Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
115706
YU ISSN 0016-7789
RAZPRAVE
POROOLA
YU ISSN 0016-7789
GEOLOGIJA
RAZPRAVE IN POROČILA
24. KNJIGA
L del
GEOLOGIJA LETO 1981	Str. 1 do 172 LJUBLJANA
1. del
24. KNJIGA
1. del
Str. 1 do 172
LJUBLJANA
T -^Ofo
115706
GEOLOGIJA
RAZPRAVE Ш POROČILA
Od leta 1978 dalje (21. knjiga) izhaja GEOIiOGIJA dvakrat na leto, v juniju (1. del)
in decembra (2. del), da bi imeli avtorji možnost hitreje objaviti svoja dela
Izdajatelji: Geološki zavod, Inštitut za geologijo FNT in Slovensko geološko društvo,
Ljubljana
Glavni in odgovorni urednik: Stefan Kolenko, Yu 61000 Ljubljana, Parmova 33
Uredniški odbor: M. Drovenik, M. Iskra, S. Kolenko, D. Kuščer, A. Nosan, M. Pleničar
in L. Zlebnik
Naklada: 1000 izvodov
Letna naročnina: 400 din
Tisk in vezava: LJUDSKA PRAVICA, Ljubljana, Kopitarjeva 2
V letu 1981 financirata: Raziskovalna skupnost Slovenije in Geološki zavod, Ljubljana
From 1978 (Volume 21), GEOLOGIJA appears biannually, in June (Part 1) and
December (Part 2), to advance our publishing activity by a more rapid printing of
the submitted papers
Published in Ljubljana by the Geological Survey, FNT Institute of Geology, and the
Slovene Geological Society
Editor in Chief: Stefan Kolenko, Yu 61000 Ljubljana, Parmova 33
Editorial Board: M. Drovenik, M. Iskra, S. Kolenko, D. Kuščer, A. Nosan, M. Pleničar,
and L. Žlebnik
Subscription price: $ 14 per year
Printed by LJUDSKA PRAVICA, Ljubljana, Kopitarjeva 2
3 o -09- 1981
o IX
GEOLOGIJA 24/1, 1—172 (1981), Ljubljana
VSEBINA — CONTENTS
Geneza rudišč
Origin of ore deposits
Budkovič, T.
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice....... 7
Exploration at Zirovski vrh uranium deposit on principle of the geochemical
cell.............................21
Tektonika
Tectonics
Placer, L.
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije..............27
Geologic structure of southwestern Slovenia.............56
Premru, U. & Dimkovski, T.
Škofjeloška obročasta struktura..................61
Ring structure of Škof j a Loka in Central Slovenia..........61
Petrologija
Petrology
Faninger, E.
Glinenci ravenskih pegmatitov..................75
Feldspars from pegmatites of Ravne in Carinthia...........81
Paleontologija in stratigrafija
Paleontology and stratigraphy
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, V.
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah........91
Carboniferous and Permian beds at Log in the Julian Alps.......91
Description of the new subspecies.................100
Dozet, S.&Sribar, L.
Biostratigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem kotaru .... 109
Biostratigraphy of Jurassic beds south of Prezid in Gorski Kotar.....109
Palinologija
Palynology
Berceli, A.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline.............129
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley.........145
Hiđrogeologija
Hydrogeology
Zlebnik, L.
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče..........151
Hydrogeologie conditions of the Mavčiče dam site...........151
Mencej, Z.
Aluvialni vršaj Zelimeljščice...................169
Alluvial fan of the river Zelimeljščica...............169
Geneza rudišč
Origin of ore deposits
GEOLOGIJA
GEOLOGICAL	RAZPRAVE IN POROČILA
TRANSACTIONS----
AND REPORTS	Ljubljana» 1981 • 24. knjiga, 1. del «Volume 24, Part 1
GEOLOGIJA 24,1, 7—23 (1981), Ljubljana
UDK 553.495:550.4(497.12) = 863
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice
Exploration at Žirovski vrh uranium deposit
on principle of the geochemical cell
Tomaž Budkovič
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Zadnji dve leti so raziskave na Žirovskem vrhu zajele južni podaljšek
uranovega rudišča. Površinske vrtine, locirane po modelu geokemične
celice, so potrdile zanesljivost spremenjenega sistema geoloških raziskav,
ki temelji na interpretaciji, da je uranova ruda v reduciranem — sivem
grödenskem peščenjaku genetsko odvisna od sosednjih con oksidiranega
rjavkasto sivega peščenjaka iste stratigrafske enote. Geološka napoved
je bila kontrolirana s sedmimi vrtinami; pet jih je zadelo na rudna te-
lesa, dve pa njihovo obrobje. S tem se je dolžina rudišča, znanega že
prej, povečala za dva tisoč metrov, rudne zaloge pa za 50 odsotkov.
Abstract
In the last two years explorations have been done to prove the
southern extension of the uranium ore deposit at Žirovski vrh. Drilling
works were planned on the recognition that the origin of ores occurring
in reduced Val Gardena sandstone, which is gray in colour, depends on
the adjacent oxidized zones of brownish gray sandstone belonging to the
same stratigraphie unit. Geologic prospection based on principle of the
geochemical cell was checked by seven boreholes from the surface. Five
of them cut the ore bodies as it was indicated and two other holes
penetrated their marginal parts. There the extent of the ore deposit
increased by two thousand metres and its tonnage for fifty percent. Thus
the new exploration concept appears to be fairly useful in the future.
Uvod
Uranova rudišča v peščenjaku so najpomembnejši svetovni vir urana. Ze
med drugo svetovno vojno so jim posvečali veliko pozornost posebno v Ame-
riki. Objavili so veliko del o značilnih lastnostih rude ter o njenem nastanku
in načinu pojavljanja.
8	Tomaž Budkovič
Po obliki in zvezi s peščeno prikamenino so razlikovali penekonkordantna
in diskordantna rudna telesa. Med diskordantna so šteli rudna telesa s prečnim
presekom v obliki črk s in c, ki so jih imenovali rudni »roll« ali kratko »roll«
(D. R. Sha we & H. C. Granger, 1965, s. 241). Ta delitev se je ohranila
sicer do današnjih dni, vendar je začelo prevladovati mišljenje, da obstaja
v bistvu samo en tip rudišč, ki ga je R. I. R a c k 1 e y (1976) imenoval »u^e-
stern states type«, torej tip rudišč, kakršna so razširjena v kontinentalnem
peščenjaku zahodnih Združenih držav Amerike. Sem štejejo tudi rudišča tipa
»red beds-<-<, tj. rdečih plasti. Rudišče Žirovski vrh je podobno uranovim rudi-
ščem v zahodnih Združenih državah Amerike.
Po nastanku so si uranova rudišča podobna ne glede na geološko območje,
kjer ležijo. Razlike v velikosti, razporeditvi in obliki rudnih teles so nastale
zaradi razlik v litološki sestavi in razporeditvi redukcijskh centrov v rudonosni
formaciji. V enakomerno razvitem peščenjaku večjih debelin in z vmesnimi
plastmi muljevca so nastala večja rudna telesa kot v neenakomerno razvitem
konglomeratu.
Razvojne stopnje raziskovalnega sistema na Žirovskem vrhu
Sistem raziskovanja na Žirovskem vrhu se je spreminjal, kot so se menja-
vali usmerjevalci raziskovalnih del in kot je napredovala interpretacija zgradbe
rudišča in njegovega nastanka. V letih 1960 do 1970 je vodil raziskovanje beo-
grajski inštitut za geološko-rudarska raziskovanja jedrskih in drugih mineral-
nih surovin. Uporabil je metode površinskih razkopov, krajših raziskovalnih
rovov in plitvega vrtanja v glavnem na območju tako imenovane »Simcove
anomalije«. K sodelovanju je povabil skupino treh izvedencev v sestavi I. N.
