LJUBLJANA, 28. FEBRUARJA 1964
O R A O N I VESTNIK OKRAJA LJUBLJANA
leto "xi. Štev. 12
SKUPŠČINA OKRAJA
11. seja Skupščine okraja Ljubljana, dne 14. februarja 1964
Sl.
Na podlagi 56. in 106. člena zakona 3 proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Urad. list FLRJ st. 52-847/59,	23-388/61,	52-767/61,
28-358/62, 53-716/62 in 13-185 63) in sporazumno z občinami Je Skupščina okraja Ljubljana na 11. seji dne H. februarja 1964 sprejela
ODLOK
0 spremembi odloka o združevanju sredstev občin okraja Ljubljana za skupno financiranje strokovnega šolstva in skupno financiranje investl-®ij za gradnjo in rekonstrukcijo cest
na območju okraja Ljubljana
1.	člen
Drugi odstavek 2. člena se spremeni in se glasi:
»Za skupno financiranje investicijskega cestnega programa prispevajo v 1. 1964 vse občine 9,5 %> od j- dela svojih proračunskih dohodkov (skupnih virov dohodkov) v okrajni cestni sklad.«
2.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od '• januarja 1964.
Štev.: 402-02/64-7/A.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik
skupščino okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
SKLEP
Skupščina okraja Ljubljana jamči, da bo »Sklad za gradnjo bolnišnic okraja Ljubljana« posojilo, ki ga najame pri Komunalni banki v Ljubljani za dograditev bolnišnice v Novem mestu v znesku 200 milijonov, v redu odplačeval.
Štev.: 405-166/63-7/A.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. i
/
30.
Na podlagi 6. točke 27. člena si,, tuta okraja Ljubljana je Skupščina okraja Ljubljana na 11. seji dne
14.	februarja 1964 sprejela naslednji
SKLEP-
i
Skupščina okraja Ljubljana jamči, da bo »Sklad za gradnjo bolnišnic okraja Ljubljana« posojilo, ki ga najame pri Komunalni banki v Ljubljani za dograditev bolnišnice v Trbovljah v znesku 160 milijonov, v redu odplačeval.
Štev.: 405-166/63-7/A.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja Ing. Marko Bulc, 1. r.
28.
Na podlagi 6. točke 27. člena sta-mta okraja Ljubljana je Skupščina °^raja Ljubljana na 11. seji dne februarja 1964 sprejela naslednji
SKLEP
,. Skupščina okraja Ljubljana jarrv-l> da bo Slovenska filharmonija po-ki ga najame pri stanovanjcem skladu občine Ljubljana-Cen-er za nakup stanovanj v znesku ”'083.000 dinarjev, v redu odplačevala.
Štev.: 402-13/63-7/D.
Datum. 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
31.
Skupščina okraja Ljubljana je n_ podlagi 28. člena statuta okraja Ljubljana na 11. seji dne 14. februarja 1964 sprejela
SKLEP
o razrešitvi sodnika občinskega
sodišča II. v Ljubljani in sodnika
občinskega sodišča na Rakeku ter o izvolitvi sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani
I.	Razrešita se:
1.	Janez Zajc kot sodnik občinskega sodišča II. v Ljubljani,
2.	Miha Wohinz kot sodnik občinskega sodišča na R^ceku.
II. Iz voh se:
Ivan Babič, sedaj sodnik občinskega sodišča v Šmarju pri Jelšah, za sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani.
29.
t, Na podlagi 6. točke 27. člena sta-0vta okraja Ljubljana je Skupščina *r»ja Ljubljana na 11. seji dno • februarja 1964 sprejela naslednji
Številka: 4/8-3/7-64.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik 'skupščine okraja
• Ing. Marko Bulc, 1. i.
32.
Na podlagi 38. člena statuta okraja Ljubljana je Skupščina okraja Ljubljana na 11. seji dne 14, februarja 1964 sprejela
SKLEP
Maks Klanšek se izvoli za člana komisije za izvolitve in imenovanja in bo obenem tajnik te komisije.
Tajniške posle komisije bo opravljal kot svojo redno zaposlitev.
Štev. 4/8-3/13-64.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
33.
Skupščina okraja Ljubljana je na podlagi 28. člena statuta okraja Ljubljana na 11. seji dne 14. februarja 1964 sprejela
SKLEP
o imenovanju zastopnikov v gradbeni odbor vajenskega doma pri Centru strokovnih šol, v gradbeni odbor Zavoda za gluho mladino in v upravni odbor Zavoda intenzivnih tečajev tujih jezikov
Kot zastopniki skupščine okraja se imenujejo:
1.	V gradbeni odbor vajenskega doma pri Centru strokovnih šol v Ljubljani:
Mijo Domanjko, pedagoški svetovalec pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. ■	.
2.	V gradbeni odbor Zavoda za gluho mladino v Ljubljani:
Zdravko Jeras, referent za osnovno in posebno šolstvo v upravi skupščine okraja Ljubljana.
