List 41.
v
e or e.
se nekol'ko
Sveta 'zuči, Vidi spremine
Dosti řečí ;
V	J
Sêg use polno Ktere so bolj? Dru

Ki ste per
Tam od Kitaja Proti večer" H tihimu morji Kraje přemeť : Svet je okrogel Krog se v verti Vse se preminja Stanovno ni.
5
Tù se odkriti V hišo gredé, Tam se izzuti
v
Sège vele. Černo Kitajc * Se veselí , Belo za žalost Nosiť velí.
To mi narobe Kličemo svet, Vender to šege Hočejo imeť.
Ko na Kitajskim
Vabjo gosti,
Tišti, ki pride
Napak stori.
?
Eden si střiže
V
Cisto lasé ,
Drug'mu čez pleča
Doli visé.
%
Ženska v Tombuktu **) Mora bit sod, Ravno kot sveca Hvaljo drugod.
Mahomedanci Deklic prodat, Tergov in semnjov Išej o rad' $ Naše dekleta V semnji shodiš
Na
»
led se
it
Same dobiš
Nekim sladcica Ljudsko mesó , v 'Z mertvih čepinjic Drugi pijó; Ni se prepirať: Šege okus Imata svoje Turk in pa Rus.
Hvala ajde.
Požencan
Nekteri ptujci nam ocitajo, de po Krajnskini preveč ajde sejemo in nam širokoustno in kaj ućeno dokazujejo, kaj bi nam vec verglo, ako bi namest
ali
vmviiwfiujvju ^ MUJ KM A uuui ¥	» vi^iu ^ a r\
ajde raji kako drugo zelenjavo za klaj
sejali

pa de bi namest sterneniga raji kaj već tursice imeli, ktere se po Krajnskim še vselej premalo vidi.
*
c
b
V •
v K
mertvih žalujejo, nosijo Kitajci b
pomeni veselje; kader pa po
oblačilo
**) Tombuktu je dežela v notrajni Afriki
zdaj pri naših ženskih.
Taka je tudi
De bi nas pregovorili, nam tudi
izkladajo, kako
po
druzih krajih perdelujejo obilno klaje in pa turšice
y
ter pravijo, sejati,
de
?
kar so začeli po Koroškim turšico
ne vedo od lakote nobene, ktera je popred dostikrat razgrajala, kedarkoli je slana posmodila ajdo.
Kaj bomo h temu rekli? kako obranili dobro
imé preljubi ajdi ?
Krajnskih kmetovavcov zemljiša so premaj hine, de bi namest žita sejali veliko travnih se
v .
men ; Krajnci imajo večidel živine toliko

de
z njo
že svoje polje obdelajo in de še zmeram lahko kaki rep ali kako glavo prodadó. De se ne vidi na Krajnskim povsod enako veliko turšice, ne pride od krajnske svojoglavnosti, temuč od tod, kér turšici ne tekne vsaka perst, kér ljubi, bolj moćne, bolj debele in suhljate, posebno pa apnjene njive, in pa kér vzame zares veliko delà.
v
Slednji kmetovavec mora imeti skerb
?
perdela kruha in kar potřebuje za druge opravke. Če bo per svoji majhni kmetii le turšico sejal, kako bo pa živinico preredil, kér je travnikov le malo in po nekterih krajih še clo nič. Od same slame, pravijo, se živina slabo redi, in ne delà mastniga gnoja.
Res je, tode Krajnci si z repo, s prešami od la
neniga semena i. t. d. pomagajo in slamo zboljšajo.
Zoperniki ajde pravijo, de naj kmetovavec med rež in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če krajnski kmetovavec ne bo ajde perde
, bo jedel malo kruha. Belo žito gré skorej
gosposko in za druge
loval
vse za godove, za bero, za
opravke, le samo ajda ostane doma za kuho in za kruh. Kdor bi s turšico rad ajdo pregnal, pać ne pomisli ali pa ne vé, de turšica ajde nikakor ne namesti, de turšični kruh ni tako dober kakor je
ajdo vi
in de turšična moka tudi ni tako za kuho.
Res de so turšićni zlo zabeljeni žganci dobri, tode ajdovi so še bolji, tudi manj zabelje potrebujejo in se tudi veliko bolj z mlekam vzamejo.
Tudi to ni res, de Korošci ajdo zametujejoj oni so le zató bolj obilno začeli turšico sejati, kér
po njih deželi slana rada pada, in pa kér po Ko
roškim res turšica zlo
obrodí, kakor je to tudi
po
nost
Tako tudi člověku ni zadosti sama gola obil