Zubrev, I. A. Panov, in A. S. Veršinin. Njihov načrt raziskoval-
nega sistema na Žirovskem vrhu je obsegal jamska dela in vrtanje s površja.
Od jamskih del so predlagali prečnike na medsebojni razdalji 50 m, za vrtanja
pa mrežo 800 X 200 m in 400 X 100 m. Vrtine so locirali po vzdolžnem preseku
»O« in po prečnih presekih. Mrežo površinskih vrtin, označenih z »B« so geo-
logi modificirali na 400 X 400 m in jo zgostili na 140 X 140 m na območjih
pozitivnih vrtin. Za omejitev orudenega prostora med obzorjem 580 m in po-
vršjem so izvrtali s površja dodatne vrtine v mreži 50 X 50 m in jih označili
z »b«.
Osnovni presek »O« je bil dobro postavljen. Z vrtinami vzdolž njega so
natipali rudišče v dolžini 2400 m. V prvi fazi, ki je trajala od leta 1961 do 1966,
so izvrtali s površja vrtine B-1 do B-44 s skupno globino 16 800 m. V letih 1966
do 1973 so koncentrirali raziskave na jamo v poldetajlnem obsegu.
V	tem času je še prevladovalo med raziskovalci mišljenje, da je ekonomsko
pomembna ruda omejena na prostor med vrtinama B-9 in B-16 (V. O m a -
1 j e v, 1973, 17). Vzrok za takšno gledanje je bil v vrtanju južno od jame, ki
ni dalo ugodnega rezultata. Osnovni presek »O« in »orudeni trak« se namreč
sekata pod kotom približno 15"; zato so vrtine jugovzhodno od vrtine B-9 zgre-
šile nadaljevanje rudišča.
V	letih 1973/74 so raziskovalci Geološkega zavoda nadaljevali vrtanje s po-
vršja, in sicer okrog kmetij Karlovec in Jermane severozahodno od jamskih del.
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice	9
Z mrežo vrtin 200 X 200 do 50 X 50 metrov s skupno globino 3000 m so poda-
ljšali rudišče za 300 m.
Sele leta 1976 so se preusmerili na južni podaljšek rudišča. V letih 1976 do
1979 so vrtali v mreži 140 X 140 m, v letih 1979 do 1981 pa so mrežo vrtanja
prilagodili genetskemu principu tako imenovane geokemične celice. To je di-
namični sistem, v katerem napreduje val oksidacijske podtalnice in doseže
redukcijsko okolje ter se izoblikuje v kontinuirano, omejeno telo, kjer se spre-
mene Eh, pH, mineralna sestava in kemizem ter mikroorganizmi. Gre za
komplicirane reakcije oksidacije in raztapljanja na eni strani ter redukcije in
sedimentaci j e na drugi. Pri nastajanju sedimentnega uranovega rudišča imajo
torej vlogo fizikalne in kemične reakcije, ki uravnavajo migracijo urana, nje-
govo oksidacijo, raztapljanje, prenašanje, redukcijo in sedimentaci j o. Tesna
zveza teh reakcij z organskim ogljikom pa kaže na vlogo bioloških procesov
v njihovem mikrookolju. Razlika med prvotno reduciranim sedimentom in
spremenjenim sedimentom znotraj geokemične celice so pomemben kažipot
v raziskovanju orudenega čelnega roba geokemične celice. Geokemična celica
v sedimentu meandrastega toka je podolgovato, jezičasto telo in zato je rudišče,
nastalo v njej, trakasto (R. I. Rackley, 1976).
Temu spoznanju smo prilagodili koncept raziskovanja na Žirovskem vrhu
in bistveno povečali učinkovitost površinskega vrtanja v letih 1979,81. Med-
sebojna razdalja vrtin vzdolž rudnih trakov je sedaj 400 m, prečno na trakove
pa 200 m. V primerjavi z leti 1961 do 1966 je učinkovitost vrtanja sedaj večja
dvakrat, v primerjavi z leti 1973 74 pa trikrat.
Vloga geokemične celice pri nastanku uranovih rudišč
Litostratigrafske značilnosti rudonosnih formacij. Sedimenti rudonosnih
formacij so nastali v rečnem okolju. Večidel jih prištevamo k tako imenovanim
rdečim plastem (red beds). Sestoje iz konglomerata, peščenjaka in muljevca.
Njihova rdeča barva izvira od železovega (III) oksida, ki obdaja posamezna
zrna. Prostorsko razmerje med temi litološkimi členi v formaciji je odvisno od
rečne struge, kjer so se ti sedimenti odlagali. V prepletajoči se reki prevla-
dujeta konglomerat in peščenjak. Manj je leč in vmesnih plasti muljevca. Kon-
glomerat in peščenjak predstavljata sediment rečnega korita, muljevec pa se-
diment slabo razvitega poplavnega območja. Povodnji so preplavile celotno
rečno dolino; takrat so se odlagali drobnozrnati klastiti na poplavnem območju
in debelozrnati v koritu. Pri normalnem in nizkem vodostaju se je voda umak-
nila v prepletajoče se kanale, ki so jih ločili otočki in sipine, porasli z rast-
linstvom.
Meandrasta reka je naplavila drugačen tip rečnih sedimentov. Voda je tekla
v enem kanalu, ki se je vijugal po poplavni ravnini. Ob glavnem rečnem koritu
so ostali mrtvi rokavi, prejšnji meandri reke. V glavnem koritu prevladuje
peščenjak, na dobro razvitem poplavnem območju pa muljevec. V mrtvih roka-
vih se nahaja črni muljevec, bogat z organsko snovjo in podoben jezerskemu
sedimentu. Peščenjak glavnega korita ne leži v muljevcu poplavnega območja
v obliki plasti, ampak v obliki vijugastih trakastih teles.
Siva grödenska formacija Zirovskega vrha je nastala večidel v sedimenta-
cijskem okolju prepletajoče se reke. Njen manjši del je nastal v meandrasti
10	Tomaž Budkovič
reki. Okolje njenega nastanka je obdelal D. Skaberne (neobjavljena poro-
čila 1977/78) na podlagi več stratimetričnih profilov jamskih del in vrtin.
Debelina formacije znaša O do 405 metrov. Maksimalna debelina je bila iz-
merjena v rovu P-10. Od talninske karbonske formacije jo loči tektonsko-ero-
zijska diskordanca. Vsi znaki kažejo, da gre za zapolnjen paleorelief karbonske
formacije. Relativne razlike višin v paleorelief u so morale ponekod presegati
400 metrov; siva grödenska formacija se namreč ponekod izklinja, tako da leži
rdeča grödenska formacija neposredno na karbonski.
V rovu P-10, kjer je najdebelejša, smo sivo grödensko formacijo razčlenili
na 10 litostratigrafskih horizontov. Pri določanju horizontov smo upoštevali
barvo, zrnavost in prodniške združbe. Naša razčlenitev se ne ujema s Skaber-
netovo razčlenitvijo istega profila. Njegova je genetska, ker je profil nadrob-
neje obdelal in upošteval tudi primarne sedimentne teksture. Naša razčlenitev
je pomembna pri vrednotenju rezultatov površinskega in jamskega poldetajl-
nega strukturnega vrtanja, saj smo z njeno pomočjo natančno omejili rudo-
nosno cono.