3.	V upravni odbor Zavoda intenzivni tečaji tujih jezikov v Ljubljani:
Vitka Tušar, pedagoški svetovalec pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I.
Številka: 4/8-3/6-64.
Datum: 1^. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
34.
Skupščina okraja Ljubljana je
na podlagi 136. člena statuta okraja Ljubljana na 11. seji dne 14. februarja 1964 sprejela
SKLEP
o razrešitvi načelnika oddelka za skupne službe v upravi Skupščino
okraja Ljubljana in o imenovanju novega načelnika oddelka za skupne
službe	e
1.	Razreši se:
Ludvik Rapoša kot načelnik -oddelka za skupne službe.
2.	Imenuje se:
Anton Klemen za načelnika oddelka za skupne služb^.
Številka: 4/8-3/9-64.
Datum: 14. febr. 1964.
Predsednik skupščine okraja
Ing. Marko Bulc, 1. r.
OBČINA
ČRNOMELJ
111.
Na podlagi 3. in 4. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in sklepa zbora vobvcev v Semiču z dne 19. januarja 1964 in Kotu pri Semiču z dne 18. januarja 1964 je skupščina občine Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 15. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka za vasi Semič, Vavpča vas, Trata, Mladica, Sela, Kašča, Coklov-ca, Vrtača, Podreber, Oskoršnica, Kot pri Semiču, Gaber, Lipovec, Pugled in Brezje pri Vinjem vrhu
1.	člen
Za vasi Semič, Vavpča vas, Trata, Mladica, Sela, Kašča, Coklovca, Vrtača, Podreber, Oskoršnica, Kot pri Semiču, Gaber, Lipovec, Nestop-lja vas, Sadinja vas, Trebnji vrh, Starihov vrh, Pugled, Brezje pri Vinjem vrhu se uvede posebni krajevni prispevek v namenu zgraditve stopnic na poti pri Stefanu, ureditve pločnikov v Semiču in ureditve doma TVD Partizan V Semiču.
2.	člen
Posebni krajevni prispevek plačajo:
1.	delavci, zaposleni v gospodarskih organizacijah, v višini 1 %> od njihovih rednih osebnih dohodkov;
2.	uslužbenci zavodov in ustanov v višini 1 % od njihovih mesečnih rednih osebnih dohodkov;
3.	obrtniki in ostali zavezanci svobodnih poklicev 1 •/« od njihove davčne osnove za odmero dohodnine;
4.	kmetijski proizvajalci v višini 1 % od njihovega katastrskega dohodka.
3.	člen
Posebni krajevni prispevek morajo zavezanci plačati v denarju najkasneje do 31. decembra 1964.
4.	člen
Za izvršitev tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Črnomelj, navodila za izvajanje tega odloka pa daje po potrebi svet za družbeni plan in finance skupščine občine Črnomelj.
5.	člen
S sredstvi, ki bodo zbrana po določilu tega odloka, razpolaga odbor, ki je imenovan v ta namen, in jih sme uporabiti samo v namen, določen v 1. členu tega odloka
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku,' uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 422-71/64.
Datum: 15. febr. 1964.
Predsednik
skupščine občine Črnomelj
ing. Rado Dvoršak, 1. r.
OBČINA
DOMŽALE
112.
Na podlagi 101. in 108. člena Ustave Socialistične republike Slovenije (Ur. list SRS št. 10-90/63) je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o preživninskem varstvu kmetov
1.	člen
Kmetom, ki po uveljavitvi tega odloka s kupoprodajno ali drugo odplačno pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesejo v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča, kolikor jih je gospodarska organizacija pripravljena prevzeti in kolikor ni s tem odlokom drugače določeno, se zagotavlja preživninsko varstvo po določbah tega odloka, če so se pretežno preživljali z obdelovanjem zemlje, ki jo prenesejo v družbeno lastnino, in če celotno kupnino ali drugo odplačilo, ki ga dobijo za to zemljo, vložijo v občinski sklad za socialno varstvo, oziroma odstopijo svoje terjatve za ta plačila skladu.
Ob pogojiti iz prejšnjega odstavka se zagotavlja preživninsko varstvo tudi kmetu, ki v postopku za arondacijo dobi za svojo zemljo odškodnino v denarju (57. člen temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča — Ur. I. FLRJ št. 43-707/59 in 53-722/62).
Kmetu pripada pravica do preživninskega varstva ne glede na to, ali je prenesel svojo zemljo v družbeno lastnino s pogodbo, sklenjeno z eno samo ali z več gospodarskimi organizacijami ali z drugo družbeno pravno osebo.
Gospodarska organizacija, ki sklene kupoprodajno ali drugo odplačno pogodbo s kmetom, mora v skladu z določbami 22. in 18. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list FLRJ št. 26-290/54, 19-193/55. 48-812/58, 30-408/62 in 53-723/62) izkazati, da je dobila za sklenitev take
pogodbe poprejšnjo pritrditev sveta občinske skupščine, ki je pristojen za zadeve s področja premoženjskopravnih razmerij.
