadružni stavbi ni bila primerna, šipe v sušilnicah in v gospodarskih po- slopjih so bile polete, ker zadružniki niso imeli pravega čuta odgovornosti do skupne lastnine. Na sestanke so naj- bolj redno hodili zadružniki iz Petrovč. Sestanki so se vršili večinoma z za- mudo, udelžba je bila večkrat dokaj slaba. Govorili so tudi, kako bo sku- pinski sistem še poglobil zadružno de- mokracijo. Odnosi med agrarnimi in- teresenti in kmeti-zadružniki naj bodo bolj prisrčni kot so bili; očitki, ki jih eni do drugih iznašajo, naj bi prene- hali, je izjavil nekdo med njimi. Govo- rili so o zadružnikih, ki hočejo izstopiti iz zadruge in o nekaterih, ki so jih iz zadruge izključili. Sklenili so, da naj upravni odbor na svoji prvi seji odloči o nastavitvi uprav- nika. Zastopali so stališče, da mora biti upravnik v prvi vrsti hmeljar, teh je pa med njimi dovolj, zato naj bi ga upravni odbor izvolil iz njihovih vrst. Iz svoje srede so izvolili nov upravni in nadzorni odbor, pet delegatov za okrajno zadružno skupščino in štiri- člansko komisijo, ki bo skrbela za pra- vilno finančno in materialno razmeji- tev med zadrugo v Arji vasi in novo ustavnovljeno zadrugo v Petrovčah. Na kraju so sklenili, da bodo uvedli točno vodenje skladišča, da bodo po- večali krmsko bazo za dvig živinoreje, da bodo dvignili hmeljsko proizvodnjo, da bodo letos dokončali gradnjo za- družnega doma ter da bodo uvedli v zadrugi kreditni odsek. Iz poteka občnega zbora je bilo raz- vidno, da je KDZ Arja vas kljub po- manjkljivostim lansko leto napravila korak naprej pri dvigu proizvodnje in pri poglabljanju zadružne demokracije, ki je na tem občnem zboru prišla do popolnega izraza. —ma— stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 2. februarja 1952 Stev. 5 PO SVETU... EGIPT V SREDIŠČU POZORNOSTI Napeto stanje v Egiptu je zadnje dni doseglo tako višino, da so bile oči vsega sveta uprte v Nilsko dolino. Najnovejši dogodki pa na dajo slu- titi, da bodo Egipčani vendarle po- pustili. V četrtek so britanski vojaki našli v grobnicah okoli 20 ton stre- liva. V soboto je bil v Ismajliji največji spopad v Egiptu. Okoli 2000 Angležev je obkolilio policij- sko zgradbo in jo z obstreljeva- njem porušilo do tal. Egipčani so imeli pri tem spopadu 42 mrtvih in 58 ranjenih, Angleži pa 3 mrtve in 13 ranjenih. Angleška- vlada so- glaša z ravnanjem generala Erskina. V nedeljo je bil po vsem Egiptu mir, v ponedeljek pa je svet pre- senetil nenaden odlok egiptskega kralja Faruka, ki je razpustil vla- do Nahas-paše. Egiptske čete so dobile ukaz, ki določa streljanje na vsako osebo, ki se po določeni uri pokaže na ulici. Pod kaznijo je za- branjeno zbiranje ljudi v skupine nad pet oseb. Po vsem tem so na- stale v večjih mestih demonstra- cije, hkrati z njimi požig 35 poslo- pij in rop neštetih lokalov. Nemiri so terjali nad 100 mrtvih in ranje- nih. Baje so zaprli nekatere znane levičarje. Naslednji dan je egiptski parla- ment sprejel novo vlado, ki jo je sestavil Ami Maher. Le-ta je ob- ljubil, da bo nadaljeval politiko do- sedanjih vlad. Nova vlada je odo- brila dvomesečno obsedno stanje. Kljub spremembi v vladi nemiri niso prenehali. Egipčani so napadli britanski vojaški vlak in za ceno lastnih izgub ranili štiri Angleže. Angleži pa javljajo prihod sedmih angleških vojnih ladij. Po vsem tem je razvidno, da po- ložaj v Egiptu ni baš rožnat. OD TEDNA DO TEDNA NA KOREJI še vedno enak položaj. Sestanki so na dnevnem redu, brez posebnih uspehov. Pregovori se še vedno su- čejo okoli problema ujetnikov. Spo- razumeli so se le v tem, da bi v primeru premirja najprej repatriirali bolne in ranjene ujetnike. ČEHOSLOVAŠKI MINISTER KO- PRIVA NA KLEMENTISOVI POTI Iz Prage poročajo, da so »na last- no« željo zamenjali ministra, dr- žavne varnosti z novim ministrom Karlom Bacilekom. Sedaj manjka še samo, da Koprivo zaprejo in slu- čaj Klementisa se bo ponovil. Are- tirali so tudi Gottwaldovega sveto- valca, Ludvika Frejka. V SOVJETSKI ZVEZI JE ŠE 2 MILIJONA NEMŠKIH UJETNIKOV IN INTERNIRANCEV Iz posebnega odbora OZN za vojne ujetnike v Ženevi poročajo, da je v SZ še okoli 2 milijona nem- ških ujetnikov in internirancev. Tudi 340.000 japonskih ujetnikov sovjeti še niso vrnili na Japonsko. FELDMARŠAL ALEKSANDER JE POSTAL BRITANSKI OBRAMBNI MINISTER Dosedanji kanadski guverner feldmaršal Aleksander je bil ime- novan za novega britanskega obrambnega ministra. To dolžnost je doslej imel v novi angleški vla- di premier Churchill. SPLOŠNE VOLITVE V INDIJI SO KONČANE Volitve v Indiji so trajale tri me- sece. Končale so se v četrtek in izid za Nehrujevo kongresno stranko je zadovoljiv, saj je dobila 86% vseh mandatov. V KRATKI BESEDI V tržaški ladjedelnici so odpu- stili 548 delavcev. Odpuščeni so do- bili le minimalno odškodnino. ^..... Po odpoklicu feldmaršala Ale- ksandra na novo službeno mesto, je bil za guvernejrja Kanade imeno- van Massley, ki je hkrati prvi Ka- nadčan, ki je na tem položaju. V Sovjetski zvezi je še 11.000 italijanskih vojnih ujetnikov. Madžari so začeli jemati iz pa- ketov, ki jih pošiljajo Američani svojim znancem in sorodnikom, konzerve za potrebe madžarske vojske. Avstrijska valda je protestirala pri sovjetskih oblasteh na Dunaju zoper nasilja in rop, ki jih je izvr- šila sovjetska vojska v Deutsch Wagramu. V celjski okolici so lansko leto dosegli velike uspehe Nadaljevanje in konec intervjuja s pred- sednikom IC Ol.O Celje-okolica, tov. Mišom Bobovnikom. Zanimalo bi nas tudi vprašanje, kako je s šolstvom v okraju, ali je dovolj učnih moči in kako je z obiskom šolo- obveznih otrok? V kakšnem stanju so šole? Je sedanje število šol zadostno? Če ni, kaj se je v tem pogledu naredilo? Kakšen razmah kaže kulturno-prosvetna dejavnost v okraju? Odgovor: Z ozirom na večje število šoloobveznih otrok je bilo v zadnjih letih otvorjenih na mnogih šolah več novih oddelkov. Ni pa bilo mogoče za- radi pomanjkanja učnega kadra name- stiti povsod dovolj učnih moči. Danes nam primanjkuje na osnovnih šolah še 30 učnih moči, na nižjih gimnazijah pa 15. Ce bi zapustili službo upokojenci (22), bi se pa seveda število manjkajo- čih znatno povečalo. Šolski obisk je v splošnem zadovo- ljiv. Takoj po vojni je bilo stanje naših šol slabo, kajti mnoge so bile porušene, požgane ali pa drugače poškodovane. Okrajni ljudski odbor je za obnovo šol napravil vse, kar je bilo v njegovi moči in je samo v lanskem letu dal za obnovo 30 šol preko 6 milijonov dinarjev. Tudi ostala prosvetna dejavnost je precej razvita in kaže lep razmah prav v tej zimski sezoni. V okraju je 42 ljudsko - prosvetnih društev in 14 aktivov. Zelo razveseljiva je udeležba na izobraževalnih tečajih, ki jih je se- daj 14. V okraju delujejo tudi 3 kmečko gospodarske šole in 7 ljudskih univerz. Potrebno pa bo združiti nekatere manjše knjižnice, ki jih je sedaj 72. Ker so z ukinitvijo zagotovljene pre- skrbe prenehale dobivati živilske nakaz- nice tudi osebe, ki so umivale podporo splošnega skrbstva, nas zanima, kako in na kakšen način dobivajo te osebe de- narno nadomestilo? Ali obstojajo primeri socialno ogroženih oseb? Odgovor: Osebe, ki so uživale pod- poro splošnega skrbstva, so prejemale tudi denarno nadomestilo za prehran- bene in industrijske bone. V bodoče bo ta stvar itak urejena z enotnimi pred- pisi in okraj na to ne bo mogel posebej vplivati. Ukinitev zajamčene preskrbe je seveda predvsem zadela bajtai^je in to starejše ljudi, ki se ne morejo nikjer vključiti v delo. To so taki primeri, ko majhna posest ne zadostuje za skromno preživljanje, delanezmožnost