143
Naši dopisi.
Iz Oubice v Bosni 28. apr. — Iz Bosne Vam redko dohajajo dopisi, zato bora v zahvalo za dobrotno pošiljanje „Novie" jaz poskusil opisati kake tukajšnje razmere, katere bi utegnile štovane vaše čitatelje zanimati. Začela nam se je pomlad, toraj bom opomnil nekaj o prošli zimi, ker je bila nenavadno dolga, in toraj živini prav huda. Po svoji obširnosti od Srbske do Dalmatinske, od Hrvatske pa do Črnegore in morja, ima Bosna s Ercegovino po raznih mestih popolno različnopobnebje: morsko, dalmatiasko-italijansko na jugo-zapadu, nekako ipavsko, na meji hrvatski ob rekah Uni in Savi {samo strupene burje tukaj ni), pa tudi ostro gorenjsko po brdih in planinah srednje Bosne. Kakor je kje mečja ali trja zima, preskrbuje tudi bolj ali manj človek sebe in živino za zimski čas, da ga prevede do proletja ali pomladi in kedar traje zima navadno, vse gre nekako dobro po redu; ali zima naj se podaljša samo za dve nedelji, težko čuti živina uže kratko to podaljšanje, kar sem letos uže drugikrat skušal v štirih letih. Tukaj na hrvatski meji se živina pase jeseni skoro do božiča, in navadno sneg zginja sredi meseca februarija, da nam je sv. Valentin to, kar je Kranjcem sv. Gregor, prvi pomladanski svetnik. Ker Bosanec po stari svoji navadi ali razvadi samo za konje in vole, katere vpreza, nekaj sena pripravi, za drugo živino pa se malo malo briga, kako bode prebila zimo, ter jo izganja iz dvora (hlevi so redki, ko bele vrane) kar pozimi na debeli sneg, da hrusta iz snega štrleče koruzne stable, ali pa objeda in žveči lanske mladike po šumi. Taka in enaka krma gotovo ne zaliva živali z lojem, zato je uže koncem navadne zime slaba in omahava; ako pa se zima podaljša v mesec marec, onda ne more več ustajati in mnogo je pogine ali še o po-Mku pomladi ali pa uže kasneje, ko bi imela ravno najboljšo pašo meseca maja.
Letos se je živina prvikrat na pašo gnala v nedeljo šestdesetnico poslednji dan februarija ali drugi dan ležal je zopet sneg po planjavi ter še dobrih 14 dni živina ni mogla na pašo in potem, ko se je za silo gonila, imela je še povsod dosti snega prigrizovati k suhi in rujavi lanski travi, katero je posebno nahajala po mejah, okoli plotov in grmov. Prve tri tedne hodila je žival nefcaKo počasno in žalostno na pašo brez vsega skakanja in prerivanja; vsa je bila suha, kosti bi ji bil človek skor vse lahko preštel vsaj s tipanjem, potem pa je postajala živejša in urnija in nazadnje celo bod-Ijiva: to lastnost ima bosanska buša, da se hitro popravlja in debeli, če je bila tudi popolno mršava.
Katera živina je toraj toliko srečna, da je doživela ^e tudi vsa, da le ne preslaba, majnikove gostije, onda lahko zopet in veselo živi do pozne jeseni ter si nabira loj, ki jo ima prihodnjo zimo živeti, ko ne bode imela m slame ne sena. V daljih zimah pa tudi pogosto konji in vprežni voli tako oslabe in opešajo, da spomladi delati ne morejo. Namesto da bi ž njimi zemljo obdelovali in žito sejali, morajo jih pasti, da dostikrat setev ^a 3—4 tedne kasneje zvrše, kar navadno žetvi neznano škoduje. Pa kaj je krivp vsem tem nesrečam? Samo stara tukajšnja razvada, da se jeseni nikdo ne meni za potrebno krmo. Travnikov je tu prav dosti in dobrih, da bi se dali celo po trikrat kositi;  ali do srede maja
skor se po njih vlačijo goste cede krav in volov, ki vse pomandrajo in popasejo, da se potem le težko zopet obrašča trava in še le okoli velike Gospe pokose, potem pa zopet brezbrojna živina  po njih skače do spomladi.
(Konec prih.)
Iz Ljubljane. — Občni zbor Matice Slovenske zboroval je, kakor napovedano, minulo sredo 28. aprila. Navzočih bilo je nad 60 udov in obravnave tekle so redno in mirno, samo pri rešitvi vprašanja, jeli se odobri sklep Matičnega odbora, da ni nakupil J. Stritarjevih spisov za kupnino 2000 gold., postala je razprava nekoliko živahneja, akoravno ni bila obširna, ker sta se je vdeležila samo dva govornika, predsednik profesor Marn in pa Trstenjak. Občni zbor pritrdil je s 33 glasovi proti 13 naredbi odborovi, da ni kupil Stritarjevih spisov. Po glasovanji, vsled katerega je razprava o pozitivnem predlogu Trstenjakovem , da naj se omenjeni spisi nakupijo, odpadla, govoril je zoper Trste-njaka še g. kanonik Klun. — Nekateri slovenski časniki sukali so vse Stritarjevo vprašanje tako, kakor bi se šlo zato, »Slovencem ohraniti ali rešiti Stritarjeve spise". To pa je očividno krivo, ker take nevarnosti ni. Na vprašanje, jeli zdaj uže treba, da Matica kupi spise in priredi zbirko Stritarjevih spisov, odgovoril je občni -zbor v soglasji z odborom gotovo po vsem nepristransko, da tega zdaj ni treba. Zagovornik nasprotnega predloga g. Trstenjak pa v svojem obširnem zagovoru prav ničesar ni n.vedel, s čemur bi bil potrebnost to dokazal ali tudi le podpiral.