2 člen
Na pravico do preživninskega varstva ne vpliva, kolikor v tem odloku ni drugače določeno, če kmet zadrži v svoji lastnini stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 10 a zemlje pri hiši, če si ob sklenitvi pogodbe izgovori dosmrtno uživanje zemlje, potrebno za rejo ene krave in dveh prašičev, vendar največ do 1 ha (ohišnica), in če da gozd namesto v družbeno lastnino gozdnogospodarski organizaciji samo v trajno gospodarjenje po določbah 36. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 30-262/61).
kmeta in oseb, za katere mu pripada pravica do preživnine.
Preživnina se izračuna tako, da se s pogodbo določena vrednost zemlje brez gozdov, ki so dani gozdnogospodarski organizaciji v trajno gospodarjenje ter vrednost objektov in naprav, ki jih je kmet prenesel v družbeno lastnino, deli s povprečnim številom let doživetja po naslednji lestvici:
Starost
do 59 let od	60	do	64	let
od	65	do	69	let
od	70	do	74	let
od	75	do	79	let
od	80	do	84	let
od	85	let	dalje
Povprečna leta doživetja
20 let 16 let 13 let 10 let 7 let 5,5 leta 4 leta
3.	člen
Kmet pridobi do preživnine pravico, ko dopolni 60 let starosti (moški), oziroma 55 let starosti (ženske).
Preden doseže starost po prejšnjem odstavku, ima kmet pravico do preživnine po tem odloku:
1.	če je ali če postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo;
2.	če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 15 leta starosti, ker ni drugih družinskih članov, ki bi skrbeli zanje ali zaradi trajne nege drugih družinskih članov, ki zaradi bolezni ali starosti nujno potrebujejo tujo nego, ali zaradi druge trajne ovire.
V primerih iz prejšnjega odstavka traja pravica do preživnine, dokler traja ovira za zaposlitev po prejšnjem odstavku.
Pravico do preživnine po drugem odstavku nima, kdor prejema pokojnino ali invalidnino, razen če ta skupno s preživnino, izračunano po 6. členu tega odloka, ne dosega zajamčene preživnine (7. člen tega odloka).
4.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva po tem odloku je kmet, ki je svojo zemljo prosto vseh bremen prenesel v družbeno lastnino.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine v mejah, ki so določene s tem odlokom tudi za osebe, ki jih je dolžan preživljati po zakonu ali po pogodbi, kolikor je ta obveznost obstojala pred prenosom zemlje v družbeno lastnino, vendar samo, če te osebe nimajo lastnih sredstev za preživljanje irx so zaradi starosti ali trajne bolezni nezmožne za pridobitno delo.
Nosilec pravice do preživninskega varstva ima pravico do preživnine po prejšnjem odstavku tudi za- pre-užitkarja, ki je imel izgovorjene preužitkarske pravice na zemlji, ki jo je prenesel kmet v družbeno lastnino, če se je preužitkar temu pre-užitku odpovedal.
Tako dobljeni znesek, deljen z 12, pomeni znesek mesečne preživnine.
Ce se določa preživnina za več upravičencev različne starosti (4. in
5.	člen tega odloka), se vzame kot osnova za določitev preživnine po drugem odstavku:
1.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar so vsi upravičenci do preživnine polnoletni;
2.	povprečna starost vseh upravičencev, kadar kdo izmed upravičencev do preživnine sicer še ni polnoleten, pa je za pridobitno delo tudi po dopolnjeni polnoletnosti popolnoma nezmožen (telesno ali duševno defektne osebe).
Kadar so med upravičenci do preživnine tudi zdrave in še nepolnoletne osebe, se vzame kot osnova za določitev preživnine povprečna starost po 1. do 2. točki iz prejšnjega odstavka s tem, da se tej povprečni starosti prišteje še število let, ki manjka takim osebam do njitiove polnoletnosti.
Pri izračunu višine preživnin se ne upošteva vrednost gozdov, ki so prešli v trajno gospodarjenje gozdnogospodarske organizacije. Po tretjem odstavku ugotovljena mesečna preživnina se pa kmetu poviša za dvanajstino tistega dela cene stoječega lesa, ki pripada kmetu za posamezno leto po določilih 3. točke prvega odstavka 39. člena zakona o gozdovih, če se odpove pravici do dela stoječega lesa v korist občinskega sklada za socialno varstvo.
Ugotovljena mesečna preživnina se poviša tudi za vrednost gozdov, ki jih je kmet s kupoprodajno ali drugo odplačilno pogodbo sklenjeno z gospodarsko organizacijo ali drugo družbeno pravno osebo prenesel v družbeno lastnino, če je celotno kupnino ali drugo odplačilo vložil v občinski sklad za socialno varstvo oziroma odstopil svojo terjatev za to plačilo skladu.