je v stanu, svojim zeljam le nekoliko po
gorenski strani krajnske dežele nadKrajnjam gori. streči. Kadar svojo golôto obvarje dežja, burj Kjer pa ni kraj za turšico in koder slana pada bolj snega, kadar se do sitiga najé, napije in naspi
JI. j l 1 p ll lil J V 1 14 j M JAK liti kil VV III I^VtAV*. U1U11U	M V IJ	^JiJLV.	amwv».»» ^ v/ v» v	■ O	J ^ J	J V «11 liMOJ^l • fe
poredkama, bi vunder ne bilo pametno, de bi se vunder še nekaj draži in mika, de ima še neki
m
era
ajdi slovo dalo, kér se (će ni prašenca} še
po
žlahtnej
doseći, kér bi človeški namen dru
sterneni žetvi seje, kér je v osmih tednili vsejana gači samo posvetni bil in člověk bi z živinčetam v
eni versti stal, kakor tudi tišti stoji, kteri se ne
in požeta, kér nič ali le malo gnoja potřebuje
kér večidel obilniga sadů pernese. Ajda da po nekte
rih bolj pešenih njivah
in
zve
?
dvanajsterno, tudi petnaj
de je še kaj višjiga na svetu To skri
yno prirojeno mikanje je hrepenjenje
sterno zerno. Na Ljubljanskim polji, okoli Ježce, duha po nekim svetu, lepšim od našiga, in kdor en okoli Mengša i. t. d. se je iz 6 mernikov po 100 krat povzdigne okó iz praha oslepljive navadnosti perdela, kadar je létina za-njo. Ali ni to lep per- zmiraj bolj in bolj spoznava, de so darovi omika

delik? Ali bote potem takim se ajdi zabavljali? In niga duha nar bolj pripravni, nas stanovitno osre
«	m «	m	%	• 1	«	-m f .	1	i	f	v • i •
kaj bi bilo brez ajde posebno létas, ko koriin že povsod gnjije, in ko drugih žit kup še zmeram
ajde
Cltl
Te neprecenlj
darove najdemo na širokim
raste? Ali ne bo ne perdelujejo ? Kaj bi bili brez ajde letas reveži
zadosti sromakov ondod, kjer
polji lepili ali krasnih umetnost
sredi tega poljá
je
rastlo visoko dervó iz zernea, ki je z nebés
v
zemlji
ma
počeli tam, kjer jim je bila toča vse sterneno pohlasta- padlo in ktero s svojimi kořenili la? Zdaj pâ je že* nekoliko potolaženo njih serce, teri svoji, klije, svoj ponosni verh pa gôr do nebés ko imajo polne kozolce naložene bogate ajde in pa vzdiguje in se raz rasa v sedem košatili vej, pol
še dolge odre poleg.	,	nih
Ajda v cvetji tudi vsakimu kraju veliko lepoto pogje
etja, kterih vsaka mladíka se
podělí
?
kér ob ajdovim cvetji je polje več tednov
te
pod
■ r v
sladko težo zreli
sadií
emlj
erhu
y ---------- ------ -----íp —r--- - —
beškiga dervesa sedí umetnost, kakor
kakor vse s cvetlicami obsejano, kér tako prijetno boginja, ki se s svojim temenam nebés dotika in z
1 • v »	"	"
?
podaří
vac a 1/VCIlltilllll U USCI li U U , IVC1 laau px IJClllU uu^iuja, IV*	o o » VJH«	HI^WUCJ uutinu lil
in pridnim čbelicam obilno medii in voska zlatim branilam ali sčitam odvracuje gromove hu
y
za ktere čbelarji lepe petice vzamejo.	.	^..c*
Ajdova setev tudi kmetovavca pridnost uri in umetnica, deržeča v roki darilnik, iz kteriga se
dih oblako
saki teh sedem mladik sedí ena
razodeva. Večkrat vidimo, de se per eni strani njive orje in ajda seje, per drugi se pa še pšenica ža
di
nebeske diš
V é m
v slavo nebeške varhinj

nje, ali pa lan ruje, in tako se
pergodí, de
kjer je
ktere so pripi
de ima naš narod dosti blagorojenih duš
in
zjutraj pšenica stala, je zvećer ajda že zaspala in ob tedni je že z zeleno odejo ogernjena
5
SU
5
to
5
V
lepih
olj
y
y
v čudadelnim dreve
metnost
se izobraziti