Zaporedje horizontov je naslednje (T. Budkovič, 1980):
—	horizont sivega peščenjaka
—	horizont rdečega muljevca z lečami rdečega in zelenega peščenjaka
—	horizont sivega peščenjaka
—	horizont zelenega peščenjaka in rdečega muljevca
—	horizont sivega peščenjaka z medplastmi sivega konglomerata
—	horizont sivega in pisanega konglomerata
—	horizont sivega peščenjaka z lečami sivega konglomerata in sivega mu-
ljevca
—	horizont pisanega konglomerata z apnenčevimi prodniki, rdečega in zele-
nega peščenjaka ter rdečega in zelenega muljevca
—	horizont sivega kremenovega peščenjaka z lečami črnega muljevca
—	bazalni konglomeratni horizont
Pri kartiranju prečnikov H-53 in H-54 sta M. Pečnik in D. Skaberne
leta 1976 prva opazila primarne sedimentne teksture, značilne za prepletajočo
se reko. Ugotovila sta, da sta se peščenjak in konglomerat odlagala v glavnem
v rečnem koritu, rdeči muljevec na poplavnem območju, črni muljevec pa
v mrtih rečnih rokavih.
M. Jelen je na podlagi palinoloških vzorcev določil srednjepermsko
starost sive grödenske formacije in ocenil podnebje v času njenega nastajanja.
Poleg palinoloških dokazov o podnebju imamo še mesnato rdeče apnenčeve
gomolje, ki jih je veliko v vrhnjem delu rdečega muljevca. Večina avtorjev
jih je označila kot horizont »caliche«, nastal zaradi odlaganja kalcijevih soli
iz nasičenih talnih raztopin, ki so se dvigale proti površju in izparevale. Pojav
je značilen za polpuščavsko podnebje. Horizont »caliche« kaže tudi, da je bil
rdeči muljevec dolgo izpostavljen površinskim vplivom. Za njegovo tvorbo je
bila potrebna doba 4000 do 10 000 let. V tej dolgi dobi se je železo oksidiralo in
dalo muljevcu rdečo barvo.
Na sivi grödenski formaciji leži rdeča grödenska formacija. Prehod je kon-
kordanten. Njen spodnji del sestoji v glavnem iz rdečega muljevca in vsebuje
leče rdečkastega peščenjaka. Kakšnih 60 metrov nad stikom sive in rdeče grö-
denske formacije se nahaja ponekod v lečah sivega peščenjaka bakrova ruda.
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice	Ц
Siva grödenska formacija sestoji iz sivih, zelenih in rdečih sedimentnih
kamenin. Siva sta konglomerat in peščenjak, in v manjši meri tudi muljevec.
Opazovanja recentnih rečnih sedimentov nam kažejo, da se sediment, pome-
šan z organskim drobirjem, reducira že med sedimentacijo ali neposredno po
njej, če pride takoj pod vodno gladino. Reducirali so se predvsem sedimenti
rečnega korita, ki so vsebovali zadosti organskih ostankov in so bili večino
časa pod vodo. Kjer je koncentracija organskih ostankov večja, je sediment
temno siv in črn. Organski ostanki se pojavljajo v obliki rastlinskega drobirja,
vej in debel. Zelena sta predvsem peščenjak in muljevec brez organskih ostan-
kov. Zeleni sedimenti so bili prvotno rdeči ali rdečkasti ter dalj časa izpostav-
ljeni oksidacijskemu okolju; zato je organska snov v njih razpadla. Ko jih je
zalila redukcijska podtalnica, so se rdeče železove (III) spojine reducirale v ze-
lene (II).
Rdeči sedimenti so ohranili rdečo barvo predvsem zaradi svoje neprepust-
nosti. Rdeča sta v glavnem muljevec in drobnozrnati peščenjak. Ta dva lito-
loška člena sta bila odložena večinoma na poplavnem območju, kjer sta bila
izpostavljena dolgotrajni oksidaciji. Ko sta v fazi dviganja podtalnice prišla
pod njeno gladino, se je reduciral samo njun obrobni del, ki je mejil na pre-
pustne sedimente, prepojene z redukcijsko podtalnico. Obrobni, reducirani del
je debel nekaj decimetrov. V zelenih sedimentih so pogostni idiomorfni kri-
stalčki pirita. Redukcijo obrobnega dela rdečega muljevca so včasih razlagali
s prehodom uranonosnih raztopin skozi sediment, tj. tako imenovano »raz-
barvanje«. Ta proces nima neposredne zveze z nastankom uranove rude.
Nastanek uranove rude v rudiščih »zahodnega-« tipa na podlagi modela
geokemične celice
R. I. R a C k 1 e y (1976) je v svoji študiji navedel skupne lastnosti formacij,
v katerih nastopajo uranova rudišča v zahodnem delu Združenih držav Ame-
rike. V naslednjem pregledu bomo z znakom + označili tiste skupne lastnosti,
ki jih ima tudi siva formacija na Žirovskem vrhu.
Skupne lastnosti rudonosnih formacij »zahodnega« tipa:
Siva
grödenska
formacija
na Zirov-
Strukturne značilnosti	skem vrhu
a)	prikamenina je del debelega in zelo razširjenega kontinentalnega
zaporedja, od katerega pripada večina tipu rdečih plasti	+
b)	matična kamenina je arkozni, sljudni ali roženčev peščenjak	delno
c)	vulkanski material se nahaja v matični kamenini ali pa kot njena
krovnina	+
č) matično kamenino so delno erodirali vzvratno napredujoči vodni
tokovi	?
d)	odlaganje mlajših sedimentov na rudonosno formacijo, ki se je
na ta način ohranila	+
12	Tomaž Budkovič
Sedimentacijsko okolje, sedimentne strukture in diageneza:
a)	sedimentaci j a v okolju prepletajoče se ali meandraste reke na
lokalni ali regionalni diskordanci	+
b)	peščenjak in konglomerat tvorita lečasta telesa, relativno ome-
jena	+
c)	muljevec se lateralno menjava s peščenjakom in konglomeratom
ter ima z njima erozijski stik	+
č) peščenjak in konglomerat vsebujeta navadno prodnike muljevca +
d)	svetlo sivi in zeleni do temno sivi peščenjak s sivim in zelenim
muljevcem — vsi ti litološki členi so običajno piritizirani; rdeči
in rožnati muljevci prisotni, vendar v manjšem obsegu	+
e)	kristali sadre v muljevcu	?
f)	reptilska favna	?
g)	bioturbacije	+
h)	ostanki debel, vej in korenin, rastlinski detritus, ostanki bakterij
in asfaltni material	+
Nastanek rude in spremembe v prikamenini
a)	uraninit in kofinit sta glavna minerala v neoksidiranem delu
rudišča	+
b)	ruda je konkordantna ali diskordantna glede na plastovitost	+
c)	ruda se pojavlja na ostrem stiku med reduciranim in oksidiranim
delom sedimenta (oksidirani del je brez organske snovi)	?
č) epigenetski minerali so prostorsko porazdeljeni na določen način ?
d)	ruda je najpogostejša v debelem pasu peščenjaka, kjer muljevec
tvori 20 do 50 "/o sedimentacijskega zaporedja	+
Po odložitvi rudonosne formacije razlikujemo v njej tri geokemične tipe
sedimenta. Prvi je sivi in temno sivi tip, reduciran že med sedimentaci j o ali
takoj po njej. Drugi tip je zelen, ker je bil dlje časa pod vplivom oksidacijskega
okolja. Prvotno je bil rdečkast, ko pa ga je prepojila redukcijska podtalnica, je
zaradi redukcije železa (III) postal zelen. Tretji, rdeči tip sedimenta predstav-
ljajo večinoma neprepustni drobnozrnati klastiti, ki so rdeči zato, ker so bili
zelo dolgo izpostavljeni oksidaciji. Zaradi njihove neprepustnosti je redukcijska
podtalnica reducirala samo njihove robove, ker globlje ni mogla prodreti.