Pri dopolnilni volitvi odborovi propadlo je vsled nasprotne agitacije mnogo zaslužnih starih odbornikov in izvoljeni so deloma novi odborniki, izmed Katerih smo uže sedaj prepričani, da bodo, kakor drugod, tudi pri Matici svoje moči z resnim delom posvetili blagru našega naroda.
Občni zbor Matični vodil je, ka&or vse odborove seje med letom, velezaslužni naslednik ranjcega dr. Janeza Bleivveisa na tem mestu, gosp. profesor Marn, z veliko spretnostjo, in je tudi z vsako besedo razodeval, kako zelo mu je pri srcu blagodejen vspeh tega zavoda za povzdigo našega naroda. — Nerazumljivo nain je zato prisiljeno čudenje „Slov. Nar.", zakaj ni predsedoval dr. Poklukar, ki je, čeravno pripravljen, vodstvo občnega zbora kedarkoli treba prevzeti, vendar-le s pravim čutjem želel, da oni zaslužni gospod, ki je celo leto nosil vsa bremena Matice tudi pri občnem zboru zavzima ono častno mesto, ki mu po vsi pravici pristaja.
Pri dopolnilni volitvi odborovi izvoljeni so bili gg.: Sim. Gregorčič, dr. Poklukar, dr. Tavčar, prof. Raič, Iv. Hribar, prof. Kermavner, J. Murni k, dr. Dolenc, prof. Kaspret in Janko Krsnik.
—  Turjaški letni somenj ljubljanski minuli pone-del ek bil je primeroma slabo obiskan. Živine se je sploh malo dognalo in kupčija je bila večinoma omejena na konje in pa na molzne krave. Molzne krave s teleti, ki imajo v obče še najboljšo ceno, prodajale so se primeroma ceno. Videli smo dve boljši po približno 10 centov težki kravi s teleti, srednje starosti, katerih ena je stala 100, druga 130 gold.; pred letom vrgle bi bili taki kravi po 150—170 gold. — Praset dopeljalo se je primeroma mnogo v starosti 6—9 tednov. Mlajše cenili so 10—11 gold., boljše pa do 19 gold. par. Druga kupčija po mestu se ni mnogo ločila od one zadnjih tržnih dni.
—   Gosp. dr. Evgen Valussi, monsignor, gorišin prost in državni poslanec, zvest pristaš Hohenwartovega kluba, imenovan je za škofa v Trident na južnem Tirolskem. Dr. Vahissi rojen je leta 1837 poleg Vidma na Laškem.  —  Čuje se   po časnikih,   da  mu ima kot
prost nasledovati gosp. profesor dr. Andrej Marušič, či-tateljem „Novic" dobro ZDan. — Ker dr. Valussi kot knezoškof postane sam po sebi ud gosposke zbornice, tedaj bo tudi za državni zbor treba namestilne volitve in gledati bo na to, da se v ta namen priporoči enako slovenski kot laško-avstrijski stranki povoljen kandidat, kakor je bil Valussi.
—  Gospod Josip Nakus, kurat na Planini pri Vipavi, odlikovan je, kakor poroča uradna „Laib. Zeitg.", z zlatim križem za zasluge s krono.
—  Gosp. deželne sodnije svetovalec L. Ulčar prevzame vodstvo celjske okrajne sodnije na mesto svetovalca Luleka, ki se premesti k tamošnji okrožni sodniji.
—  Požar na Bledu. V ponedeljek raznesla se je po Ljubljani govorica, davas„Grad" pri Blejskem jezeru gori; reklo se je, da je došlo to naznanilo brzojavnim potom ljubljanskim uradom. K sreči se ta novica ni potrdila, ampak resnično je, da je v gostilni pri „Litru" v Zagoricah blizo Malnerjevega hleva streha pogorela, ne da bi se bila pripetila večja nesreča.
— Črna slovesna maša brala se je včeraj v stolni cerkvi ljubljanski za dušni blagor pokojne cesarice Marije Ane.
—  Trijaci so zrak zelo ohladili, vedno piha mrzla burja in ko bi prenehala, bati bi se bilo slane. To ni čuda, ker se s severnih dežel brzojavlja, da je na pr. v Galiciji in na Šleskem padlo mnogo snega in se je zrak ohladil do 1° gorkote.
—  J. Kralj, morilec svoje pasterke, je pomiloščen sodnija mu je smrtno kazen spremenila v kazen 201etne
ječe.
—  Razpis zalaganja ali dobave. C. k. trgovinsko ministerstvo je trgovinski in obrtni zbornici naznanilo, da je c. k. ministerstvo za deželno brambo razpisalo, katere oblačilne in opravne stvari želi leta 1886. potom splošne konkurence za c. k. deželno brambo dobiti. Pismene ponudbe je vložiti do 10. maja 1886. opoludne pri c. k. ministerstvu za deželno brambo.
Razpis in pogoji zvedo se pri trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani,
—  Molitvenik „Kruh nebeški", na svitlo dal župnik Janez Zupančič, doposlau nam je ravnokar v tretjem, zopet pomnoženem natisu. Knjiga je popolen molitvenik za vsakega kristjana, tisk je ličen in cena mu je nespremenjena, kakor v drugem natisu. Založila je knjigo družba sv. \incencija, prodaja se v katoliški bukvami v Ljubljani.
—  Bralno društvo „Mir" v Trniji pri St. Petru na Notranjskem otvori se v nedeljo dne 9. maja.
144