Pojdite mesca Kimovca v tište kraje in dežele, spoznajo, kaj če reći
tode pota k njemu ne vejo in zató tudi natanjko ne
tnost

vej
5
ktere so
kjer ne sejejo ajde za drugim žitam, in vidili bote
polje prazno in kakor osmojeno
f
y t.
lastnosti njene, kaj je njeni namen in kako bi
Kér
111 V 1UII1 It UIU 1UOI/11VOH	J	J "J^"11 " » '» V 11 ili III
in komaj bote se v narodnim našim življenji vpeljati mogla.
čakali zagledati spet z ajdo obsjano in z rudečka- se v
jeziku
tako pisaniga nimamo, hočem
sto-belimi cvetlicami zagernjeno polje.
Ne bomo je torej dali ne ajde proč iz
dežele; naša je, ter naša bo ostala, zahvalen za-njo !
Mesca Kozoperska 1846.
Bodi
v tem predmetu tukej kaj pisati, ne za učene ljudi, kteri so v tem že kaj već v drugih jezikih brali,
temuč samo za take, kteri tega niso priložnosti imeli
Govoriti čem tadaj
Kt
Okra.
m
k
m
2
Kak
t n o s t i ? se v \
so t
Kaj
P
njih
Misli v krasnih ali lepih umetnostih

Ijenj
V •
k d a n j i m z i v biti môgle, de bi se tudi pri nas go
reci občutleji za te umetnosti obudili
(XVod za naše krasoslovje
Mnogoteri ptuji pisatel)
verlo glave lomili
U prídnosti ti cbćla kós zna biti, Pripravnosti uciť se od červiča znaš
z besedami izgovoriti
y
kaj
kter