Rudonosna formacija je bila proti talnini omejena z erozijsko diskordanco,
proti krovnini pa z debelo plastjo neprepustnega muljevca. Zato se je v njej
izoblikoval izoliran sistem redukcijske podtalnice. Podobni pogoji so vladali
tudi na Žirovskem vrhu, kjer je v talnini siva grödenska formacija omejena
s tektonsko-erozijsko diskordanco proti karbonskim plastem, v krovnini pa
z muljevcem rdeče grödenske formacije. Na redukcijsko podtalnico v formaciji
kažejo zeleni razbarvani sedimenti.
Ko je začela nastajati ruda, je bila formacija še vedno blizu površja. Pešče-
njak in konglomerat sta bila porozna. Zaradi epirogenetskih premikov so se
rečna korita pričela vrezovati v starejši sediment — to je v krovnino rudonosne
formacije in ponekod v samo rudonosno formacijo. Skozi erozijske »luknje«
se je širila oksidacijska površinska voda v reducirani podtalnični sistem rudo-
nosne formacije. Sirila se je podobno oljnemu madežu (si. 1). Lahko se je vtis-
SI. 1. Shematični presek sive grödenske formacije v času nastajanja uranove rude
Fig. 1. Schematic cross-section of gray Val Gardena formation during the uranium ore deposition
14	Tomaž Budkovič
nila v več desetin ali stotin kvadratnih kilometrov rudonosne formacije. P. N.
Shockey je leta 1968 uvedel pojem geokemične celice za proces, ki se
pojavi, ko oksidacijska voda prodira v reducirani peščenjak, bogat z organskimi
ostanki in piritom, kar povzroča spremembo peščenjaka ter nastanek rudniii
teles na robovih spremenjene cone (R. I. Rackley, 1976). Oksidacijska
voda je na svoji poti verjetno izluževala uran iz drobcev tufov, predornin in
žilnin, ki so tvorili del klastitov rudonosne formacije. Uran se je izločal na
meji med oksidacijsko in redukcijsko podtalnico. Pri kemičnih reakcijah na
oksidacijski in redukcijski strani meje imajo po vsej verjetnosti bistveno vlogo
bakterije. Cim večjo prostornino sedimenta izlužijo oksidacijske vode, tem več
urana koncentrirajo na robu geokemične celice, kjer nastanejo na ta način
večja rudna telesa.
Napredovanje geokemične celice v rudonosni formaciji je pogojeno z razpo-
reditvijo prepustnih in neprepustnih litoloških členov in intraformacijskih ero-
zijskih diskordanc.
Obstajata dve vrsti redukcijskih pregrad, kjer se tvorijo rudni minerali —
stabilne in mobilne.
Stabilne redukcijske pregrade predstavljajo na Žirovskem vrhu redukcijski
centri, nastali v sedimentu med njegovo sedimentacijo. K njim prištevamo:
—	leče in plasti črnega muljevca
—	zoglenele ostanke drevesnih debel in vej ter rastlinski drobir
—	konglomerat iz splak s prodniki črnega muljevca
—	laminirani sivi peščenjak z detritično organsko snovjo po laminah
Ti centri ostanejo redukcijski še po prehodu oksidacijsko-redukcijskega robu
prek njih in obarjajo uran iz oksidacijske podtalnice, ki jih obliva. Rudna
telesa, vezana na tak center obstajajo toliko časa, dokler ga oksidacijska pod-
talnica v celoti ne oksidira. Ob stabilnih redukcijskih pregradah nastajajo naj-
večkrat manjša in bogata rudna telesa, ki predstavljajo »osamljene bogate po-
datke« pri raziskavah v našem rudišču.
Mobilno redukcijsko pregrado predstavlja meja med oksidacijsko in reduk-
cijsko podtalnico. Rudna telesa na tej meji označujejo tako imenovano čelo
oksidacijskega vala; v angleški literaturi jih imenujejo »roll front«. Usločena
so v smeri napredovanja oksidacijske podtalnice. Njihova oblika in velikost
sta prilagojeni debelini prepustnega sedimenta in razporeditvi neprepustnih
vložkov v njem. Cela oksidacijskega vala predstavljajo največja in najbogatejša
rudna telesa v rudišču. V njih je ruda conalno razporejena. Posamezno čelo
oksidacijskega vala je široko do 100 metrov. Glede na vsebnost urana razliku-
jemo v njem dele s povprečno, z nadpovprečno in s podpovprečno koncentra-
cijo uranove rude. Rudna telesa v čelu oksidacijskega vala imajo obliko zelo
dolgih (več 100 metrov) trakov. Pri nas na Žirovskem vrhu leži takšno rudno
telo med obzorjema 530 metrov in 580 m na območju sedanjih detajlnih raz-
iskav. Dolgo je prek 1000 metrov, saj ga sledimo še na preseku P-6 v južnem
delu jame. K čelu oksidacijskega vala spada tako imenovano »dvonivojsko oru-
denje«, ki ga je opisal M. P e č n i k v investicijskem programu leta 1977. Kjer
se nivoja združita, dobimo rudni trak z nadpovprečno debelino in koncentra-
cijo. V jami opažamo rudo mobilnih redukcijskih pregrad na meji med sivim
in zelenim peščenjakom na eni strani ter rjavkasto sivim peščenjakom na drugi
strani.
SI. 2. Položajna skica Zirovskega vrha z vrisanim robnim delom geokemične celice
Fig. 2. Marginal part of the geochemical cell drawn in location sketch of the uranium
deposit of Zirovski vrh
16
Tomaž Budkovič
V oksidiranem podpovršinskem delu rudišča Zirovski vrh najdemo oksidne
uranove minerale tudi ponekod v kremenovo-karbonatnih žilah. Te minerale
je opisal Tadej Dolenec.
Območje geokemične celice razdelimo na tri dele, in to na oksidirano no-
tranjost, redukcijsko-oksidacijski rob in reducirano zunanjost (si. 2). V oksidi-
rani notranjosti geokemične celice so ob stabilnih redukcijskih pregradah rudna
telesa, ki so se ohranila v oksidacijskem okolju. Takšno območje lahko ocenimo
kot slabo orudeno. Navzven sledi obogateni robni del geokemične celice. Za
njim pride slabo orudeni del na zunanjem robu geokemične celice, ki postopoma
prehaja v neoksidirani sediment. Največ urana se nahaja v obogatenem robnem
delu, ki je v sedanji situaciji edini ekonomsko zanimiv.
Uporaba modela geokemične celice pri lociranju površinskih vrtin na južnem
krilu rudišča Žirovski vrh
Za pripravo raziskav s pomočjo površinskega strukturnega vrtanja v ru-
diščih »zahodnega-« tipa je pomembno, da določimo smer robnega dela geo-
kemične celice ter lego oksidirane notranjosti in reducirane zunanjosti geo-
kemične celice. Smer robnega dela geokemične celice določimo s pomočjo
prečnih strukturnih presekov. Strukturne vrtine lociramo najprej prečno na
smer robnega dela. Ker je orudenost veliko bolj stalna vzdolž traku, kot prečno
nanj, moramo mrežo vrtin pogostiti prečno na trak. Gostoto vrtanja določimo
SI. 3. Presek A—A' skozi bistvene dele geokemične celice: oksidirano notranjost,
obogateni robni del in neoksidirano zunanjost
Fig. 3. Section A—A' crossing the essential pai'ts present in the geochemical cell:
oxidized interior, enriched marginal part, and unoxidized exterior
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice
17
za vsako rudišče posebej. Odvisna je predvsem od širine robnega dela geo-
kemične celice, oziroma obogatenega robnega dela.