pa onemo- goča vključitev v kakršnokoli produk- tivno delo. O kakih drugih izrazitih primerih socialno ogroženih oseb pa ne moremo govoriti. Ali se je zaradi decentralizacije in tež- nje po rentabilnosti v podjetjih pojavil morda problem brezposelnosti? Odgovor: Pri decentralizaciji pred- vsem državnega aparata in ustanov ni nastopil problem brezposelnosti, zlasti zaradi tega, ker so bili pri tem za- jeti ljudje z osnovnimi poklici, ki so se lahko vključili v proizvodnjo. Go- spodarski račun v podjetjih in račun rentabilnosti bo seveda zahteval pre- mike delovne sile, vendar bo morebitno odvisno delovno silo možno zaposliti v tistih podjetjih, kjer je je do sedaj pri- manjkovalo. To je predvsem v rudnikih in podjetjih kapitalne izgradnje. Znano je, da je okraj v preteklih letih dosegel • velike uspehe na zdravstvenem polju. Bi nam povedali kakšne zflr^ivstve- ne ustanove je že izgradil in kakšni so letošnji načrti? Je v okraju dovolj zdrav- nikov in kaj jih ovira pri njihovem de- lu? Katere bolezni so bile v okraju naj- bolj razširjene? Odgovor: Na novo smo ustanovili 5 splošnih ambulant, 4 zobne ambulante, 4 zobne tehnike-protetike, eno fizikalno terapiio. ^ materinskih posvetovalnic in protituberkulozni dispanzer. V letošnjem letu imamo v načrtu 2 splošni in 2 zobni ambulanti ter eno lekarno. Zdravnikov ie 12 in od teh je 8 krajevnih. Največji problem je po- manjkanje višjega strokovnega kadra in so zato zdravniški okoliši zelo ob- širni. Vojniški okoliš n. pr. obsega 10 krajevnih ljudskih odborov z 11.000 pre- bivalci in nima svojega zdravnika. Epidemij v širšem obsegu ni bilo; največ je bilo škrlatinke in ošpic. Najtežje vprašanje je zdravstvena prosveta, ki bi morala prodreti v vsako vas. Nalezljivim boleznim je dostikrat vzrok pomanjkljiva hišna in osebna higiena. Ali nam lahko poveste kako je v tre- nutku sprostitve obvezne oddaje bilo stanje tržiščne trgovine in kakšna spre- memba je nastala pri dotoku robe na trg? Ob času sprostitve obvezne oddaje se je dotok kmetijskih pridelkov na trgu le nekoliko zboljšal. Dotok je bil s stra- ni privatnega sektorja in to le iz naj- bližjih krajev mesta, medtem ko roba iz oddaljenih krajev ni prihajala. To napako bi lahko mnogo zboljšale sploš- ne kmetijske zadruge, katerih vloga je posredovanje med pridelovalcem in po- trošnikom. S tem, da bi kmetijske za- druge pokupile presežke in jih plasi- rale na trg, bi socialistična intervencija prišla dovolj do izraza. V glavnem pa se je dotok pridelkov povečal le s strani KDZ ob posredovanju zadružnega skla- da. Ta promet je znašal okrog 7 milijo- nov dinarjev. Eden izmed vzrokov, da kmet za prodajo ni bil zainteresiran, je delno tudi v tem, da vprašanje gotovi- ne pri njemu ni bilo pereče. Za leto 1952 bo okrajna zveza kmetijskih za- drug morala misliti že sedaj, kako or- ganizirati dotok pridelkov in v tem smislu usposabljati trgovinske odseke kmetijskih zadrug. Kako je z hmeljem in kakšni so izgledi za razširitev nasadov z ozirom na nakup hmcljevk? Hmeljske nasade smo po vojni pove- čali od 400 ha hmelja na 1700 ha. Ra- čunamo, da bo možna razširitev na 2200 ha, ker imamo toliko površin, ki so sposobne za pridelovanje kvalitet- nega hmelja, istočasno pa omogočamo pravilno kolobarjenje. Preko teh po- vršin okraj ne bo dopuščal razširitve zaradi kolobarjenja. V ostalih krajih, kjer ni zasiguran kvaliteten pridelek, bomo sajenje omejevali. Do danes je bila razširitev težka predvsem pri manjših gospodarstvih, ki niso pride- lala dovolj prehranbenih artiklov, ka- tere si danes lahko nabavijo. Sedaj bo- do lahko nasadila toliko hmelja, koli- kor bo dopuščal kolobar in bo za njih tembolj rentabilno, ker bodo svojo de- lovno silo čimbolj zaposlili. Davčna po- litika ne bo bazirala samo na ugotav- ljanje kilogramskega pridelka, ampak bo moralo biti vsaj 50% sposobne orne zemlje za hmelj tudi s hmeljem posa- jene. S tem bo stimulirana pridnost kmetovalca, ki bo dosegel čim boljšo kvaliteto in čim boljše hektarske do- nose. V zvezi z razširitvijo hmeljnikov bo nastal prav gotovo tudi problem su- šilnic. To vprašanje bo rešeno v okvi- ru kmetijskih zadrug, katere že danes ponekod kažejo interes za gradnjo skupnih sušilnic. Hkrati z gradnjo sušilnic bo pereče vprašanje nabave zadostnega števila hmeljevk. Ta pro- blem bodo reševali hmeljarji sami. Ali je še kakšna naloga pred okrajnim ljudskim odborom, o kateri nismo govo- rili? Naloga, o kateri nismo govorili in ka- teri moramo v tem času posvetiti po- sebno pozornost, je oddaja lesa za, leto 1952. Lanskoletna obvezna oddaja ni bila v celoti izpolnjena. Letošnji plani oddaje so za skoraj 50% manjši od lan- skih. Krajevni odbori sedaj zaključu- jejo posamezno predpisovanje in je naloga kmetijskih zadrug, da takoj kon- čajo s pogodbami. Ves les je v glavnem že odkazan, gozdarji so že določili ko- ličine za posek in s tem je onemogo- čeno previsoko izkoriščanje. Upamo, da bo nova cena lesu pospešila oddajo, ker bo v obratnem primeru sekala od- kazane količine kmetijska zadruga in bo s tem lastnik lesa močno prizadet. Kmetovalci so vglavnem k poseku pri- stopili in ponekod je oddaja že 40—50% izvršena. Seveda so tudi ljudje, ki se stalno izmikajo kot na primer dr. Mi- kuž v Vojniku, ki misli, da se bo s svo- jimi pritožbami zopet izognil oddaji. Vsi taki se bodo morali ob doslednem izvajanju nalog krajevnega odbora in kmetijske zadruge spoprijazniti z dej- stvom, da jim to ne bo več uspelo. Druga naloga, ki stopa v ospredje vseh vprašanj je arondacija kmetijskih površin, katera se prav v teh dneh iz- vršuje .Izvršila se bo v vseh kmetijskih zadrugah in državnih posestvih, oziro- ma tam, kjer je treba zemljo arondi- rati. Od te arondacije pričakujemo zmanjšanje delovne sile, boljšo izkori- ščanje strojev in s tem zmanjšanje pro- izvajalnih stroškov. Dosedaj so ti pred- logi že dokončno izdelani za KDZ Arja vas in Drešinja vas, v ostalih zadrugah pa bo to izvedeno v najkrajšem času, tako da bomo pomladansko setev že lahko izvajali na strnjenih zemljiščih. Nalogo izvajamo, v kolikor se le da, v sporazumu s privatnimi kmetovalci, seveda pa se ne bomo ozirali na izpade posameznikov, zaradi česar bi trpela skupnost. Spomenik PflOLIM BORCEM NOB V CELJU Akcija za postavitev spomenika pa- dlim borcem narodnoosvobodilne borbe je v največjem teku. Spomenik bo po- stavljen na enem izmed najlepših, naj- bolj prometnih in zgodovinsko najpo- membnejših prostorov, to je pred Domom ljudske prosvete. Mesto Celje bo slavilo v mesecu sep- tembru tekočega leta svojo 500 letnico. Zelo posrečena je misel, združiti ta jubilej z odkritjem spomenika, ki naj bo v ponos Celju in njegovi obsežni okolici, padlim borcem pa v hvaležen spomin na njihove velike žrtve za našo svodobo. Mestni odbor Zveze borcev v Celju pravkar razpisuje tri nagrade za idejni osnutek spomenika in sicer po 50.000, 30.000 in 20.000 dinarjev. O poteku akcije za postavitev spo- menika bomo še poročali. i LETO DNI DELA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠOŠTANJ Pretekli teden v četrtek je bilo šesto redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju. Na dnevnem redu je bilo poročilo izvršilnega odbora OLG in poročilo okrajnega sodišča, sprejeli pa so tudi več odločb in odlokov. Poročilo o delu izvršilnega odbora je podal predsednik Jože Marolt. Uvodo- ma je poudaril uveljavitev nekaterih predhodnih predpisov v zvezi z novim finančnim sistemorn, ki so bili pri državljanih ugodno sprejeti, nato pa | je govoril o samem delu OLO in apa- i