7.	člen
5.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva se lahko s pismeno izjavo ali z izjavo, ki jo da na zapisnik pri pristojnem organu občinske skupščine (11. člen tega odloka), odpove svoji pravici do preživnine v korist svojih staršev, bratov in sester, ki so stari nad 60 oziroma 55 let, čeprav sam še ni dosegel te starosti in je pridobitno sposoben. Pri tem določi, kdo od njih bo nosilec pravice preživninskega varstva, če jih je več.
6.	člen
Višina preživnine se določi v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino in glede na starost
Ce znaša preživnina, izračuhana po določbah 6. člena skupno s pokojnino ali invalidnino (4. odstavek
3.	člena tega odloka), manj kot 12.000 dinarjev, pripada nosilcu pravica do preživninskega Varstva, ki nima drugih virov za preživljanje, pravica do mesečne preživnine v višini 12.000 dinarjev, če je tudi svoje gozdove prenesel v družbeno lastnino in če si ni izgovoril dosmrtnega uživanja ohišnice.
Ce si je v primeru iz prejšnjega odstavka kmet izgovoril pravico dosmrtnega uživanja ohišnice, v površini, ki znaša manj kot 1 ha, ima pravico do zajamčene mesečne preživnine v višini 6000 do 10.000 dinarjev glede na velikost zadržane ohišnice.
Kmetu, ki je po 1. januarju 1958 s kupno pogodbo ali drugo odplačano ali neodplačano pogodbo prenesel v družbeno ali državljansko lastnino posamezna svoja zemljišča ali če je prejel odškodnino v denarju za posamezna svoja zemljišča v postopku za arondacijo, se odmeri zajamčena preživnina po določbah prvega oz. drugega odstavka tega člena samo, če vplača v občinski sklad za socialno, varstvo celotno kupnino, odškodnino ali drugo plačilo, v primeru neodplačanega razpolaganja pa znesek v višini vrednosti zemljišča, ki je bila določena v pogodbi. Ce tega ne vplača v sklad, se mu določi zajamčena preživnina v sorazmerno nižjem znesku glede na razmerje vrednosti zemljišč, ki jih prenese v družbeno lastnino po uveljavitvi tega odloka ter vrednostjo zemljišč, ki jih je odtujil prej ali pa določi preživnina po 6. členu tega odloka, če je to zanj ugodnejše. Ce je kmet z neodplačano pogodbo prenesel posamezno svoje zemljišče v družbeno lastnino, ni dolžan vplačati v sklad vrednosti takega zemljišča.
8.	člen
Nosilcu pravice do preživninskega varstva pripada poleg mesečne preživnine, ki mu je določena na podlagi 6. oz. 7. člena tega odloka, tudi pravica do mesečne preživnine za vsako osebo iz 4. člena tega odloka, in sicer v višini 50 •/• od preživninskega zneska, ki je določen za nosilca pravice.
Ce je nosilcu pravice do preživninskega varstva nujno potrebna zaradi starosti, invalidnosti ali trajne bolezni tuja nega in je sam, mu pripada tudi dodatek za tujo nego v višini 50 % preživninskega zneska.
9.	člen
Ce nosilec pravice do preživninskega varstva nima pravice do preživnine, postane nosilec pravice do preživninskega varstva vdovec (vdova), če tega ni, pa oseba, za katero je nosilec pravice prejemal preživnino; če je prejemal nosilec pravico preživnine za več oseb, določi nosilca pravice do preživninskega varstva organ iz 11. člena tega odloka.
Ce je pripadala nosilcu pravice do preživninskega varstva pravica do dosmrtnega uživanja ohišnice, preide ta pravica v primeru iz prejšnjega odstavka na novega nosilca pravice do preživninskega varstva.
10.	člen
Odločbo o preživnini na podlagi tega odloka izda tričlanska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Komisija določi preživnino na zahtevo nosilca pravice do preživninskega varstva.
11.	člen
V zahtevi za preživnino je treba navesti, za katere osebe se poleg nosilca pravice še zahteva preživnina in glede vsake teh oseb zahtevo utemeljiti.
Zahtevi za preživnino je treba priložiti potrebne listine, s katerimi se dokazujejo okoliščine, na katerih temelji zahteva.
Za okoliščine, za katere predlagatelj ne more predložiti listinskih dokazov, lahko predlaga poizvedbe, zaslišanje prič in druge dokaze.
Nezmožnost za pridobitno delo se dokazuje s potrdilom zdravniške komisije, ki jo imenuje za zdravstvo pristojni svet občinske skupščine.
12.	člen
Zoper odločbo komisije o preživnini je dovoljena pritožba v 15 dneh
Po prejemu odločbe na svet za socialno varstvo in varstvo družine pri skupščini občine Domžale.
13.	člen
Preživnine se izplačujejo iz sredstev občinskega sklada za. socialno varstvo.
Preživnina se izplačuje nosilcu pravice do preživninskega varstva mesečno vnaprej.
14.	člen
Ce nosilec pravice do preživninskega varstva zanemarja svojo dolžnost do preživljanja oseb, za katere prejema preživnine, lahko organ iz 10. člena tega odloka na utemeljene zahteve osebe, "do katere nosilec pravice ne izpolnjuje svoje dolžnosti, odloči, da se izplačuje preživnina za take osebe naravnost njej.