Potem ko smo določili smer, obliko, dolžino in širino obogatenega robnega
dela v osrednjem delu rudišča Zirovski vrh, smo temu ustrezno prilagodili
vrtanje v južnem podaljšku rudišča. Prečni preseki so oddaljeni drug od dru-
gega 400 metrov, vrtine v posameznem preseku pa so 200 metrov narazen. Vsak
2 — Geologija 24/1
18
Tomaž Budkovič
drugi ali tretji presek je raziskan s tremi ali več vrtinami, in je označen kot
strukturni. Med strukturnimi preseki kontroliramo zveznost formacije in rude
z eno ali dvema vrtinama.
Najbolje raziskan strukturni presek v rudišču je A—A' (si. 3), ki prečka
vse bistvene dele geokemične celice; vrtina B-3 je prevrtala oksidirano notra-
njost, B-1, V-1 in B-6 obogateni robni del, B-23 pa neoksidirano zunanjost geo-
kemične celice. V naslednjem značilnem preseku je šla vrtina B-62 skozi
oksidirano notranjost, 200 metrov zahodno od nje pa B-64 skozi obogateni
robni del geokemične celice. V tem preseku je bila prvič potrjena conarnost
roba geokemične celice. Po vrtini B-62, ki je pokazala redkejše intervale z nižjo
vsebnostjo, smo sklepali, da leži obogateni robni del geokemične celice bolj
zahodno; to je potrdila vrtina B-64.
Po izkušnjah v prvih dveh presekih smo spoznali, da so šle vrtine B-15,
B-17, B-10 in B-13, izvrtane leta 1962, skozi oksidirano notranjost geokemične
celice, ker so v njih redki intervali z nizko vsebnostjo. Zato smo sklepali, da
se razteza obogateni robni del bolj zahodno od prevrtanega območja. V nasled-
njem preseku, ki smo ga dopolnili na območju vrtine B-15, smo z vrtino B-66
zopet zadeli obogateni robni del.
Ko smo z vrtino B-66 določili potek obogatenega robnega dela, smo sklenili
bolj nadrobno raziskati geološke razmere v preseku B—B' (si. 4), kjer je bila
izvrtana strukturna vrtina B-17. Seststo metrov zahodneje smo locirali vrtino
B-67, ki je zadela slabo orudeni del na zunanjem robu geokemične celice. Da
bi našli vzhodno mejo obogatenega robnega dela, smo locirali vrtino B-68.
SI. 5. Presek C—C skozi obogateni robni del geokemične celice
Fig. 5. Section C—C crossing the marginal part of the geochemical cell rich in
uranium
Legenda k si. 1, 3, 4 in 5
Explanation of figs. 1, 3, 4 and 5
20	Tomaž Budkovič
Najnovejše strukturno vrtanje v preseku C—C (si. 5) je pokazalo enako
sliko; z vrtinama B-69 in B-70 smo našli pričakovani obogateni robni del bolj
zahodno od vrtin iz leta 1962. Njegov tloris je zelo pravilen kljub na videz
velikim tektonskim porušitvam. Na podlagi tega pričakujemo, da je preostali
del sive grödenske formacije proti Smrečju, dolg okoli 3,5 km, zelo perspek-
tiven.
O načinu raziskav novih rudišč v grödenskih skladih
Po izkušnjah na Žirovskem vrhu naj bi si sledile raziskovalne faze uranovih
rudišč drugod v grödenskih skladih v naslednjem vrstnem redu:
a)	Sistematično litostratigrafsko in tektonsko kartiranje sive in rdeče grö-
denske formacije v merilu 1 : 10 000; karta naj prikaže sedimente po zrnavosti
(konglomerat, peščenjak in muljevec) in barvi (siva, zelena in rdeča). Na pod-
lagi kartiranja napravimo pregledno litostratigrafsko zaporedje.
b)	Površinska poldetajlna radiometrična prospekcija na podlagi geološke
karte 1 : 10 000. Z njo omejimo golice sive grödenske formacije in sivih vložkov
v rdeči formaciji ter v glavnem določimo položaj rudonosne cone.
c)	Stratimetrija izbranih profilov sive in rdeče grödenske formacije v me-
rilu 1 : 100, da se natančneje opredele posamezne litostratigrafske enote ter
okolje sedimentaci je.
d)	Površinska detajlna radiometrija po karti 1 : 2000 do 1 : 1000 (emana-
cija, a sled in radiometrija razkopov z ekranom). Po teh meritvah najprej
točno določimo lego rudnih golic, jih nato vzorčujemo in vzorce kemično ana-
liziramo.
e)	Detajlno površinsko kartiranje v merilu 1 : 2000 do 1 : 1000 hkrati s fazo
d). Označujemo do dva metra debele plasti in leče posameznih litoloških členov,
in sicer po barvi (sive, zelene, rdeče), zrnavost (konglomerat, peščenjak, mulje-
vec) in prodniške združbe (sivi in pisani konglomerat).
f)	Površinsko strukturno vrtanje za nadrobno določitev geološke strukture
in litostratigrafije. Izberemo vsaj dva ali tri preseke prečno na smer rudo-
nosne formacije in v vsakem izvrtamo tri do štiri vertikalne vrtine.
g)	Površinsko strukturno vrtanje za določitev lege, razsežnosti, kvalitete in
smeri obogatenega robnega dela geokemične celice. Na podlagi gostote rudnih
golic ocenimo, kje prihaja na površje obogateni robni del geokemične celice.
S strukturnim vrtanjem skušamo določiti njegovo smer, širino in debelino. Ko
ugotovimo navedene lastnosti, prilagodimo mrežo vrtin meram in smeri traku.
Trak »lovimo« s prečnimi strukturnimi preseki. Gostota vrtin naj bo vsaj še
enkrat večja prečno na smer obogatenega robnega dela kot vzdolž smeri.
Z vrtanjem v tej fazi dobimo podatke o smeri obogatenega robnega dela, debe-
lini rudonosne cone, njeni litološki sestavi, približni smeri rudnih pasov in
razporeditvi rude v njih, o stopnji orudenosti ter o tektoniki področja. Jedra
vrtin vzorčujemo za določitev tehnoloških lastnosti rude.
h)	Geološko projektiranje jamskih poldetajlnih raziskav. Projektirati mo-
ramo tako, da sistematično pokrijemo rudonosno cono od njene krovnine do
talnine. Rudonosno cono je pri poldetajlnih raziskavah možno pokrivati edinole
s sistemom horizontalnih prog, ki jih kombiniramo s prečniki. Medobzorno raz-
daljo določimo glede na geološke razmere. Iz prečnikov pokrivamo rudonosno
cono s pomočjo jamskega strukturnega vrtanja, in sicer z navpičnimi vrtinami.
Exploration at Žirovski vrh uranium deposit on principle of the geochemical cell 21
Sistem ramp v fazi poldetajlnih raziskav ni uporaben, ker z njim geološko ne
moremo obvladati prostora in bi nam zopet ostajale neraziskane ""luknje«.
Poldetajlne jamske raziskave moramo kvalitetno in tekoče geološko sprem-
ljati. Hodniki, ki jih kartiramo, morajo biti prej oprani. Pri geološkem karti-
ranju moramo razlikovati in označevati barvo, zrnavost in prodniške združbe.