rata državne uprave. j Ko je govoril o delu podjetij na ob- j moč ju okraja, je dejal, da so nekatera podjetja pri svojem rednem delu imela težave v proizvodnji, kot n. pr. Tovarna barv Ljubija pri Mozirju, Okrajna to- varna otroške konfekcije in vezenin v Šoštanju, ker niso prejele dovolj ali ob pravem času surovin. Še večje težave pa so bile z uvoženim materialom, ki je tem tovarnam primanjkoval in zato nekatere niso izpolnile proizvodnega plana. Obrtne delavnice so se po osvo- boditvi sicer močno razvile in pomno- žile, premalo pa je še ključavničarskih, sodarskih in še nekaterih državnih obrtnih delavnic. Tudi za vzgojo kadra niso dovolj skrbeli; tako je lansko leto ostala izven učnega razmerja številna mladina, ki se ni mogla vključiti v obrtno dejavnost, ker jih niso sprejeli. (Mimogrede bodi povedano, da bi se lahko OLO tej veliki pomanjkljivosti izognil, če bi se poslužil zakonskih predpisov, ki določajo, da lahko OLO vsakemu delodajalcu določi primerno število učencev v uk! — op. p.) Pomanjkanje delovne sile Lesno in- dustrijskemu podjetju Nazarje (neka- teri pa se boje, da bo zavladala brez- poselnost v okraju — op. p.) je oviralo, da podjetje ni doseglo plan sečnje lesa V nadaljevanju je govoril o kmetij- stvu v okraju in med drugimi ugoto- vitvami poudaril, da je odprava ob- vezne oddaje in odkupa dvignila ini- ciativo, zboljšala kmetijsko proizvodnjo ter da so v šoštanjskem okraju podani vsi pogoji, da se razvije poljedelsko, živinorejsko in sadjarsko zadružništvo. Kljub temu, da je v gradnji 205 sta- novanjskih hiš v okraju, pa je v Šo- štanju še občutno pomanjkanje stano- vanj. Da bi se omilila stanovanjska stiska, je vlada LRS odobrila velenj- skim rudarjem 28 milijonov dinarjev kredita. Davčna odmera zai preteklo leto 1951 je bila še v starem letu zaključena, niso pa davčni zavezanci poravnali še vseh obveznosti in znaša zaostanek 16 milijonov dinarjev. Tudi na davku na promet proizvodov obrtnikov so še večji zaostanki, saj 32 milijonov ni majhna vsota denarja. Nato je na kratko govoril še o šol- stvu, zdravstveno-socialni službi in po- udaril, da je bilo na tem področju do- slej premalo skrbi posvečene vzgoji mladine, predvsem mladoletnikov, ki so pod varstvom države. V poročilu o delu okrajnega sodišča je predsednik sodišča tov. Miran To- polovec poročal, da je sodišče lani med drugim obravnavalo 250 kazenskih za- dev in 1100 zadev pravne pomoči. Poudaril je, da je bilo vzgojno ka- znovanje, ki ga je sodišče pri izreku sodbe zasledovalo, tudi večkrat pre- nizko, kar ni v zadostni meri vzgojno vplivalo, ker so se ista kazniva dejanja večkrat ponavljala. Mnogokrat je so- dišče prejelo prijavo kaznivega dejanja prepozno, zato kaznovanje ni bilo učin- kovito. Sodišče je obravnavalo tudi takšne primere kaznivih dejanj, do ka- terih ne bi prišlo, če bi organi državne uprave, ki so za to določeni, pravo- časno kontrolirali poslovanje podjetij. Da bi se tudi sodišče čim bolj pribli- žalo ljudstvu, bo v kratkem ustanov- ljeno še okrajno sodišče s sedežem v Gornjem gradu. Tako bodo ljudje iz Zgornje Savinjske in Zadreške doline, ki imajo opravka na sodišču, prihranili mnogo časa in denarja, ker bo pot znatno krajša. Diskusija po obeh poročilih je bila precej živahna, v kateri so govorniki podrobneje obrazložili poročilo izvršil- nega odbora. V naslednji točki dnevnega reda so odborniki sprejeli več odločb in odlo- kov, med katerimi je zlasti važen od- lok o javnem redu in miru, ki določa med drugim, da se kaznuje oseba, ki nudi vinjeni osebi še nadalje alkoholno pijačo ali pa če prodaja alkoholno pi- jačo mladini, stari izpod 18 let. Ta od- lok so prebivalci zlasti toplo pozdra- vili, saj se je že razpasla navada, da so se nekateri mladinci do skrajnosti opijanili. To je bila kaj slaba slika za vso družbo, sedaj pa imamo zakonito podlago, da to preprečimo. B. V. ... IN DOMA RESNICA O NAPADU NA ŠKOFA VOVKA Dne 20. januarja je na postaji Stopiče pri Novem mestu izvršila skupina od belogardističnih nasil- stev prizadetih ljudi napad na ljubljanskega škofa Vovka z na- menom, da se znese nad vidnim sodelavcem teh narodnih izdajal- cev. Škof Vovk je bil ob tej priliki ranjen (nikakor pa zažgan, kot v Celju govorijo). Ranjen je bil tudi zastavnik LM Tavčar, ki je branil škofa pred nasilneži. Preiskava o tem incidentu je v teku. PISANJE INDIJSKEGA ČASOPISA O JUGOSLAVIJI Indijski časopis »Barat Joti« je nedavno objavil članek indijskega novinarja Rabakarja o vtisih po Jugoslaviji, ko je bil navzoč na za- grebškem mirovnem kongresu. No- vinar toplo govori o jugoslovanskih narodih in objavlja tudi svoj raz- govor z maršalom Titom. Isti čla- nek je priobčil tudi bombajski ča- sopis »Free Press Journal«. ARHITEKT JOŽE PLEČNIK IME- NOVAN ZA ČASTNEGA DOKTORJA Pretekli teden je slovenska jav- nost praznovala osemdesetletnico slovenskega arhitekta Jožeta Pleč- nika. Svet Tehnične visoke šole je jubilantu ob tej priliki podelil na- slov častnega doktorja. Pri tej ce- remoniji so bili navzoči naši naj- vidnejši znanstveni in kulturni de- lavci. Arhitekt Jože Plečnik je s svojimi ustvaritvami znan sirom naše domovine in je s svojim de- lom dosegel svetovni sloves. Tudi v Celju imamo v palači Narodne banke, kjer je našlo začasno biva- lišče tudi Mestno gledališče, lepo zgradbo in spomin na enega naših največjih arhitekto\*. ODMEVI NA IZJAVO NAŠE VLADE O IZSELJENIH JUGO- SLOVANIH so po svetu zelo veliki. Tudi po domovini je nastalo to vprašanje zelo aktualno. Ministrstvo za No- tranje zadeve prejme dnevno ve- liko število pisem v katerih sorod- niki izseljencev prosijo za dovo- ljenja, ki naj bi omogočila svojcem v tujini povrnitev v domovino. KAJ PRAVI DOLGOLETNI IZ- SELJENEC PODRŽAJ O VERO- NAUKU V ZAPADNIH DRŽAVy\H Dopisnik Slovenskega poročevalca je stopil v stik z dolgoletnim iz^ seljencem, Francem Podržajem, ki je na nekatera vprašanja odgovo^ ril približno takole: Podržaj je bil v ZDA in ni nikjer po šolah videl uvedenega vero^ nauka, ker je tudi tam cerkev lo^ čena od države. V Franciji je vi'- del, da so morali starši otrok, ki so obiskovali verohauk" <^ami pla- čevali stroške takega pouka. jTTr;, Zato je bil izdelan že pred prvo sve- tovno vojno prvi projekt. Tedaj je bilo Predlagano ublažiti celjski ovinek, .pre- ložiti železnico na levi breg in poglo- biti strugo Savinje ter urediti hudo- urnike. Na podlagi tega projekta je bil izdelan po prvi svetovni vojni nov pro- jekt, ki je bil dan na oceno prof. inž. Znidaršiču. Na podlagi tega so se pri- čela leta 1935 regulacijska dela. Siste- matična regulacija je izvršena od km 18,368 (1,9 km niže Tremerskega mostu) do km 24,080 (nizvodni železniški most v Celju), torej v dolžini 5,7 km. Ta re- gulacija se smatra kot predhodno delo za regulacijo Savinje v celjskem ovin- ku. Ko bo Savinja v celjskem ovinku regulirana, bo odstranjen glavni vzrok poplav in drugih nedostatkov, ki so v zvezi s plitvim dnom Savinje. S tem bo dno poglobljeno povprečno za 2 m. S tem bi se talna voda v Celju znižala za 1 m in še več na posameznih mestih. Toda Celjani zaman čakamo že vsa leta po osvoboditvi na nadaljevanje del. Priča smo samo temu, kako se nam v delno izvršenem prekopu redijo žabe in komarji ter nam stoječa voda nudi neprijeten smrad. Priča smo tudi dvem komisijam, ki sta bili po osvo- boditvi v Celju. Obe komisiji, ki sta si ogledali regulacijo Savinje, sta bili mne- nja, da je nadaljevanje regulacijskih del na Savinji in s tem v zvezi ostalih del neodložljivo. Smatramo za potrebno, da se tudi na tem