so posamesni njeni
f . i • > t •
K;
U
vćš, to z vikšimi duhovi znaš deli ti
pa. o člověk
sam imáš.
Bo
prasanje vtice
5
m
de je. umetnost in r a z d e 1 k i ? Kar pervo muditi nečem, kér hvala
narod
tako preucen, de bi se z nad
( 8 c h i 11 e r. )
Natora, bistroumna učiteljca naroda človeški-ga, se ni nikoli zadovoljila, kaj vstvariti, kar bi bilo na svetu prebivajočim stvarém samo koristno ampak ona je koristnost povsod tudi z lepim oblači
lam obdala. Poglejmo le cvet na travniku; koristnost
--»----------------i :	7 ~	— <
natornim preiskovanjem in ispraševanjem pečal
naj
'ijši vsakdo na koncu tega pisanja sodi, kaj de je
pra vijanje tega znanstva
metnost. Mi hoćemo krasoslovje ali lepoznanst
j
.-------------»--J----- *v
njegovih barv nam ni lahko spoznati ; pa mati na
vo imenovati.
govori od krasotě ali lepote, od olepšanj višenja natore, in od natornih prigodkov.
(Dalje sledi.)
ker in
tora je svoje detice tako nježno oblekla
IVI ti J Vy O V UJ Vy	iUI\U lij O^iliu U Ull/I\ia y tlP ^[E
Tako olepšanje natornih del je Dvanaist zlatih svetov hišnim ffospodariam.
w\ n f? n /I ák\	/i	lr /\ m n m	« /\ ^ 1\ ^ 1 r ^ • L ^ ^ ^ --	tJ	^
Hoćeš dobro živino imeti, pridno ji
bo obilno povernila, in ne
navadna reč, akoravno ni potrebno k njih namenu.
1.
Tega sim se jez letašnjo jesen prepričal, ko sim na Avstri-janskim z milim sercam lepih ajdovih polja pohřešoval.
Vrednik.
^ pricujoćim okrajšanim in svobodno prestavljenim sostavku podamo bravcam, posebno umetnim rokodelcam, nekoliko le-
strezi: kar si ona od tebe, ampak
storil, ti
od nje boš dobiček imel.
pih podukov, kakoršnih so slavni gosp
0 g. Utiešenović
Živina je kmetovavca nar veči bogastvo.
2. Kdor svojo njivo zanemari, nje vred nost na pol zmanjša
Ostrožinski pod nadpisam: „Misii o krasnieh
3.
umietnostih" na svitlo dali.
Vredništvo.
polje.
Ljubiš svoje otroke, pridno obdeluj svoje
Krasoslovje ali lepoznanstvo. Schonheitslehre oder
Aesthetik.
4.
Pri ženitvi glej pred vsim na dobro go spo dinjo; s tako boš vesel živel, tvoje premože
nje bo rastlo od dné do dné, in imel boš kaj svojim otroćicem zapustiti.
5.	Ne pripusti svoji družini nikdar se po
semnjih klatiti, će nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja.
6.	Če nisi vedno domá, ali na svojim polji, bo jelo pešati tvoje premoženje. Če se gospodár poti'ka po nepotrebnih potih, je prižgal svečo na
obéh koncili.
7.	Pervi prihranjeni goldinar je kvas za
sto druzih. Ne véš, ali si boš zamogel vselej kaj prislužiti; to pa, kar si si prihranil, je gotovo. Blago gré gori po niti, doli po vervi.
8.	Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za
družino, ali za živino in polje. Ena pest slame da dve pesti gnojá, ki zopet eno pest žita daste.
9.	Glej, de se v tvoji hiši vse v lep i m redi zgodi, in vse na svojini mesti stoji. Odkladki so odpadki. Dobro orodje, lahko delo. Na soncu in dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od delà.
10.	Kadar hlapci o r j e j o, glej kakó delo oprav-ljajo; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv. Kdor ne gnoji, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri oči: po nemarnosti se v enim dne vu lahko več pogubi, kakor v enim te dnu pridobi.
11.	Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo.
12.	Had môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovit tvoje gospodarstvo.	Dr. Bleiweis.
— ■ ' ■ ——^^
Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev
v Gradcu.
V	^
Ze pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzd-
narji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa
vselej v kakim drugim nemškim mesti sniti se, de bi se
po osem dni od kmetijskih reci pogovarjali, in de bi se
tako po večim soznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila.
Přetečeno leto jih je bilo v Br é zla vi, poglavnim mesti Boruške Silezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa k desetimu zboru v nemškim Gradcu, od 14. do 19. Kimovca, 1505; med temi je bilo čez 800 Šta-jarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih
nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz.	' .
Vikši predsednik tega zbora so bili že v lanjskim snidu Njih cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali na-mestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in mest, in sicer od 11 kmetijskih družb našiga cesarstva, edin pa tudi v imeni svitliga kneza Meterniha, in od 32 družb ali mest unajnih nemških dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec k zboru priti kratila. Cvet kmetovavcov našiga velikiga cesarstva in vsih druzih unajnih nemških dežel, to je, vsi glasovitni mozaki, ki z modro besedo in ukam, ali tudi v djanji -eno ali drugo vejo kmetijstva obdelujejo, večkrat clo
plemenitiga stanu, so se bili v Gradcu snidili ; mende kar
svet stoji, ga ni bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. p reds e dni ka m.—
Pogovarjali so se in od koristnih reci měnili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v
sestih posebnih razdelkih, nemrec: 1) za poljsko kme-
tijstvo; 2~) za živinorejo; 3) za izdelovanje pri-delkov; 4) za gojzdarijo; 5) za sadjo- in vino-rejo, in 6) za kmetijsko natorstvo; o poldne pa so iz vsih šestih razdelkov vkup prišli, in pred obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske reci pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili.
Njih Ekscelencija gospod grof Matija Vikenburš ki, štajarski poglavar, so v imeni presvitliga cesarja Ferdinanda céli kmetijski zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že preclni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železní cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste na desno in leno v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga delà v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov v Gradcu, tudi popis štajarskiga kmetijstva v lepih velicih bukvah. Od kar se kmetijski shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako častěno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Stajarci so zbraně kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo svoje žive dni le s posebnim veseljem njega spomnil. —
(Konec sledi.)
Nekoliko slovenskih beséd, ki se bolj
poredkama slišijo po Krajnskim.
Meni se zdi, de je vredništvo Novic pràv modro storilo, de je v Novicah majhen kotiček odločilo za slovenske besede, ki niso še povsod znane. Slovenci imamo to štato, de gerdo gledamo, če na kakošno neznanko zadenemo. Nekteri pravijo : „ta je pa spét novoskovana drugi pa; „ta je pa že spét ena hrovaška." Ce bojo pa Novice povedale, de je ta ali una beseda kje na Slovenskim domá, bojo take neznanke s pótnim listam previđene pred nas peršle, ter jim ne bo smel nihče zabavljati. Saj vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovenija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se govore na Slovenskim, naj bodo v navadi na Krajnskim, Štajarskim, Koroškim, Go-riškim ali pa Teržaškim. Se vé , de imajo pisavci dolž-nost paziti, de take beséde rabijo, ki so bolj navadne, če jih imajo na zbira nje. Ce jih pa ni na zbiranje, mende ne bomo zamerli, če kdo rabi kakošno bolj neznano, pa vender tù ali tam navadno. Dosti je, de jo le tako postavi, de ga bravci lahko razumijo. Takih beséd, ki se niso povsod znane, se sliši semtertje po deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih:	tn t
Tr y T*- ▼	f	r	;
Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo besede : K a r o 1 a "**) (Schiebtruhe). — K u k e c se imenuje vsaka
žival, ktéra v tléh živí ter včasi iz svoje luknje kuka;
■ ■ i ■ ■ ■ -
#
*) Karola mende ni slovenska beseda, akoravno se naNotranj-skim pogostama (karijola) sliši; ampak je laska: carretto, carriuola od besede carro (Karren.) *#) Kukec tudi ni prava slovenska beseda , ampak je nemška:
gucken; práv za pràv se govori lukati, postavimo: sonce poluka skoz oblake.	Vredništvo.
postavim: murciki, scurki (Weinzerl) martinci ali gošace, i. t. d.
tisti