15.	člen
Nosilec pravice do preživninskega varstva, oziroma oseba, ki se ji preživnina neposredno izplačuje (14 Člen), je dolžna v 15 dneh sporočiti organu iz 10. člena tega odloka vsako spremembo, zaradi katere bi Pravica do preživnine prenehala ali bi se preživnina zmanjšala.
16.	člen
Stroški zdravstvenega varstva za osebe, za katere se plačuje preživnina po določbah tega odloka, gredo v breme občinskega sklada za preživninsko varstvo kmetov, kolikor niso te osebe zdravstveno zavarovr °e po posebnih predpisih.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 57-7/62-2/3.
Datum: 6. febr. 1964.
Predsednik
skupščine občine Domžale
Jože Pogačnik, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
113.
Na podlagi 116. in 119. člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe (Uradni list FLRJ •t- 45-585/60, 9-86 61 in 22-274/62), *°6. člena zakona o proračunih in o hnanciranju samostojnih zavodov tur. Hst FLRJ št. 52-847 59, 23-388/61, “2-767/61,	28-358/62,	53-716/62 in
13-185/63), 1. člena odloka o višini amortizacije, ki sc lahko izloči v obeski zdravstveni investicijski sklad lU.r- list SRS št. 35-276/63) je skupnima občine Ljubljana-Center na noji občinskega zbora in na seji 'bora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1964 sprejela
ODLOK
• »Premembl odloka o ustanovitvi bčlnskcga zdravstvenega investiclj-8*ega sklada za območje občine Ljubljana-Center
, V ^ega
1. člen
odloku o ustanovitvi občin-, ga zdravstvenega investicijskega Juada za območje občine Ljubljana-hter (»Glasnik«, uradni vestnik 3 raja Ljubljana št. 36-343/62) se člen spremeni tako, da se glasi:
»V občinski zdravstveni investicijski sklad se stekajo ta-le sredstva:
1.	Prispevek občine;
2.	Amortizacijska sredstva zdravstvenih zavodov v občini, in sicer:
Reševalna postaja	10 "/o
Zavod za zdrav varstvo SRS	25 %
Onkološki inštitut	30 °/o
Dečji dom	30 %
Demonstracijski anti TBC
center	30 °/o
Klinična bolnica za porodn.
in ženske bolezni	30 %
Klinična bolnica za otroške
bolezni	30 °/o
Klinična bolnica	30 %
Centralni ginekološki
dispanzer	30 %>
Centralna šolska poliklinika	30 %
Centralni otroški dispanzer	30 %
Zavod za transfuzijo krvi • 30 % Mestna porodnišnica	50 °/o
Obratna ambulanta Karto-
nažne tovarne	50 %
Poliklinika	50«/«
Zdravstveni dom Center	50 %
Zobna poliklinika	50 °/t
Zavod za zdravstveno varstvo študentov	50 %
Lekarne: Centralna, Ajdovščina, Miklošič, Mirje,
Tabor	50%;
3.	prispevki, ki jih posebej	določi
zdravstvenim zavodom občinska
skupščina v smislu 2. odstavka 98 člena splošnega zakona o organizaciji zdravstvene službe, in prispevki, ki jih plačujejo lekarne v smislu 109. člena istega zakona; '
4.	prispevki skupnosti socialnega -avarovanjn;
5.	prispevki delovnih organizacij;
6.	obresti od sredstev sklad
7.	posojila;
8.	drugi dohodki.«
2. člen
Ta odlok velja 8. dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1963 dalje.
Znak: 021-5/64-O/B1.
Datum: 6. febr. 1964.
Predsednik
skupščine občine "Ljubljana-Center
ing. Drago Lipič, 1. r.
114.
Na podlagi 108. člena ustave SR Slovenije, 15. člena zakona o izvedbi ustave SR Slovenije (Ur. list SRS št. 10-91/63) ter 24. člena statuta občine Ljubljana-Center je skupščina občine Ljubljana-Center na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. januarja 1964 sprejela.
ODLOK	,
o priznavalninah in družbeni pomoči bor	družinam borcev NOB
1.	člen
Borcem, aktivistom NOB ter drugim zaslužnim političnim delavcem in družinam borcev in aktivistov NOB, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko prizna občinska priznavalnina ali družbena pomoč.
2.	člen
Priznavalnina je lahko stalna ali občasna, prav tako je lahko družbena pomoč stalna, občasna ali enkratna.
3.	člen
Priznavalnina se lahko dodeli samo starejšim osebam — borcem aktivistom NOB, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ljubljana-Center.
Priznavalnino lahko dobe tudi mlajše osebe, ki so bili borci ali aktivisti NOB, pa so pridobitno nesposobni ali so iz upravičenih razlogov brez zaposlitve ter imajo stalno prebivališče na območju občine Ljubljana-Center.