področju dejavnosti nekaj uredi. Kakor smo informirani, za nadaljeva- nje del pri regulaciji Savinje bi po- trebovali okrog 15 milijonov dinarjev in bi se regulacija izvršila do 40 m iz- nad kapucinskega mostu, kar bi bilo za Celje velikega pomena. Za izvedbo teh del .bi potrebovali dva bagerja in dva buldožerja ter okrog 200 delavcev. Delo bi bilo izgotovljeno tako v enem letu in Celje rešeno pred katastrofami. Upamo, da bomo Celjani v prihodnjih letih le bolj srečni, ko bomo videli, da se dela na regulaciji Savinje nadal.iu- Goršetot) molinski koncert v Celju Citatelje našega tednika smo že opo- zorili na Goršetov poslovilni koncert. Prof. Gorše deluje na naši Glasbeni šoli že od leta 1947, sedaj pa odhaja kot koncertni mojster na Reko. Ne bo odveč, da ob tej priliki spregovorimo nekoliko besed o njem. Gorše je absol- vent beograjske akademije, kjer je do- segel tudi nagrado pri konkurzu violi- nistov. Koncertiral je sirom naše do- movine in sodeloval tudi pri beograj- skem kvartetu. Odkar je v Celju, smo večkrat slišali njegove radijske oddaje. V Celju pa ga ima glasbeno občinstvo v lepem spominu, ko je igral Bachov koncert za' 2 violini ob spremljavi na- šega celjskega orkestra. Sedanji pro- gram je glasbeno bogat, pri klavirju sodeluje prof. Mafenka Sancinova. O njej piše kritik »Borbe«, da je treba resno podčrtati tehnično stopnjo njene zmogljivosti, ko obvlada tudi najtežje skladbe za klavir. C violinski tehniki prof. Goršeta pa isti kritik podčrtuje solidnost tehnike. Oba koncertanta umeta vliti kompozicijam poleg lepe glasbene oblike tudi živahno muzikal- nost. Celjani, oddolžimo se požrtvoval- nima glasbenikoma z lepim obiskom. Čeprav obžalujemo, ko odhaja profesor Gorše od nas, pa obenem želimo, da ga še v bodoče srečujemo v celjski kon- certni dvorani. Cvrčck za pečjo ' To Dickensovo veseloigro je prišlo pred kratkim gledat toliko ljudi, da jih je dvorana komaj sprejela. Ljudska prosveta v Kozjem je pridobila več novih, mladih moči. Ne mo- remo trditi, da bi bili vsi prizori brezhibno izvedeni, smemo se pa pohvaliti, da so za- četniki svoje vloge tako dobro rešili, da jih bomo prišli prav radi zopet gledat. — Zelo dobro so seveda igrali oba zakonca in slepa deklica, ki so bili že večkrat na odru, zlasti S. P., in bi jim zamerili, če bi igre ne vo- dili. Zaključnemu prizoru bi ne škodila večja razgibanost. Pogosta soočenja s šepetalcem zmajnšajo igralčev učinek, dagi je bil oče sle- pe deplice drugače presneto dober. Kozjani so z redkimi izjemami govorili lepo sloven- ščino. — Kadar bi uprizorili podobno delo iz tujega slovstva, bi ne bilo odveč, če bi stopil kdo pred zastor in v nekaj stavkih razložil vsebino in smisel igre. Naše kmečko ljudstvo bi lažje sledilo igri. LETJVA SKUPSCIJVA sjndiltalne podružnice zadtuznth nameščencei? Poitohnikhe zadruge v Celju v našem mestu deluje vzgledno in požrtvo- valno v korist delovnega ljudstva Potrošni- ška zadruga, v katero je včlanjeno okoli 6000 zadružnikov, večinoma delavcev. Lahko rečemo, da oskrbuje Potrošniška zadruga v Celju, s potresnimi predmeti nad polovico celjskega prebivalstva. Poleg pekarn in treh gostinskih obratov polaga zadruga od vsega početka vso pozornost svojim poslovalni- cam — prodajalnam, ki jih ima v centru me- sta, eno na Tomšičevem trgu, eno v Pre- šernovi ulici, eno v Stanetovi ulici ter ma- nufakturno-galanterijo v Stanetovi ulici. Po- slovalnice ima tudi v Novi vasi, v Gaberju, na Ostrožnem in v Zavodni. V navedenih poslovalnicah i. dr. je zaposlenih blizu 80 nameščencev, ki tvorijo v sklopu Sindikalne podružnice trgovskih podjetij v Celju svojo posebno sindikalno podružnico. Dne 24. t. m. so se zadružni nameščenci zbrali k ob- čnemu zboru, ki se je vršil v veliki dvorani Samskega doma. Iz poročila upravnega odbora sindikalne podružnice je bilo razvidno, da so pokazali člani —; z malenkostnimi izjemami — v pre- teklem poslovnem letu vso agilnost. Upravni odbor je imel 10 sej, na katerih so sklepali o raznih problemih, tičočih se članstva, so- delovanja pri podjetju itd. Na sejah so se pripravljali na množične sindikalne sestanke, l^i jih je bilo tudi deset. Kolektiv je spre- jemal na teh sestankih vse naloge podjetja, postavljali so se plani blagovnega prometa 't K*" zasledovala realizacija istih. Posebno skrb so posvečali nabavi kurantnega blaga. >otranjo organizacijo dela so sproti izpo- polnjevali. Starejši člani so dajali pobudo, in vzgled mlajšim tovarišem za kulturnejšol postrežbo m varčevan.je v vseh ozirih. S ti-' kimi sredstvi je kolektiv poudaril svojo kon-l kurencnost. zavedajoč se borbe proti mono- polizmu pn distribuciji blaga. Vsak mes c so ciani podružnice potrdili mesečni zaki j ček celotnega poslovanja v podjetju, pri i mer so po kritični razpravi nakazali smernic;' v t' bodoče delo. Posebna komisija .je ocenjevala tekmovanje med poslovalnicami, ki je tra jalo do konec prvega polletja in je v vs;'!i pogledih odlično poteklo. Prvo mesti si je prisvojila poslovalnica št. 2. Kolr^ktlv na- meščencev je tudi vzgledno sodelova', pri re- publiškem tekmovanju v čast 10. ojleiuice -Jugoslovanske armade. Člani podružnice so proslavili s posebnim^ prireditvami narodne in državne praznike oz. dneve; z delovno akcijo so v čast 10. oblet- nice JA opravili na terenu 384 prostovoljnih ur. Trikrat so delali na Šlandrovem trgu pri urejevanju parka, pri čemer je dala za- druga na razpolago tudi vsa prevozna sred- stva. Mladina je sodelovala z delom pri gradnji Zadružnega počitniškega doma na Pohorju, ki ga gradi G. P. Z. v Mariboru. Skupno je bilo izvršenega prostovoljnega dela ! 5600 ur, to je povprečno 70 ur na vsakega člana sindikata. Omeniti je še treba, da se mnogi člani agilno udejstvujejo tudi v fiz- kulturi in pri kulturno-prosvetnem delu v Celju. Sindikat je skrbel tudi za ideološko-poli- tično vzgojo članstva; študirali so razprave voditeljev, razne gospodarske ukrepe, zako- nodajo o soc. zavarovanju, spoznavali novi kazenski zakonik, trgovinske odnose in zve- ze naše države z drugimi državami, zadružni pokret v Jugoslaviji, vsebino zadružnega kon- gresa v Zagrebu itd. Pri vzgoji članstva je uspešno sodelovala partijska celica, člani so bili pravočasno in pravilno poučeni o dani problematiki, vsled česar je delo v pod- jetju potekalo brez ovir, zadovoljivo in u- spešno, v korist celokupne naše skupnosti, zadružnikov in članstva samega. Vsek;ikbr moramo poudariti, da je ugled in ugodno gospodarsko stanje naše Potrošniške zadruge v največji meri uspeh agilne dejavnosti ce- lotnega delovnega kolektiva in zasluži ko- j lektiv v vseh oz:v h u.ijlepše priznanje. i OmL'ii;t< ; moram.), tSa vlada med uprav- nim odborom P. Z. in sindikatom zadružnih nameščencev vseskozi najleple soglasje in je ravno to sod lova:-if> br-z dv ima vir vseh uspehov pri prizadevanji njš? z uiruge, ki je: liašega delovnega človeka čim bolje po- sireči, mu nuditi nt najku!turne.i>i ničin nr.jboljš? blago in vsestransko zadovolj ti. Litns skupščine so se udeležili tudi zastop- niki sindikati zadr. nim?