S pomočjo jamskih poldetajlnih raziskav dobimo natančno sliko o litološki
sestavi rudonosne cone, legi rudnih pasov, rudnih nivojev in razvrstitvi rudnih
teles.
i) Na podlagi poldetajlnih raziskav v jami projektiramo progo za detajlne
raziskave. Projektirana naj bo tako, da zajame s čim manj vrtanja kar naj-
večjo površino rudnih teles. Proga za detajlne raziskave je lahko tudi rampa,
če se tako bolje prilagodi raziskavam. Ker so proge za detajlne raziskave iz-
redno drage, morajo služiti tudi zračenju, transportu itd. Zato mora pri nji-
hovem lociranju sodelovati rudarski projektant.
j) Po končanih detajlnih raziskavah sledi faza projektiranja odkopov in
odkopavanja.
Sklep
Pri projektiranju površinskega vrtanja na južnem krilu rudišča Žirovski
vrh smo v letih 1979 in 1980 uporabili model geokemične celice. Ob manjšem
obsegu strukturnega vrtanja v primerjavi s prej veljavnim sistemom smo po-
krili dosti večji prostor. Zanesljivost koncepta geokemične celice se kaže v
uspehu vrtanja; od sedmih vrtin jih je pet navrtalo dobro rudo, dve pa njeno
obrobje. Dolžina odkritega južnega podaljška rudišča znaša okrog 2000 metrov.
Raziskave so trajale dve leti in v tem času so se zaloge uranove rude na Ži-
rovskem vrhu povečale za več kot 50 ^k. Pričakovati pa je, da se bodo zaloge
še povečale, ker so geološke razmere proti jugu ugodne do zaselka Smrečje.
Nov koncept bo uporaben tudi na območju jame. Rudonosna cona namreč
na tem prostoru ni raziskana sistematično. Z določitvijo meja obogatenega rob-
nega dela bi tudi tod natančneje omejili prostor za jamske poldetajlne raziska-
ve. Na ta način bi že na območju obstoječe jame znatno povečali rudne zaloge.
Tretja možnost uporabe modela geokemične celice se nudi pri raziskavah
na drugih rudiščih, kjer so se doslej praktične izkušnje z Žirovskega vrha pre-
malo upoštevale.
Exploration at Žirovski vrh uranium
deposit on principle of the geochemical cell
Summary
The origin of the uranium ore deposit of Zirovski vrh (Ziri peak) is con-
sidered from the viev^point of the geochemical cell. The ore-bearing gray Val
Gardena formation is believed to have been deposited mainly in the environ-
ment of a braided river. Its minor part appears to have been accumulated by
a meandering stream. The thickness of the gray Val Gardena formation amo-
unts to 405 metres. The structural relationship between the underlying Carbo-
niferous beds and the ore-bearing formation is characterized by a considerable
interval of erosion marked by an uneven erosion surface of appreciable relief.
The gray formation grades upwards into red mudstone intercalated with red
22	Tomaž Budkovič
sandstone. At irregular intervals the gray formation thins out. There the Car-
boniferous beds come into contact w^ith the red Val Gardena formation. By the
palynomorphs determined from the gray and black mudstone Middle Permian
age of the gray Val Gardena formation is indicated. Red limestone concretions
found in the top of the red mudstone point to the caliche soil deposited in su-
barid climates.
As regards the colour, three geochemical types of sedimentary rocks could
be distinguished in the ore-bearing formation after its deposition: gray, green,
and red. The gray type was reduced either during the sedimentation or im-
mediately after the deposition. The green type being under influence of an
oxidizing environment for a long time was originally red in colour. Later it
was permeated by the reducing underground water and its iron (III) was de-
creased to iron (II). In the third type fine-grained clastites prevail being
incapable of transmitting underground water. Therefore only their marginal
part were modified by reducing water, while their bulk remained red.
At the beginning of the ore deposition, the gray Val Gardena formation lay
near the surface. Sandstone and conglomerate were porous. During vertical
rising of the earth crust the river bed was gradually cut through the hanging
wall of the gray Val Gardena formation and here and there into the formation
itself. Through the hollowed out places surface waters rich in oxigenium ad-
vanced into reduced underwater system of the gray Val Gardena formation.
There must have been a dynamic system which was named by P. N. S h o c -
key (1968) as geochemical cell. It is characterized by the interaction of oxi-
dation and dissolution as well as reduction and sedimentation. End products of
these formative processes are metallic and nonmetallic minerals deposited in
the Val Gardena beds. The metali minerals form uranium ore rolls in the
marginal parts of the geochemical cell. Their distibution appear to depend
on the organic carbon present in clastic rocks and on the action of anaerobic
bacteria limited by an environmental control. The geochemical cell occurring
in the river deposits is longish in shape and therefore the ore deposit is exten-
ded in ribbonlike strips (R. I. Rac k ley, 1976).
In the period 1979/80 the exploration at Žiri vrh were brought into accor-
dance with the concept of the geochemical cell to promote the efficiency of
drilling and development works. The attempt has a favourable result. A con-
tinuation of the ore deposit was discovered in southern direction.
Advantages of the geochemical cell model are evident from the exploration
boring at Žiri vrh in the period 1979/80. From now on also underground sur-
veying will be based on the same principle. It is expected that the enriched
marginal parts of the ore-bearing zone could be found out more exactly in
this way.
Literatura
Budkovič, T. 1978, Litološka kontrola uranovega orudenja na obzorju 530 m
v rudišču Zirovski vrh. Rudarsko-metalurški zbornik št. 1, 25—34, Ljubljana.
Budkovič, Т. 1980, Sedimentološka kontrola uranove rude na Žirovskem
vrhu. Geologija 23/2, 221—226, Ljubljana.
Lukacs, E. &Florjančič, A. P. 1974, Uranium ore deposits in the Per-
mian sediments of northwest Yugoslavia. In: Formation of uranium ore deposits,
313—329, IAEA, Wien.
Raziskave na Žirovskem vrhu po modelu geokemične celice	23
O mal j e v, V. 1967 a, Razvoj gredenskih slojeva i uranove mineralizacije u le-
žištu Žirovski vrh. Radovi INGRI, 3, 33—65, Beograd.
Omaljev, V. 1967 b. Korelacija slojeva u ležištu Žirovski vrh. Radovi INGRI,
3, 125—149, Beograd.
Omaljev, V. 1973, Izbor lokacija istražnih horizonata na ležištu urana Žirov-
ski vrh. Radovi INGRI, 8, Beograd.
Rackley, R. I. 1976, Origin of western-states type uranium mineralization.
In: Handbook of strata-bound and stratiform ore deposits, v. 7, 89—156, Edited by
K. H. Wolf. Amsterdam—Oxford—^New York.
Shawe, D. R. &Granger, H. C. 1965, Uranium ore rolls — an analysis.
Economic Geology, v.60, no. 2.
S h oc key, P. N., Rackley, R. I. & D a h i 11, M. P. 1968, Source beds and
solution fronts. Remarks Wyo. Met. Sect. AIME.
Tektonika
Tectonics
GEOLOGIJA 24/1, 27—60 (1981), Ljubljana
UDK 551.24+ 531.1(497.12) = 863
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
Geologic structure of southwestern Slovenia
Ladislav Placer
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Avtor razlaga tektoniko jugozahodne Slovenije s kinematskega vidika
s posebnim ozirom na različne stopnje narivov. Poleg istrskega avtohtona
razlikuje naslednje strukturne enote: koprski narivni prelom, komenska
in snežniška narivna gruda ter hrušiški in trnovski pokrov. Med temi
glavnimi enotami so nastale tako imenovane vmesne luske. Vse struk-
turne enote niso nastale istočasno, temveč so se razvijale postopno. Naj-
starejši je trnovski pokrov, ki je sprožil hrušiškega, nato je sledilo
premikanje drugih enot. Premike glavnih enot ponazoruje diagram kot
eksponencialna funkcija, odvisna od debeline določene tektonske enote
in od dolžine njenega narivanja. Na podlagi dolžine nari van j a je avtor
obnovil geološko sliko jugozahodne Slovenije iz terciarne periode in nje-
no geografsko podobo pred narivanjem.