4.	člen
Stalna družbena pomoč se lahko dodeli tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOB. Kot ožji družinski člani se štejejo: žena, otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje ali sestre, ki jih je padli ali umrli borec preživljal.
5.	člen
Občasna ali enkratna družbena pomoč se lahko daje osebam ali družinam, navedenih v prejšnjih členih, kot zimska pomoč ali v primerih, ko pridejo take osebe po vzrokih višje sile (elementarne nesreče, smrt v družini i. pd.) v tak položaj, da so pomoči potrebne. •
.	6.	člen
Pri odločanju o priznavalninah je treba upoštevati:
a)	starost borcev, delovno oziroma pridobitno sposobnost;
b)	število družinskih članov, ki jih je dolžan borec preživljati oziroma višino dohodkov na družinskega člana njegove družine;
c)	čas vstopa v NOV ali aktivnega organiziranega političnega dela in pomembnosti tega dela;
d)	zadržanje borca v zaporu, internaciji in drugod;
e)	udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji.
Iste kriterije je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev NOB, po katerih se jim te pomoči priznajo.
7.	člen
Višina priznavalnine ozir. družbene pomoči praviloma ne more biti višja, kakor jo prejemajo borci po obstoječih predpisih.
Izjemoma je lahko priznavalnina ali družbena pomoč tudi višja, če le-to uživa večje število družinskih članov ali so stroški družine zaradi zdravstvenega stanja v družini višji od običajnih.
8.	člen
Pri določanju višine občasnih ali enkratnih družbenih pomoči se upošteva splošno socialno stanje v družini oziroma trenutne materialne težave borcev NOB ali družin borcev NOB.
9.	člen
S spremembo pogojev, s katerimi je bila dodeljena priznavalnina ali družbena pomoč, se ista zmanjša, znjža ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah.
10.	člen
Uživalec stalnih priznavalnin ali družbenih pomoči je zdravstveno zavarovan pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani v kolikor še ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih.
11.	člen
O priznavalninah in družbenih pomočeh odloča na predlog Združenja borcev NOB občine Ljubljana-Center Komisija za zadeve borcev NOB občinske skupščine Ljubljana-Center po. prosti presoji in v okviru določil tega odloka. Zoper odločbo komisije je možna pritožba na skupščino občine Ljubljana-Center.
12.	člen
Vse administrativne posle v zvezi s priznavalninami in družbenimi pomočmi vrši oddelek za družbene službe občinske skupščine Ljubljana-Center.
13.	člen
Finančna sredstva za priznavalnine, družbene pomoči ter za plačevanje prispevkov socialnega zavarovanja po 11. členu tega odloka se zagotovijo v proračunu občinske skupščine Ljubljana-Center. Sredstva za urejanje zadev borcev NOB se vodijo v posebni postavki pri skladu za socialno varstvo občine Ljubljana-Center. Ta sklad vrši za komisijo finančne posle.
14.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Znak: 59-1/64-0/BL Datum: 20. I. 1964
/	Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Center
ing. Drago Lipič 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
115.
Na podlagi 2. in 5. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Ur. list LRS št. 8-65/63), 1. člena odloka o prenosu pravic izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore z območja mesta. Ljubljana (»Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 35-21/ 63) ter 2. točke 25. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana- Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 17. januarja 1964 sprejela
ODLOK
o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Mostc-
Polje
1.	člen
Za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Moste-Polje veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63) in določbe tega odloka.
2.	člen
Za mestno zemljišče se šteje po tem odloku zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenem okolišu občine Ljubljana-Moste-Polje. Meje ožjega gradbenega okoliša v občini Ljubljana-Moste-Polje so določene z odlokom o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana, točka 15 in 16 (»Glasnik« okrajnega Ljudskega odbora Ljubljana št. 12-4/ 59).
3.	člen
Mestno zemljišče se šteje za urejeno, če izpolnjuje te-le najnujnejše pogoje:
—	da je izvršena priprava mestnega zemljišča;
—	da so zgrajene potrebne dovozne poti in vodovodno omrežje, električno omrežje za preskrbo naselja z električno energijo ter osnovni higienski tehnični pogoji odvod-njavanja.
4.	člen
Urejanje mestnega zemljišča se poverja naslednjim organizacijam:
1.	»Zavodu za izgradnjo industrije Moste« — urejanje mestnega zemljišča, ki leži znotraj,meja industrijskega okoliša, ki je določen z regulacijskim načrtom območja občine Ljubljana - Moste - Polje (v nadaljnjem besedilu: zavod).
2.	»Skladu za gradnjo komunalnih naprav« občine Ljubljana-Mo-ste-Polje — urejanje mestnega zemljišča na ostalem območju občine (v nadaljnjem besedilu: sklad).
5.	člen '
* Zavod in sklad programirata urejanje posameznih zemljišč v okviru perspektivnega in tekočega plana, pri čemer se opirata na regulacijski načrt območja občine, na zazidalne in ureditvene načrte in na določbe 10. člena toga odloka.