ki vedó , de niso za vojaški stan, in res je, kar
Molek (paternoster), postavim na pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka.
molek znam moliti, na bukvice ne.— Lébati; če „ Take krevlje ne vedó, kaj de bi počele od veselja
j
de
clovek kolne in véka. se pravi de léba.
O krev at i niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z
gerdim
(reconvalesciren), bolnik pravi : dolgo sim le žal
i
zdaj
zaderžanjem svojo im eni tn ost pokazati!! Mestniki pa
pa
V f
ze
nemalo okrévam. Ta beséda se sliši tudi na ze vedó, kaj vase razgrajanje pomeni
vase vpitje je
Gorénskim.— Vganj en (festgesetzt), postavim : učitelj vpijanjeni strah in neumna osabnost. Pojte rakam nima vganjene bire. — V béli Krajni se sliši: Bernja žvižgat! (perst), postavim: Bog je člověka iz bernje ustva ril
9
besedo perst imajo tudi.— Skitati se (vagabun
diren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta
Zahvala.
Gospođama iz Ker su i c in iz
beséda se slisi tudi med Kerko in Savo.
s porad, zbog rad mene
Zarad
Ma li ga Ločnika,
i
ravno takó tudi gosp. Mat ij u S noj u, fajmoštru v Munah,
(wegen), postavim: zarad tega, spo- gosp. Janezu Kunstelnu, fajmoštru v Lešah in pa
i
zbog
tebe je per sel.
Na Gorénskim, gosp. Hafnerju, oskerbniku baron C oj zove grajšine
v Sévškim kraji so navadne té le beséde : Nicica (das ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena
Nichts) postavim: Kaj mi bos dal? Odgovor
ničico
j *
ali

bogat i mu je
pét goldinarjev nicica. — Pôren, očitno in serčno zahvalimo.
se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj
Vredništvo.
a
, o, (ofFen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz ravno tište korenine izrastla kakor beséda od prêt i. Rók pomeni na Sévškim tisti strah, ki pravijo, de poméni
Odgo
vori vredništva:
V