ščencev ix Ma.i- l>ora, Trbovcii, Ilrsstaiku in Za^jarja. A. P. IZ CELJA... USTANOVNI OBČNI ZBOR »OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA« V četrek 24. januarja so vrtno dvorano Ho- tela Evrope napolnili člani Olepševalnega društva, ki so na ustanovnem občnem zboru položili temelje društvu. Društvo bo odslej opravljalo važno nalogo: napraviti mesto Ce- lje lepo, snažno in prijetno. Občnega zbora so se udeležili predsednik MLO tov. Jerman Kiko, predstavnik Uprave za turizem in go- stinstvo pri Svetu za blagovni promet LllS, zastopnik Turistične zveze Slovenije, zastop- nik JA ter drugi predstavniki političnih or- ganizacij in oblasti. Predsednik iniciativnega odbora tov. Presinger Riko je v svojem po- ročilu orisal delo dosedanjega Turističnega društva in pomen novoustanovljenega Olep- ševalnega društva. Izvoljen je bil ožji in širši odbor. Za predsednika društva so pa izvolili tov. Jenko Rada. Zbor je med drugimi na- logami sprejel tudi sklep, da društvo v bliž- nji prihodnosti uredi nasade pri gimnazijah, vt za »Trofijo, na«ade v Gaberjih, orientacij- ske table po ulicah, očisti ruševine, zasigura V mesiu snago in drugo. Člani društva so sprejeli tudi pravila, ki določajo dolžnosti in pravice članstva. Zbor je sprejel sklep, da se plačuje članarina z nakupom značke, ki jo bo društvo v kratkem dalo v promet. POSTNO-TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI TEČAJ V CELJU Septembra lani se je v Celju pričel poštno- telegrafski tečaj, ki bo trajal 8 mesecev. Obiskuje ga 34 poštnih uslužbencev iz vse Slovenije. Njihov pouk, katerega vodijo naj- boljši poštni strokovnjaki, traja dopoldne in popoldne. Učijo se v krožkih, kadar pa je lepo \reme, igrajo v i)rostem času na dvorišču odbojko. Tečajniki imajo mladinski aktiv. Ob tedenskih sestankih se pomenijo o uspe- hih na vseh poljih njihovega dela. čitajo ča- sopisje in se kulturno udejstvujejo skupaj z ostalimi uslužbenci pošte. Stanovanje in hrano imajo pri Pošti. Ob sobotah, ko je njihov prosti čas malo daljši, gredo v kino in na druge kulturno prosvetne prireditve. Po osmih mesecih bodo ogromno prido- bili na znanju v strokovnem, političnem in kulturnem pogledu, utrdili bodo tovarištvo, polagali izpite in se uvrstili v armado de- lovnih ljudi. F. L. IZPRED SODISCA... Te dni se je pred okrajnim sodiščem v Celju zagovarjala za kazniva dejanj ,i Bianki Sonja, ki je bila obdolžena po- klicnega odpravljanja. Sodišče ji je krivdo dokazalo in jo obsodilo na 2 leti zapora. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila razprava tudi zoper Veber Jožef o, ki je pred tedni upepelila stanovanje družine Znidar iz Lise pri Celju. Ime- novana se bo za svoje dejanje pokorila štiri leta v strogem zaporu. ... IN ZALEDJA ŠTEVILO ZDRAVSTVENIH USTANOV V OKRAJU CELJE-OKOLICA SE JE POVEČALO V petek 35. januarja 1952 je bila predana svojemu namenu sektorska ambulanta v Vi- tanju, katera imi prostorno čakalnico in ordinacijo, ki odgovarja vsem higienskim zahtevam. KI^O pa predvideva dograditev malega kopališča z dvema kopalnicama in 2 do 4 prhami. Dosedanja privatna ambu- lanta ni v nobenem pogledu odgovarjala hig. san. predpisom in je bil skrajni čas, da ima tako važna zdravstvena ustanova svoje lastne, svetle in pristojne prostore. Čeravno je bil delovni dan, je bilo pri otvoritvi razen pred- stavnikov oblasti navzoče precejšnje število prebivalstva. Za pripomniti je, da so neka- teri, ki bi sicer morali po svojih funkcijah biti najaktivnejši pri delu, indiferentno, da ne rečemo celo ob strani sledili celotnemu delu in se zdramili šele zadnji dan ob otvo- ritvi in sicer samo z besedami. V nedeljo 27. januarja 1952 pa je bila otvo- ritev protituberkoloznega dispanzerja v Žal- cu, ki je bil prizidan stavbi dosedanje sek- torske ambulante. Ob priliki otvoritve je bilo prvo v kinodvorani predvajanje zdrav- stveno poučnih filmov z govorom šefa proti- tuberkoloznega dispanzerja v Celju tov. dr. Hribovska o pomenu in važnosti nove usta- nove za okraj Celje-okolico. Potem pa je bil ogled zdravstvene razstave in prostorov no* vega dispanzerja. Novi dispanzer ima čakal- nico, ordinacijsko sobo, slačilnico, admifti- stracijo, laboratorij in rentgen z vsem po- trebnim inventarjem in inštrumenti, ter bo tako razbremenjen dosedan.^i dispanzer v Celju, ki je bil edini za mesto in celo po- dročje okrožja Celje. Vsi ti prostori so bili okusno okrašeni z raznimi slikami, diagrami, statističnimi podatki o zdravstvu in raznim zdravstveno propagandnim materialom. V pozdravnem govoru se je predsednica Sveta za lju;!sko zdravstvo Celje-okolica po- sebno zahvalila za pomoč pri izgradnji dis- panzerja prvenstveno Hmezadu, tovarni Ju- teks, rudniku Zabukovca, DES-u ter drugim sodelujočim. Žal pa smo opazili pri g/adnji in otvoritvi, da so Žalčani — tudi merodajni krogi z zdravstvenim kadrom, seveda s čast- nimi izjemami, pokazali jako malo zanimanja za novo ustanovo. Novi zdravstveni ustanovi bosta začeli z 'delom 1. februar.ja — oziroma v Žalcu 5. fe- bruarja t. I. DENTISTI NA PODEŽELJU Pretekli mesec je zdravstvena ekipa, se- stavljena od dentistov Čeh Jožeta, Herman Franca, Kušar Petra in štokel Rada, obiskala Polzelo. Tam so v domu »Vere Šlandrove« sanirali in fluorizirali vsem otrokom zobovje. Ekipa je izvršila splošen pregled zobovja in napravila 115 plomb ter 24 ekstrakcij. Za vestno in požrtvovalno prostovoljno de- lo se dentistom in instrumentarkam zahva- ljuje Svet za ljudsko zdravstvo Celje-okoMca ter jim izreka iskreno priznanje. NOVA ZDRAVSTVENA USTANOVA V VOJxMKU 16. januarja se je začelo delo v novousta-i novljeni protetični delavnici javne zobne am-' bulante v Vojniku. Tako je v Vojniku zdrav- stvena služba izpopolnjena, čeprav še nimajo svojega zdravnika. Da je do tega prišlo je zasluga OLO, na- dalje tov. dendista Kušarja, kateri vodi vzor- no tudi zobno slanico na Dobrni in tehnika^ Ibšeka, ter požrtvovalno sodelovanje tajnice tov. Kristanove. BED IN SNAGA JE GOSTINSKEMU POD- JETJU V ŠALEKU PRI VELENJU ŠPANSKA VAS Sanitarna inšpekcija je nedavno obiskala Gostinsko podjetje KLO Šalek pri Velenju. Tamkajšnje poslopje je z vsemi prostori vred v obupnem stanju. Že točilnica ni po- dobna gostinskim sobam. Tla so razdrapana, pohištva ni. V kuhinji je strašanski nered in velika umazanija. Dvorišče je zanemarjeno in je pokrito z odpadki vseh vrst. Sličm sliko daje tudi čevljarna in mladinska soba, ki sta v tej zgradbi. Edino v šivalnici je red in snaga doma. Podobno zbirališče nereda, nesnage in ne- higiene bi v vsem okraju težko našli. Tega si KIvO ne more šteti v čast. ŠOLA UČENCEV GOSPODARSTVA V ŽALCU STOPA V DRUGO POLLETJE Z LEPIMI USPEHI Šola učencev v gospodarstvu v Žalcu je v prvem polletju dosegla povprečen uspeh 70&o dobrih ocen. V prvem razredu so najboljši Pavline, Plavštajner in Brezovšek, v drugetii pa odličnjak Cepin. V tretjem razredu pa še med sabo kosata Planinšek in Zupane. PISMO IZ ŠOŠTANJA . V š6štanjskem okraju so v teku vse pri- prave za dobro izvedbo volitev v frontne od- bore OF po bodoči komasaciji krajevnih od- borov OF. V nekaterih VO OF šoštanjskega okraja so že izvršili združitev KO OF in izvedli volitve v občinski odbor OF. Te dni pa bodo volitve še v Belih vodah, Mozirju, Ljubi ji in drugod. Tudi v Šoštanju je že čutiti predvolilno razgjibanost. Iniciativni ,odbor za ttzvedbo volitev v občinski odbor OF mesta Šoštanja ki ima v sestavu 5 rajonskih odborov OF, je pripravil kandidatno listo za upravni i:i nadzorni odbor OF mestne občine. Pred- sednik in sekretar se bosta volila na vseh rajonskih občnih zborih di|^ektno. Volitve bodo po vseh rajonih zaključene že prve dni februarja, tako, da bo delo OF čimpreje zaživelo ter da bo novi odbor kar najbolje pripravil skorajšnje volitve v občinski ljud- ski odbor mesta Šoštanja. Pred dnevi je bilo ustanovljeno novo knl- turno-umetniško društvo v Šoštanju, ki na.j bi poživelo kulturno življenje, ker dose- danji SKUD Kajuh Šoštanj, kljub simbo- ličnemu imenu ni zadostil vseh pričakovanj Šoštanjčanov, pri