Abstract
In discussing the geologic structure of southwest Slovenia, attention
is confined to kinematics relevant to the evolution of different gradations
of thrusts. Besides the autochthon of Istria the following main structural
units are distinguished: Koper thrust fault, Komen and Snežnik thrust
sheets, as well as Hrušica and Trnovo nappes. Between these structures
the so called interjacent slices occur. The structural units are not of the
same date of origin. Moreover, they have come in existence successively.
The oldest appears to be the Trnovo nappe which caused the movement
of the Hrušica nappe, and so forth. The movements of the main tectonic
units are illustrated by a diagram which is an exponential function
dependent upon the thickness of a certain tectonic unit and on the length
of its thrusting. On the basis of relative lengths of thrusting Tertiary
geologic features have been restored to their geographic positions before
thrusting.
Uvod
Jugozahodno Slovenijo in sosednja območja pokrivajo listi Gorica, Postojna,
Trst in Ilirska Bistrica osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1: 100 000. V raz-
lagi h kartam, kot tudi v delih drugih raziskovalcev, je geološka zgradba
28	Ladislav Placer
podana z osnovnimi geometrijskimi elementi, kot so lega plasti, osi gub ter
prelomnih in narivnih ploskev. Nekateri avtorji so določili tudi smer in dol-
žino premikov, vendar brez strukturne analize, ki bi podpirala domneve. Zato
smo se odločili dopolniti regionalno analizo geometrije tektonskih deformacij
v jugozahodni Sloveniji in ji dodati kinematsko razlago. Z vidika dinamike
bomo genezo le nakazali, ker je v poznavanju zgradbe našega ozemlja še dosti
hipotetičnega.
Prevladujoč tektonski element v jugozahodni Sloveniji so narivi, ki zaslu-
žijo glavno pozornost. Neotektonske deformacije bomo prikazali le priložnostno.
Narivna zgradba jugozahodne Slovenije
Za narivno zgradbo jugozahodne Slovenije je značilno, da se ponavlja eocen-
ski fliš v narinjenih in podrinjenih strukturnih enotah pri Gorici, Vipavi in
Hruševju. Ponavljanje enake strukturne situacije v več narivnih ehotah je opa-
zil že F. Kossmat (1905, 1913). Ustrezno zakonitost smo sedaj obdelali
z geometrijskega in kinematskega vidika. Analizirali smo vpade plasti Nanosa
in Hrušice, ki sta za tako obdelavo najprimernejša, ker rezultate s tega ob-
močja lahko ekstrapoliramo na celotno ozemlje. Podatke smo povzeli po sek-
cijskih kartah v merilu 1:25 000 osnovne geološke karte listov Gorica in
Postojna.
Nanos in Hrušica tvorita enotno naguban blok, ki vpada proti severozahodu;
osi nanoške antiklinale in hrušiške sinklinale imata smer 304/26 (si. 1). Po
osnovni geološki karti ima približno enako smer — okoli 315/0 — sinklinala
v flišnih plasteh med Postojno in Predjamo v talninski narivni enoti. Smer
gube v narinjenem in podrinjenem bloku kaže na istosmerno premikanje grud
pri narivanju; zato ne more držati F. Kossmatova (1905, 1913) in S. B u-
ser j èva (1973, 1976) interpretacija, da je narinjen le jugovzhodni del Na-
nosa, medtem ko naj bi plasti proti zahodu in severozahodu prehajale iz pre-
vrnjene in narinjene gube v normalno gubo brez horizontalnega premika. Tak
mehanizem bi bil moral zasukati osi nanoške antiklinale in hrušiške sinklinale
nasproti podlagi, v našem primeru sinklinali Pivške kadunje; vendar tega ni
opaziti. Nanos in Hrušico je tektonsko interpretiralo že več geologov. F. Kos-
smat (1905, 1913) ju je obravnaval kot enoten blok, na katerem ležijo trans-
gresivne flišne plasti pri Colu in Predmeji, na jugu pa je blok narinjen na fliš
Pivške kadunje in na kredne sklade Postojnskega Ravnika. Kossmat je
izključil velike premike. M. Limanowski (1910) je povzel Kossmatove
ugotovitve o zgradbi Nanosa in Hrušice, le da ju je pojmoval kot precej daleč
narinjeno poleglo gubo. Po A. W i n k 1 e r j u (1923) so flišne plasti na ob-
močju Cola in Predmeje del vipavskega in pivškega fliša. Nanos in Hrušica pa
sta narinjena gruda, ki ima danes obliko tektonske polkrpe. I. Rakovec
(1956) se je pridružil Winklerjevemu mnenju. M. Pleničar in sodelavci
(1970) so ločili Hrušico od Nanosa s predjamskim prelomom, v strukturnem
pogledu pa sprejeli Kossmatovo razlago.
Naša analiza temelji na splošno sprejeti hipotezi, da je južni rob Nanosa in
Hrušice nariven; med Razdrtim in Predjamo pa ga kompliciraj o neotektonski
prelomi. Ce zanemarimo premik ob predjamskem prelomu, moramo Hrušico
in Nanos obravnavati kot enoten blok, ki se je po analizi vpadov plasti narinil
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
29
po vsej širini za približno enako razdaljo na flišno in karbonatno podlago.
Smer narivanja se dà oceniti po orientaciji hrušiške sinklinale in nanoške anti-
klinale, dolžina narivanja pa po dolžini poševnega reza krednih plasti na Po-
stojnskem Ravniku v smeri premikanja. Kinematsko konstrukcijo narivanja
Nanosa in Hrušice bomo podali pozneje, tu naj omenimo le, da znaša premik
okoli 16 km. Po tej geometrijski analizi je mogoče zgradbo Nanosa in Hrušice
razlagati le z občo narivno hipotezo, ki je blizu ideji Limanov^skega.
SI. 1. Konturni digram vpadov plasti na Nanosu in Hrušici. 970 meritev
Fig. 1. Contour diagram visualizing the dips of beds of Nanos and Hrušica.
970 measurements
30
Ladislav Placer
Na geološki karti (si. 2) so vneseni glavni elementi zgradbe Nanosa, vendar
od neotektonskih prelomnih deformacij le predjamski prelom. Narivna ploskev
hrušiškega pokrova se po našem mišljenju ne končuje na jugozahodnem po-
bočju Nanosa, temveč se nadaljuje v flišnih plasteh Vipavske doline proti se-
verozahodu. Pri Vipavi se potemtakem stikajo flišne plasti narinjenega in pod-
rinjenega bloka. Stik enako starih skladov ob narivni ploskvi z velikim
horizontalnim premikom se dà razložiti edino z erozijskim narivom ali s po-
dobnim strukturnim fenomenom. Sedanja površinska geološka zgradba je
posledica nagnjene osi nanoške antiklinale in hrušiške sinklinale proti severo-
SI. 2. Strukturna karta Nanosa
Fig. 2. Structural map of Nanos
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
31
zahodu ter vpada narivne ploskve proti severu in severoseverovzhodu. Geo-
loški preseki na sliki 2 a ilustrirajo našo interpretacijo; enako kot os nanoške
antiklinale, vpada proti severozahodu tudi teme polegle antiklinale. Zato so
plasti nad Razdrtim inverzne, nad Podnanosom vertikalne in pri Vipavi nor-
malne.
Narivno zgradbo na južnem obrobju Nanosa in Hrušice komplicirajo, ali pa
dopolnjujejo, manjše vmesne luske, omejene med Razdrtim in Predjamo z neo-
tektonskimi prelomi, ki pa ne morejo zabrisati narivne narave Nanosa in Hru-
šice. Poimenovali smo jih debelo vrška, suho vrška in bukovška vmesna luska.