Zavod 'in sklad skrbita za sistematično etapno izgradnjo in pripravita vsak v mejah svojega delovnega področja finančni načrt za financiranje etapne graditve.
6.	člen
Program urejanja mestnega zemljišča v okviru tekočega in okvirnega plana sprejemata upravni odbor zavoda in upravni odbor sklada, vsak za svoje področje. Pri tem sodelujejo tudi ustrezne komunalne, strokovne in družbene organizacije.
Zavod in sklad financirata in kreditirata v soglasju s smernicami občinske skupščine in pristojnih svetov po urbanističnem načrtu in s svojimi programi ureditev mestnega zemljišča. Operativna dela za pri-- pravo mestnega zemljišča oddajata zavod in sklad ■ ustreznim gospodarskim organizacijam.
Količina, kakovost, cena in rok dov_ršitvc gradbenih del iz prejšnjega odstavka se določijo s pogodbo med organizacijo (zavodom oziroma skladom) in izvajalcem.
7.	člen
Prispevek k stroškom za urejanje mestnega zemljišča se zbira pri zavodu oziroma skladu, glede na to, katera od teh organizacij je oddala mestno zemljišče v uporabo. Ta prispevek se sme uporabiti le za urejanje mestnega zemljišča.
8.	člen
Mestno zemljišče se odaja v uporabo fizičnim in pravnim osebam z javnim riStečajem, in sicer za gradnje, ki so predvidene v elementih zazidalnih načrtov.
9.	člen
Mestno zemljišče, ki je potrebno za zgraditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kako drago javno službo, ali ki je potrebno družbenim organizacijam, sc odda v uuorabo z neposredno pogodbo, če tal "o sklene upravni odbor zavoda oziroma" sklada. Ta določba velja tur di v primeru, ko na mestnem zemljišču namerava graditi fizična ali pravna oseba, ki že upravlja to zemljišče.
10.	člen
S posebnim aktom določi Svet za komunalne zadeve občinske skupščine:
—	zemljiške predele, kareje ali posamezno zemljišče, ki se bo uredilo v dobi, ki jo določa odlok ali akt občinske skupščine;
—	višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del, določeno na podlagi izkuslveiiih normativov;
—	vire finančnih sredstev za pokritje stro kov za ureditev mestnega zemljišča;
—	obseg urejanja zemljišča in način urejanja v skladu z določbami
3.	člena tega odloka;
—	druga vprašanja glede na krajevne razmere.
Organizacija lahko izjemoma odda za zgraditev objektov tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če ne prevzame organizacija po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotne ali delne ureditve.
11.	člen
Mestno zemljišče oddaja v imenu občinske skupščine v smislu tega odloka v uporabo organizacija iz
4.	člena tega odloka.
12.	člen
Javni natečaj opravi komisija, ki jo imenuje upravni odbor organizacije (zavoda ali sklada).
Komisija šteje najmanj 3 člane.
13.	člen
V razpisu in razpisnih pogojih natečaja morajo biti obseženi:
1.	V razpisu:
a)	zazidalni podatki;
b)	višina odškodnine za mestno zemljišče;
c)	rok za začetek in dokončanje gradnje;
d)	višina varščine;
e)	začetni prispevek k stroškom za urejeno zemljišče;
f)	rok za predložitev ponudb.
2.	V razpisnih pogojih:
a)	višina odškodnine za mestno zemljišče ter rok in način plačila odškodnine;
b)	višina varščine, rok za položitev varščine in način vrnitve varščine;
c)	začetni prispevek k stroškom za urejeno zemljišče ter rok in način plačila prispevka;
č) določbe o tem, kako se postopa v primeru, če se v roku ne začne ali dokonča gradnja;
d)	določbe o tem, kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru, če objekt še ni dograjen;
e)	določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride uporabnik zemljišča pod prisilno upravo ali če preide uporabnik v redno ali prisilno likvidacijo;
f)	navedbe, katera dela bo po dograditvi objekta razpiš«iyalec natečaja izvršil na svoje stroške, v kakšnem roku, in sorazmerni delež stroškov, katere je pri natečaju upošteval:
g)	kje in ob kakšnih' pogojih se dobijo grafične podloge natečaja.
14.	člen
Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpisovalec natečaja prejel vsaj eno ponudbo za zemljišče, katera ustreza razpisnim pogojem. Če razpis ni uspel, sc razpiše ponovna h citacija.
15.	člen
Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru organizacije mnenje in predlog o določitvi najugodnejšega ponudnika.
O predlogu komisije odloči upravni odbor organizacije in e tem izda odločbo. Obvestilo in izvod odločbe upravnega odbora se vročita udeležencem javnega natečaja najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bil javni natečaj opravljen.
16.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja, ki smatra, da je oškodovan v svojih pi ivicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je bila manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu obvestila in odločbe pritoži na upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
17.	člen
Organizacija rpora najkasneje v 8 dneh, potem ko postane odločba o oddajanju mestnega zemljišča pravnomočna:
—	objaviti uspoh javnega natečaja na krajevno običajen način;
—	skleniti z uporabnikom, ki je dal na natečaju najugodnejšo ponudbo, pogodbo o oddaji mestnega zemljišča.