katerih je bil že od nekuaj močno razvit smisel za kultuumo udejstvo- vanje, prirejanje raznih akademij, uprizar- janje iger itd. Dramatska skupina novo usta- novljenega kulturno-umetniškega društva bo v februarju uprizorila Molierovega Skopuha, v katerem nastopajo tudi stari »asi«, številčno močan pevski zbor se že pridno vadi petja in je pričakovati, da bomo kmalu slišali tudi njih petje v dvorani. Pri tem društvu so ustanovili tudi lutkovno gledališče, ki bo našim pionirjem priredilo številna presene- čenja s prireditvami, kjer bodo pionirji našli zabavo, pa tudi vzgojo. Že dalje časa dobro in redno deluje Ljudska univerza, ki vsakih štirinajst dni, ob torkih prrieja zanimiva predavanja za Šoštanjčane. Doslej je bilo že več vispelih predavanj iz področja tehnike, predvsem iz področja atom- ske energije, le-te v službi človeka in mivu. Udeležba sicer še ni najboljša, bo pa vsled zanimivosti predavanj Ljudska univerza prav gotovo uspela zainteresirati večji krog obi- skovalcev. B. V. BRASLOVČANI SI NE ŽELE VEČ TAKIH AKROBATSKIH PREDSTAV SKUD Braslovče je imelo dne 10. januarja 1952 svoj letni občni zbor, na katerem je po- lagalo obračun svojega dela. V kraju so dani vsi pogoji za kulturno-prosvetno udejstvo- vanje. Novoizvoljeni odbor je sklenil poživeti delo ljudskega odra, saj ima v svoji sredini priznane igralce, tovariše Nandeta Baša, Jo- žeta Dobelška, Ivana Prislana in druge. Svojo pomoč je obljubilo tudi domače učiteljstvo. Priprave za prvo predstavo so že v teku. Veliko je zanimanje za pevski zbor. Ljudska univerza je že priredila poljudno- znanstveno predavanje, ki se ga je udeležilo nad 150 mladincev in precejšnje število od- raslih, posebno mater. Za svoje odlično pre- davanje o spolnih boleznih in o jetiki je žel ravnatelj zdravilišča v Topolščici dr. Cestnik vsestransko priznanje. Načeto je bilo tudi vprašanje filmskih pred- stav. KLO je dal svojo lastno kinoaparatnro v zakup v Maribor, češ da v kraju za kino ni bilo dovolj zanimanja, članstvo SKUI> pa je mnenja, da bi se zanimanje za kino takoj vzbudilo, če bi društvo skrbelo za dobavo dobrih filmov. Slabi in nepopolni filmi res ne morejo pritegniti ljubiteljev filma. Dokaz za potrebo kulturno-prosvetnega dela v Braslovčah daje nabito polna dvorana pri akrobatski predstavi, na katero je neko pod- jetje vabilo občinstvo z ročno pisanimi le- paki v takile hrvaščini: »Pozor! 20. I. 1952. g. Koja je stigla Artistička grupa. Program Smrtne akr>bacije i Ruski ples. Arapski Fagir i Zvočni Akrobacije. Zabavlat če vas Šalivi Muki Kom čar u Prostorima Fiskul- turni Dom v Braslovče. Razen nastopa ša- ljivih Avgustov v cirkuškem slogn ni pred- stava občinstvu nudila ničesar. Nad pred- stavo izpod vsake kritike je bilo občinstvo zelo razočarano. Hedeiiski smeh VZHODNONEMŠKA Možak prinese par čevljev k čevljarja v popravilo, toda čevljar odločno odkima, re- koč: Nee. Teh čevljev jaz ne znam popraviti, se boste že morali z njimi potruditi do pr- vega knjigoveza. BOKSARSKA Sodnik šteje ob knokautiranem boksaču: Ena J i . dva ... tri . . . Nasprotnik pora- ženca sodniku: Štejte tiše, da ga ne zbudite! OBOŽEVALEC GLEDALIŠČA Čul sem, da si že četrtič šel v gledališče, odkar igrajo novo igro. Je mar tako intere- santna? Rečem ti, popolnoma zanič. V glavni vlogi nastopa neki lopov, ki svoj poklic tako nerodno izvaja, da ga bodo nekega dne go- tovo prijeli! No in tega ne bi rad zamudil. ŠE ENA BOKSARSKA Na ringu se oba nasprotnika vneto pre- birata: Ponovi to besedo še enkrat če se upaš? priivi besno prvi. P.T ss vmeša sodnik, ki je čakal samo še n.' muk za začetek boja: »Mirujta, saj se vendar ne bosta pred ljudmi pretepala?« Stev. 5 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 2. februarja 1952 Stran - Winston Churchill je prvič po ponovni izvolitvi za ministrskega predsednika Velike Bri-i tanije službeno obiskal ZDA v svrho važnih pogovorov s predsednikom Trumanom. ^ Spremljal ga je zunanji minister A. Eden z ostalimi člani britanske vlade. Na sliki vidimo predsednika ZDA H. Trumana v živahnem pogovoru z britanskim pre- mierom W. Churchillom po kosilu prirejenem njemu na čast na predsednikovi jadrnici' >Willia msburg«. i FIZKULTURA VIDELI SMO PRVAKE SLOVENIJE V UMETNEM DRSANJU V soboto 26. in nedeljo 27. januarja je bilo v Celju na drsališču ZSK Kladivarja v Mest- nem parku republiško prvenstvo v umetnem drsanju. Stalno naletavanje snega sicer ni dopustilo prireditelju, da bi uredil tudi dr- salno ploskev, vendar je bila ledena ploskev le sposobna za drsanje. Razumljivo pa je, da je kvaliteta prireditve precej trpela. Novi republiški prvaki so: pri člfinih je brez kon- kurence osvojil prvo mesto Marko Lajovic (Ljubljana) z 172.3 točke, pri članicah je z veliko premočjo zmagala naša dosedanja pr- vakinja Silva Palme, tudi članica SD Ljub- ljane z 142.32 točke, pri mladincih je zma- gal nadarjeni član SD Ljubljane Peter Brleč s 76.8 točk ter pri mladinkah tudi članica SD Ljubljane Mara Dežman z 912.9 točk. — Skupno je nastopilo 16 drsalcev, od tega se- dem juniorjev, odnosno jvmiork članov SD Gregorčiča iz Jesenic. Iz razloga lokalnih nesporazumov med SD Ljubljano in SD Tri- glavom niso nastopili člani in članice SD Triglava iz Ljubljane, kar bi temu tekmo- vanju dalo na eni strani pravo sliko sloven- skega drsalnega športa, na drugi strani pa je pokazalo nepravilni odnos do taksnega tekmovanja. Mislimo, da bo Zveza za drsa- nje in hokej morala v te zadeve temeljito poseči in napraviti red. Kar je na drugi strani pokazalo to tekmo- vanje je to, da bo v Celju potreba poskrbeti za drsalni kader. Res je sicer, da po vojni nismo imeli kdo ve koliko drsalnih dni, ven- dar bi se našo mladež dalo pripraviti tudi že v izvensezonskem času. Potreba je le najti človeka, ki je voljan to stvar vzeti v roke in organizacijsko urediti. ZSK Kladivar naj na to misli in že letos izvrši priprave. Po- sebno naj izrabi sedanjo ugodno sezono kot predpripravo za uspešno delo v prihodnji se- zoni. 2Savedajmo se, da brez dobrih drsalcev tudi ne bo razvoja hokeja na ledu, katerega znanje drsanja je pogoj. DRSALNA REVIJA V soboto zvečer po tekmovanju v obveznih likih za republiško prvenstvo je drsalna šola SD Ljubljane, katero z velikim uspehom vo- dita naša vrhunska drsalca Silva Palme in Marko Lajovic, pokazala pred velikim števi- lom ljubiteljev drsalnega športa svoje zna- nje. Reči moramo, da je njihov nastop in njihovo izvajanje navdušila gledalce in če- stitamo drsalni šoli SD Ljubljane na tem velikem uspehu. Posamezne točke kakor tudi stematičnim delom tudi ob pomanjkanju ledui marsikaj doseči, ki služi napredku tega iz-] redno lepega športa. \ Drugi dan popoldne je bila pripravljena- ponovitev revije. Revija se je sicer vršila,! toda le pred približno tisoč gledalci. Močan snežni metež je preprečil ponoven popolen^ uspeh te ponovitve. Vsekakor pa moramo dati izvajalcem revije vso priznanje za veliko po- žrtvovalnost, katero so pokazali, da so se ob takih vremenskih prilikah le odločili za na- stop. Razumljivo pa je, da je gosto naleta- joči sneg Celjane, in to v veliki večini naiej najmlajše, prikrajšal za še boljši športni Užitek. PRVA PRIREDITEV NA NOVEM SLALOMIščU PRI »MAROVŠKU« V sredo 30. januarja je smučarski odsek Planinskega društva v Celju priredil na no- vem slalomišču v Celju prve smučarske tek- me v slalomu. Udeležba 43 tekmovalcev kaže na veliko zanimanje za to športno panogo v Celju. Prvo mesto je sigurno osvojil znani zmagovalec z mnogih smučarskih prireditev Janko četina, ki je dosegel skupen čas 1:34,4. Janko četina je postavil tudi prvi najboljši čas proge — in sicer 46.3 sekunde. Ostali tekmovalci so se razvrstili kakor sledi: 2. Ivan Sevčnikar (Branik Maribor) 1:36,8, 3. Marjan Nunčič 1:37,9. 