Castît. gospodu Au
o4
y
V
Z. Kako je z gnjilim koru
de bo kdo umerl; postavim: sosed je zlo bolan pravijo, de bo umerl, rok so že tudi sli šali. Rok
če se komu zdi , de kdo pod streho kakošno
nam ravnati, so med več druzimi sostavki oznanile
se
diljo
drugih

za ga ;
ali če kaj pod streho zaropotá i. t. d.
Po
krajih se ta strah imenuje spomin
(Konec sledi.)
Novice v 40. listu, kjer so gosp. F. Smidt razsodbo slavniga Graškiga zbora nemških kmetovavcov na znanje
dali. — Tukajšna družba sv. Florijana obseže le Šta-jarsko, Koroško in Krajnsko deželo ; v Tersti pa ste
V jeseni spomlad na Krajnskim.
?
dve drugi,
ležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva.
tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate de
Častit, gospodu
(D
• V
V
in divj
U
V
tji) smo 7. dan
tega mesca v c. k. botaniškim verti vidili, ktere sicer nar bolj okoli sv. Jurja cvetó, pa ne samo vijolice,
ruši ce (Felsenbirn)
pak tudi grašice, ali skalné h
—n— iz Sneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali tudi gosp. F. Šmidt v 40. listu Novic. Z žalostjo smo brali Vaš popis, de korunová bolezin tudi hudo razgraja po Sneperskim in Bistriškim kantonu in v bližnih hrovaških krajih.	Vredništvo.
so v lepili cvetje lep
cvetj
Ljudjé pravijo
i
de
ijolčino in dru
in gorko jesen
mi
taeih misel; zakaj
pomeni. In skorej bi bili tudi
zvečer. predenj smo
ravno ta dan
se, v drusini drugih treh gospodov,
iz
Pozdrav iz Ljubljane.
Ko sim se 8. Velieiga Serpana z veselim sercam aniga na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat
ta podali, bilo je že pol
smo
idili k svojimu ljubo zlahto
nar večimu zacudenju v travi in po
nih gredicah
in svoje drage prijatle na Dunaji in na Štajarskim obiskati, nisim mislil, de bom proti koncu
toliko k
5
de jih dostikrat o kresi toliko vidili
Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen
svojiga popotvanja lica tresla
na Dunaji obležal, in de
me bo merz
7
Oroslav
namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač
, de človek le obrača. Bog
V
Cerne bukve.
dostikrat sim se spomnil, pa oberne! Zdej sim pa vesel, de sim spet zdrav in
Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas za pisali tište razsajavce, ki pridejo iz kmetov v Ljub ljano
na ogled
za voj a š ko nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in slišati
j
kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden
pri ljubljenih Novicah v Ljubljani. Se bo z bozjo po-močjo prihodnje leto zgodilo, kar letas nisim mogel sto-riti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim !
Dr. Bleiweis.
druziga suvajo in se pretepajo, memo gredoče nadležvajo, in pijani sem-tertje vehljajo, de člověka grozi, tako derhal srečati. Přetečeni tedeu je bilo v Ljubljani silno veliko taeih
gerdiinov ; nektere je mogla mestna gosposko cio zapreti.
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
Matica medxebelami.
Ko
za
Današnjimu listu je perdjana doklada.
stan odločeni fantje veseliga serca na ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de imamo od hrabrih fantov prihodnje junake
pricakovati. Ali to veselje vganjajo, je le
i
ki
pij ano st, s ktero
ga popisani razsajavci se hočejo omotiti, kér
, v
'Ai til i kn {i
(Srednja cena).
V Ljubljani
10. Kozoper
ska.
Krajnju
Kozoper ska.
old.
jim prave hrabrosti (kuráže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegiiili, kot de pri-
dejo v Ljubljano k vojaški zberi. Ce pa bolj na tanjko pregledamo take ljudi, bomo koj vidili, de lepó zřaseni,
krepki in zdravi fantje večidel bolj mirno gredó med
drugimi razsajavci, zató kér jim je skerb, kaj se bo v prihodnji uri z njimi zgodilo. Nar hujši razsajavci so
mernik Pšenice domaće •
» banaške
Turšice.........
Soršice.........
Reži...........
Jećmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........