18.	člen
Pogodba o oddaji mestnega zemljišča mora vsebovati:
—	podatke iz sprejete ponudbe v na natečaju;
—	druge določbe, ki so potrebne za ureditev lastninskih, finančnih in drugih vprašanj v zvezi z oddajo mestnega zemljišča oziroma z gradnjo objekta.
Tisti, ki pridobijo urejeno mostno zemljišče po uveljavitvi tega odloka, morajo po sklenitvi pogodbe prispevati k stroškom za njegovo ureditev.
Koliko mora uporabnik prispevati k stroškom za urejeno zemljišče, se določi na podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno pogodita uporabnik in organizacija.
19.	člen
Prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča sme vsebovati:
1.	Strpške za pripravo mestnega zemljišča:
a)	asanacijska dela kot so: poravnavanje, nasipavanje in osušrtev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanacijska dela;
b)	odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij ^ lastniki ali uporabniki družbenega premoženja, da bi ti dobili nadomestilo za porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev stvari;
c)	zidava ali nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb.
2.	Stroške gradnje, dograditve in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, ki so neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer:
a)	mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poti in parkirnih prostorov) ;
b)	zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo);
c)	omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste;
č) kanalizacijskega omrežja za odpravo atmosferskih in odpadnih voda;'
d)	poštno-telefonskega omrežja.
20.	člen
Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajajo upcMTinikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem območju ali posameznih delih občine Ljubljana-Mo-ste-Polje in sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega
zemljišča, korigirana s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti.
Organizacija je dolžna objaviti specifikacijd stroškov za urejeno mestno zemljišče.
, 21. člen
če je bil v razpisu javnega natečaja ali v pogodbi o neposredni oddaji zemljišča določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, pa se z natečajem ali pogodbo o neposredni oddaji zemljišča ni dosegla višina dejanskih stroškov, krije občina Ljubljana-Moste-Polje nastale razlike iz lastnih sredstev.
V primerih iz gornjega odstavka mora razpisovalec za razpis javnega natečaja predhodno pridobiti garancijo občinske skupščine, da bo občina Ljubijana-Moste-Polje krila organizaciji nepokrito razliko, kar velja tudi za sklenitev neposredne pogodbe o oddaji mestnega zemljišča.
22. člen
Tisti, kateremu da organizacija po uveljavitvi tega odloka v uporabo mestno zemljišče, mora organizaciji plačati za to" uporabo odškodnino.
Odškodnina za mestno zemljišče ne sme biti višja od odškodnine, ki je predpisana za nacionalizacijo zemljišč v občini Ljubljana-Moste-Polje.
'23. člen .,
Če je bilo mestno zemljišče oddano v uporabo, preden je začel veljati ta odlok in zanj ni bila izplačana odškodnina, je treba tudi za tako zemljišče plačati odškodnino, razen če ni v odločbi občine Ljubljana-Moste- Polje ali v pogodbi med organizacijo in uporabnikom zemljišča drugače določeno.
s 24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnerc vestniku okraja Ljubljana, uporabljati pa se začne s 1. januarjem 1964
Številka: 350-1/64-1 Datum: 23. I. 1964
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje
Vlado Črne 1. r.
VSEBINA
27	Odlok o spremembi odloka o združevanju sredstev občin okraja Ljubljana za skupno financiranje strokovnega šolstva ln skupno financiranje investicij za gradnjo in rekonstrukcijo cest na območju okraja
28	Sktep o jamstvu Slovenski filharmoniji za najem posojila za nakup stanovanj
29	Sklep o jamstvu Skladu za gradnjo bolnišnic okraja Ljubljana za najem posojila za dograditev bolnišnice v Novem mestu
30	Sklep o jamstvu Skladu za gradnjo bolnišnic okraja Ljubljana za najem posojila za dograditev bolnišnice v Trbovljah
31	Sklep o razrešitvi oz. izvolitvi sodnikov občinskih sodišč v Ljubljani ln na Rakeku
32	Sklep o Izvolitvi člana komisije za Izvolitve ln Imenovanja
33	Sklep o Imenovanju zastopnikov v gradbeni odbor vajenskega doma prt centru strokovnih šol, v gradbeni odbor zavoda za gluho mladino ln v upravni odbor zavoda intenzivnih tečajev tujih Jezikov v Ljubljani
34	Sklep o razrešitvi in imenovanju načelnika oddelka zn skupne službe v upravi skupščino okraja
111	Odlok o vpeljavi posebnega krajevnega prispevka občine Črnomelj
112	Odlok o preživninskem varstvu kmetov občine Domžale
113	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega Investicijskega skladi« občine Ljubljana-Center
114	Odlok o priznavalninah ln družbeni pomoči borcem ln družinam borcev NOB občine Ljirbljann-Crnter
115	Odtok o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Ljubljana-Moste-Polje