4. Dominko Uršič 1:52,2 (oba Celje). 5. Miran Cizelj (Branik) 2:05,9. 6. Peter četina 2:19,3. 7. Dušan Gra- dišnik 2:32,5. 8. Oto Tajniek 2:39,5 (vsi Ce- lje). 9. Vlado Veber (Crvena zvezda Beograd) 2:46,5 itd. Organizacija tekmovanja je bila zelo do- bra in tekmovanje je potekalo brezhibno. Gledalci so bili po zvočnikih sproti obveščeni o poteku tekmovanja. Pričakujemo, da bo Smučarski odsek Pla- ninskega društva izkoristil izredno ugodne snežne razmere in nudil Celjanom še več slič- nih prireditev, saj je potreba tudi za smu- čanje s pogostimi prireditvami vzbuditi pri za šport zelo dojemljivih Celjanih večje za- nimanje. ZAKLJUČEK REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA V HOKEJU NA LEDU j Zveza za drsanje in hokej na ledu Slovenije; je izrazila ZSK Kladivarju ponovno prizna-; nje s tem, da mu prepušča v izvedbo tudi] republiško prvenstvo hokeju na ledu. V dneh' 1., 2. in 3. februarja bodo na drsališču v! Mestnem parku zanimive borbe, ki bodo izj tekmovalne četvorice ekip izločile letošnjega republiškega prvaka. Tekmujejo: SFD Gre- gorčič iz Jesenic, SD Razlag iz Brežic, SD Papirničar iz Vevč pri Ljubljani in domači Kladivar. Razpored srečanj je sledeč: v petek 1. ob 18. uri SFD Gregorčič : SD Razlag; ob 19.30 uri SD Papirničar : Kladivar; v soboto 2. ob 15.30 uri SFD Gregorčič : SD Papirničar. ob 19.30 uri SD Razlag : Kladivar in v ne- deljo 3. ob 10. uri SD Razlag : SD Papir- 15. uri pa SFD Gregorčič : Kla- divar. Nadalje sporočamo cenjenim gledilceirt umetnega drsanja, da bodo pred nastopi T soboto zvečer in nedeljo popoldne verjetn<^ nastopili člani SD Triglava iz Ljubljane ^ svojimi drsalnimi točltami, odnosno svojo dr^ salno revijkso izvedbo. O sigurnosti teh nan stopov vas bomo obvestili z letaki, 1 Gibanje prebivalstva V Celju Od 21. I. do 28. I. 1952 se je rodUo 22 dečkovi in 17 deklic. j Poročili so se: Pekovski moster Pentek Ignac iz Frams in šivilja Erjavc Marija iz Trnovelj pri Ce- lju; gozdar Rop Alojz iz Bukovžlaka in ser- virka Knap Marija iz Celja; sin posestnika Turnšek Franc iz Celja in posestniška hči Kramer Katarina iz Št. Jungerta in študent gozdarstva Kovač Alojzij in učiteljica Kregar Ivana, oba iz Celja. Umrli so: Gospodinja Oštir Marija, stara 35 let iz Sv. Petra, pri Zidanem mostu; posestnica Po- točnik Terezija, stara 67 let iz Ravne pri Šoštanju; hči posestnika Jezernik Štefanija, stara 13 let iz Sv. Adraža, Polzela; mizar Strniša Jožef, star 79 let iz Stare vasi pri Velenju; upokojeni vrtnar Pirtovšek Matevž star 84 let iz Celja; gospodinja Kavčič An- gela, stara 49 let iz Celja; gospodinja Vizjak Marija, stara 76 let iz Celja; upokojeni rudar Šuster Franc, star 70 let iz Kaplje vasi; do- jenček Plemenitaš Karel iz Celja; gospo- dinja štor Helena, stara 79 let iz Tremarij pri Cel^u ia_^oJ9»ček Cisqj iz Slov. Bistrice. ZAIVIMIVOSTl CHURCHILLOV DAR TRUMANU Ob svojem obisku v Washingtonu je Churchill daroval predsedniku ZDA Trumanu model jadrnice »Mayflower«, ki je leta 1620 prva priplula do Ame- rike. Model je izdelan prav iz lesa te zgodovinske ladje. Prav tak model je pred leti dobil tudi umrli Roosevelt, tretjega pa sam Churchill. Četrtega pa čuvajo v Jordanu, kjer so našli jambor te zgodovinske ladje. OZN JE IZDALA »SVETOVNO KUHARICO« Urad za informacije OZN je stopil v zvezo z vsemi narodi sveta in izbral najpriljubljenejše recepte vsakega na- roda. Vsi recepti so bili tudi preizku- šeni. Uredniki kuharice so prevedli re- cepte iz 60 držav na angleški jezik. »Kuharica« je za ameriške gospodinje najdragocenejša knjiga. IZ NYLONA DELAJO v Angliji poleg nogavic še druge stvari. 60 odstotkov nylona gre v resnici za ženske nogavice, toda tovarna izdeluje poleg teh še perilo, vrvi, dežnike in ribiške mreže. ! OBJAVE IN OGLASI KLUB LJUDSKIH POSLANCEV IN ODBORNIKOV OF priredi v ponedeljek, dne 6 februarja predavanje: »O OBISKU V HOLANDIJI« Predaval bo tov. inženir Jože Levstik. V sredo, dne 8. februarja bo nadaljevanje predavnja: »VATIKAN IN JU2NI SLOVANI« Predaval bo glavni urednik »Slovenskega poročevalca« tov. Sergej Vošnjak. Predavanji bosta v klubskih prostorih v Jurčičevi ulici ob pol 8 zvečer. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: ŽIVLJENJE IN DELO SLIKARJEV BRA- TOV ŠUBICEV bo v četrtek 7. februarja 19.52 v dvorani Sin- dikalnega doma na Šlandrovem trgu v Celju ob pol 8 zvežer. Predaval bo ravnatelj mu- zeja v Celju tov. Anton Stupica. Predavanje bodo ponazarjale skioptične slike. KONCERTI Sreda, 6. februarja v Domu ljud. prosvete: Božidar Oorše - VIOLINSKI KONCERT Pri klavirju Mafenka Sancin. Predprodaja vstopnic v Glasbeni šoli. OBVESTILO! Obveščamo, da bo protituberkolozni dispan- zer v Žalcu začel delati dne 5. februarja 1952, in sicer vsak torek in petek: od 13. do 14. ure sprejemanje in eviden- tiranje, od 14. do 16. urp pregledi. OLO Celje-okolica Svet za ljudsko zdravstvo OBVESTILO Obveščamo vse upnike in dolžnike, da se likvidira z 31. januarjem 1952 »Odbor za gradnjo sind. doma Šoštanj« ter se po tem datumu ne bodo mogle upoštevati nikakr- šne obveznosti od strani odbora za gradnjo, dočim bo vse dolgove, ki so eventualno še neporavnani Odboru za gradnjo doma izter- jal pravnim potom Sindikalni svet kot last- nik zgradbe. Prosimo vse upnike, da nemudoma dosta- vijo svoje račune. Dolžnike pa opozarjamo, da poravnajo svoje dolgove. Tekoči račun pri Nar. banki je 622-26322-0 »Odbor za gradnjo sindikal. doma Šoštanj.« OPOZORILO! V zadnjem času odlagajo razne osebe od- nosno vozniki smeti, ruševine itd. na nedo- voljena mesta in s tem kvarijo izgled mesta. Opozarjamo prebivalce, da je dovoljeno sme- ti in odpadke odlagati samo na določeni pro- stor severno od železniške proge ob Drapši- novi ulici. Kdor bo v bodoče odlagal smeti in podoben material na drugih mestih kot n. pr. pod železniškim mostom, za plinarno, ob Glaziji, za vojašnico, ob cestah, strugi Savinje itd. bo najstrožje kaznovan. Poverjeništvo za lokalno gospodarstvo MLO Celje Krajevni odbor RK Jožefov hrib priredi dne 6. februarja 1952 ob 19. uri OBČNI ZBOR v prostorih gostilne »Skalna klet« Clani-ce, udeležite se v čim večjem številu občnega zbora. OPOZORILO Občinstvo opozarjamo na nevarnost, ki preti pešcem in drugim koristnikom cest zaradi snega, ki je nakopičen na strehah in bo v južnem in sončnem vremenu začel drseti na ceste in padati v ledenih kepah na pločnike. Posebno opozarjamo na to starše, da ob ta- kih prilikah ne puščajo na ceste nedoraslih otrok brez varstva. Iz pisarne PZN Celje-mesto AH VAM JE ŽE ZNANO da je Vinarska zadruga Brežice odprla svojo točilnico pristnih domačih bizeljskih vin v Celju, Mariborska cesta 65, bivša gostilna Amerika. Dobri prigrizki vedno na zalogi. Cene zmerne — postrežba solidna — ljubi- telji dobrih vin vljudno vabljeni! i ALI VESTE . . .? Da je žrebanje Državne lotarije vMkegi 18. in 23. v mesecu. Da zadene po novem načrtu že raakm, če- trta srečka. Da jamči za izplačilo dobitkov država. Da izplača Državna loterija vsak mesei preko 46 milijonov dinarjev. Da srečke lahko dobite v Celju v slled«- čih prodajalnicah: »Putnik« Celje, Narodna banka, Celje-mesto, Trafika v Kolodvorski ulici, Trafika na Ljubljanski cesU, Trafika na Tomšičevem trgu, »Jugoreklam« Celje, Grobler Jože, Cankarjeva ulica 5 in Naprudnik Kari, Lava 4. Cena cela srečki je din 100, poloTiCoi dim 50. Odločite se in stopite v krog rednih igralcev tudi Vi! Državna loterija FLRJ. OBVEŠČAMO cen j. občinstvo, da bo pričela s 1. februarjem 1952 obratovati na novo odprta kemična čistilnica in barvarna v Celju, Ljubljanska 6. (nasproti kino Dama). Se priporoča — Sotelšek Rudi. PRODAM večjo kuhinjsko gredenco. Ogled v Jenkovi ulici 22 od 11. do 15. ure. PRODAM rezalni stroj za krmilno peso. Na- slov v upravi lista. PARCELO v Celju prodam. Poizvedbe v krojaški delavnici, Aškerčeva 3. PRODAM moško kolo. Celje, Lokrovec 24. HARMONIKO štiriredno zamenjam za šivalni stroj, ali pa prodam. Urh Marija »Huba« Dobrna. POSTRE2NICA pošteno in snažno sprejmem takoj za dopoldan k petmesečnemu otroku. Naslov v upravi lista. NAGRADO din 10.000 dam onenuu, ki mi najde enosobno stanovanje z vsemi pri- tiklinami v mestu. Naslov v upravi lista. DNE 24. I. 1952 sem izgubila zlat prstan na poti k drsališču. Najditelja prosim, da ga proti visoki nagradi vrne na upravo lista. VZAMEM V NAJEM hišo z vrtom ali malo posestvo pod »krojaški pom.«. GLEDALIŠČE LJUDSKI ODER V CELJU V nedeljo, dne 3. februarja 1952 ob 15,M »MLINARJEV JANEZ« ljudska igra v 5. dejanjih. Režiser Eorko Tone. V nedeljo ob 8 zvečer isto. V ponedeljek, dne 4. februarja ob 8 zvečer »MLINARJEV JANEZ« Predstave v »Narodnem domu«. Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 3. ii. 1952: Tov. dr. Bitenc Mfiks, Cankarjeva ul. 11. — Nedeljska zdravnišlca dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KI]VO KINO METROPOL Od 1. ii. do 5. ii. jugoslovanski film POSLEDNJI DAN Od 6. ii. do 11. ii. ameriški film SUNET BOULEVAED Predstave dnevno ob 18. in 20. vri, »b nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM Od 1. ii. do 4. ii. avstrijski film OČARLJIVI GOLJUF Od 5. ii. do 7. ii. francoski film ČLOVEK ČLOVEKU Od 8. ii. do 11. angleški film NE ZAPUSTI ME Prestave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri, ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. KINO ŽALEC od 2. do 2. ii.: jugoslov. fiUn POSLEDNJI DAN Od 6. do 7. ii.: amer. film ZARADI NJEGA GROSISTiČNO TRGOVSKO PODJETJE Kemični proizvodi - usnje Celje, Aškerčeva19 nudi vsej državni in zadružni trgovski mreži po najugodnejših cenah Vsem kupcem se najlepše USNJE Čevljarske in tapetarske po- trebščine PAPIR pisarniške in šolske potreb- ščine kozmetiko, barve, lake, ravno in votlo steklo, keramiko, kristal, kremo za čevlje, mast za usnje ter ostale KE- mične izdelke priporočamo za cenjena naročila! Živi zid STANE TERČAK Cez čas so se zaslišali po kolovozu drsajoči lioraki. Peter je prislutinil. Koraki so postajali razločnejši. »Dvojica, trojica se približuje«, je presodil Peter po korakih. Ze zavije prva postava proti kapelici, za njo se pokaže druga. V svitu mesečine ju spozna. Ko stopata mimo njega, jima udari na uho lahen: p-s-s-s-t. Dvakrat zaporedoma se ponovi. Postavi za- vijeta proti bukvi. Peter stoji z napetim samokresom in ju opa- zuje. Postavi skoraj trčita vanj. Pokimajo si. Na javko sta prišla z večurno zamudo partizan Tomaž in politični aktivist Ivanuš iz Rogaške Slatine. Zavili so skozi grmovje nazaj k Rozi. Tomaž in Ivanuš sta prinesla slabe vesti. »Svabi že ves teden hajkajo. Izdaje so na dnevnem redu. Za- upniki padajo. Položaj je vsak dan težji«, sta pripovedovala. »Tako...?« »T t t r-r-r-r-r... tek... tek ... tek...« je zagrmelo na ob- ronku gozdička in na zagorski planoti. Roza je počasi vstala. »Javka je izdana!« je s težavo izgovorila. Nemo in z bolestjo so jo pogledali. V svetlobi polnega meseca je bilo videti ostre poteze njenega resnega obraza. Oči so široko strmele v dolino. Izraz obraza je pričal o težki bolečini. »... okrog gozdička so zasede. Prebiti se bo treba za vsako ceno. Živi moramo priti iz te klopke. Za nas ne gre, toda naia stvar ne sme trpeti!« je zaključila Roza. Revolverji so zaklokotali, petelini na njih so se napeli. V razmaku nekaj metrov so drug za drugim izginili v gozdu... Komandant Modras se je z dvajsetimi borci že dve noči pre- bijal preko zased in gozdnatega terena od Boča, Virštanja in Li- sične proti Zagorju. Hoteli so prispeti pravočasno na javko, ki je bila določena to noč. Bila je velika nevarnost, da pripeljejo Svabe s svojo sledjo sami na javko. Zato se je premikala četa samo ponoči. Le pri najzanesljivejših so se ustavljali kurirji, da so dobili hrane in poročila. Četa se je pomikala skozi divje, sa- motne kraje. Z mrakom bi morali priti na javko in zavarovati teren. Za- mudili so že tri ure. Bilo je enajst, ko so se spuščali po zadnji strmini v zagorsko kotlinico. Pasji lajež je odmeval po dolini. Polna luna je sijala nad Federmavsom. Bilo je svetlo kakor po- dnevi. S požetih njiv je molelo za ped visoko strnišče in hrustalo pod čevlji borcev. V rahlem vetru so se upogibala visoka koruzna stebla. Njihovi dolgi sabljasti listi so udarjali drug ob drugega Skupina partizanskih ujetnikov na mučeniški poti po Celju. Med njimi je bila tudi Cečeva in šelesteli. Kozjanska četa je hitela preko njiv in travnikov, da se čimprej stisne v senco Bohorja in da pride pravočasno na javko. Že je bilo čelo kolone v varstvu gozdov. Hoteli so se zagnati s podvojeno silo v bukovje, ko je zarigalo vanje s treh strani. Četo so oplazili žareči jezikL Prvi rafali so zbili šest tovarišev v koloni. Dva sta obležala mrtva, štirje so se premetavali po p«- košenem travniku. »Umik! Rešite se!« je zaklical komandir Modras. Z vseh strani se je usipalo na kolono. Nemogoče je bilo za- vzeti borbeni položaj, ker so bili obkoljeni. Trije švabski obroči so stiskali borce, ki so iskali kritja v koruznem polju. Antoneskov mitraljez je zarigal proti švabskim zasedam. Pod njegovim kK- tjem se je četa umikala. Nekateri so se prebili. Med njimi so bili Antonesku, Skvarča, Modras, Slave in Utaha. Prva kozjanska četa je bila razbita. Na javko pri kapelici nad Tovornikovo domačijo ni prišla nikoli več... Na južnih obronkih Bohorja se je v jeseni pojavila Simonova četa, ki jo je poslal z Dolenjskega Glavni štab partizanskih edinic. Zveze na severni strani Bohorja v tem letu ni dobila... V dolini so nenehno drdrali švabski mitraljezi. »Peter, ti poznaš tod okoli vse poti, vodi! Smer je Bistrica!« je ukazala. Roza. Drsajoč se je spustil Peter ob robu kolovoza, ki drži t Bi- strico. Njemu je sledil aktivist Ivanuš, za njim je šla Roza, zadnji pa Tomaž. Mesečine se je Peter izogibal. Previdno in samo v senci mogočnih bukev so se pomikali izdani aktivisti. Komaj so prekoračili dobrih tri sto metrov, je na kolovozu pred Petrom z»- šumelo. Potuhnili so se. Dobrih trideset metrov pred njimi je čepela švabska mitraljezka trojka, ki jih ni opazila. Po trebuhu so se splazili nazaj. Peter je zavil v grmovje. Dobrih sto metrov pod njimi so prišli na stezo, ki je držala k Sv. Vidu. Po grmovja so ji sledili. Prišli so izza ovinka. Nad njimi je zašumelo in za- klokotalo. Rafali so se vsuli proti njim. Ivanuš se je zavalil ▼ gozd. Njegovo lomastenje po grmovju so spremljale mitraljezke salve. Videli ga niso več... V mali kotanji so se ustavili in vsi zasopli posedli. Roza je molčala in premišljevala. Roke je imela prekrižane pod predpas- nikom. Peter in Tomaž sta jo napeto opazovala. Po kratkem premoru je tiho dejala: »Izvleči se je treba t» vsako ceno! Razumeta! Peter, vzemi smer proti Prevorju!« Težko so se dvignili. Tri pare nog je previdno zadrsalo skosi gozd, kamenje in skalovje. §e štirikrat so padli v zasedo, preden so prekoračili vrh. To- polovo je bilo pod njimi. Peter je pogledal na uro.