Prva sestoji iz spodnjekrednih in zgornjekrednih plasti, druga iz spodnjekred-
nih, tretja iz zgornjekrednih. Narivne zgradbe teh enot raziskovalci niso vedno
SI. 2 a. Prečni geološki preseki skozi Nanos
Fig. 2 a. Cross sections through Nanos
32
Ladislav Placer
aSpodnjeeocenski in srednjeeocenski fliS	Malmske plasti
Lower and Upper Eocene flysch	Malmian beds
^ Eocenske piasti	^ Liosne in dòggerske plasti
Eocene beds	Uassic and Doggerian beds
p^ Paleocenske plasti	Retske in noriške plasti
Paleocene beds	^ Rhaetian and Norian beds
Verjetno kredne plasti in kredne plasti v splošnem	_ Normalna geološka meja
Probably Cretaceous beds. Cretaceous	beds in general Normal geological boundary
Senonske plasti '	............ Diskordanca
^ ^ Senoniari beds	Unconformity
^2,3 Turonske in senonske plasti	_ Neotektonski prelom
^ Turonion and Senonian beds	Neotecton.ic fault
Turonske plasti	^ Meja pokrova in narivne grude
' ^ Turonian beds	^ Nappe and ttirust sheet border
^ Spodnjekredne in zgornjekredne plasti	, ^ j Nornnalna, vertikalna in inverna lega plasti
Lower'and Upper Cretaceous beds	Normal, vertical, overturned sequence
of beds
^^ Spodnjekredne plasti	W Os poševne gube
Lower Cretaceous beds	r Axis of inclined fold
g Debelovrška vmesna luska	^ Suhovrška vmesna luska Bukovška vmesna luška
Debeli vrh interjacent slice	Suhi vrh interjacent slice Bukovo interjacent slice
Legenda k si. 2 in 2 a
Explanation of fig. 2 and 2 a
jasno izrazili. F. Kossmat, M. Limanov^ski in A. Winkler se
s tem problemom niso posebej ukvarjali, M. Pleničar s sodelavci (1970)
je v razlagi osnovne geološke karte, list Postojna, prištel »bukovško lusko«
talninski narivni enoti, »debelovrško« in »suhovrško« pa Nanosu. S. B u s e r
(1972) je označil v>bukovško lusko« na območju Hrušice kot samostojno narivno
enoto, medtem ko je ostali dve omejil s subvertikalnimi prelomi. S. B u s e r ,
F. Drobne in R. Gospodarič (1976) so vse tri »vmesne luske« združili
v samostojno narivno enoto.
Na enak način kot zgradbo Nanosa pri Vipavi moremo razložiti zgradbo
Sabotina in okolice Hruševja; zato sklepamo, da je bila velikost narivanja grud
enaka po vsej dolžini narivnega čela.
Kinematski model narivanja
Da bi sestavili kinematski model narivanja, ki bi veljal za celotno jugo-
zahodno Slovenijo, moramo obdelati premike posameznih narivnih enot, in
sicer po enakem postopku, kot smo to naredili na Idrijskem za trnovski pokrov
(žirovsko-trnovski pokrov, L. Placer, 1973). Te konstrukcije sedaj ne bomo
ponavljali. Omenimo naj le, da izhodni element idrijske narivne zgradbe ni bila
polegla guba v klasičnem pomenu, temveč guba ob prelomu, ki je nastala
v napetostno predisponirani coni v paleozojskih, mezozojskih in kenozojskih
kameninah. Cona gubanja je bila nagnjena proti severoseverovzhodu za 10" do
15®. Premik trnovskega pokrova ob nastali narivni ploskvi je znašal okoli
29 km, če upoštevamo še deformacijo zaradi gubanja, pa okoli 32 km. Poleg
dolžine premika trnovskega pokrova smo določili tudi premike drugih tekton-
skih enot, ki jih sedaj imenujemo vmesne luske.
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	33
Premik med posameznimi enotami znaša:
trnovski pokrov — kanomeljska vmesna luska	1 km
kanomeljska vmesna luska — čekovniška vmesna luska	9 km
čekovniška vmesna luska — koševniška vmesna luska	10 km
koševniška vmesna luska — hrušiški pokrov	9 km
trnovski pokrov — hrušiški pokrov	29 km
Premik Nanosa in Hrušice, oziroma hrušiškega pokrova, smo preučili po
enakem postopku (si. 3) kot premik trnovskega pokrova. Osnovna konstrukcija
izhodne prelomne gube (si. 3 a) sloni na debelini triadnih, jurskih in krednih
plasti, določeni po osnovni geološki karti, list Postojna in razlagi te karte ter
na strukturnih elementih sedanje zgradbe po istih virih. Naklon narivne plosk-
ve smo določili po debelini zgornjekrednih plasti na Postojnskem Ravniku in
po dolžini poševnega reza teh plasti na tem območju v smeri narivanja (si. 4).
Debelina turonskega in senonskega apnenca znaša tu okoli 1000 m, izmerjena
dolžina poševnega reza pa okoli 4500 m, tako da je strmina nagnjena za pri-
bližno 13". V konstrukciji na slikah 4 in 3 a smo upoštevali celotno debelino
turonskih in senonskih plasti 1250 m, zato znaša dolžina poševnega reza okoli
5600 m. Dolžino inverznega krila obprelomne gube smo povzeli po presekih na
sliki 2 a, kjer znaša povprečno dva kilometra. Crtkana zasnova narivne ploskve
na sliki 3 a je konstruirana po razmerah na južnem pobočju Nanosa in Hru-
šice. V krednih plasteh poteka nedvomno po spodnjem, sinklinalnem prevoju,
kjer se obnarivna inverzija pojavlja predvsem v krednih plasteh nad Razdrtim.
V jurskih plasteh preide iz sinklinalnega v antiklinalno jedro gube, ker je
inverzija ohranjena le še v malmskih in delno v doggerskih plasteh, medtem
ko v liasnih in zgornjetriadnih plasteh preide v celoti v jedro antiklinale, saj
leže plasti zgornjetriadnega dolomita med Bukovim in Planino povsod nor-
malno.
Primarno lego bukovške, debelovrške in suhovrške vmesne luske smo do-
ločili glede na njihov obseg, stratigrafsko pripadnost kamenin in normalno ali
inverzno lego skladov. Podatki o stratigrafiji in legi plasti niso zanesljivi, zato
je izhodna lega lusk hipotetična. V bukovški vmesni luski leže plasti verjetno
normalno ter pripadajo turonski in senonski stopnji, v debelovrški vmesni luski
leže plasti verjetno normalno in pripadajo srednjemu delu spodnjekrednih
plasti, medtem ko sestoji suho vrška vmesna luska verjetno iz spodnjega dela
spodnjekrednih plasti, ki ležijo verjetno tudi normalno.
Premik hrušiškega pokrova smo določili tako, da smo sklade zgornjega
krila obprelomne gube premaknili ob narivni ploskvi v tako lego, kot jo za-
vzemajo danes. Pri tem smo se orientirali po stiku med zgornjetriadnim in
liasnim dolomitom, ki ima v sedanji zgradbi jasno lego. 2e dejstvo, da zgornje
krilo obprelomne gube lahko premaknemo tako, da ustreza sedanjim razmeram
med Razdrtim in Planino (si. 3 b), potrjuje verjetnost take konstrukcije. Na
ilišnih plasteh leže kredni in jurski skladi (če ne upoštevamo vmesnih lusk),
zgornjetriadni dolomit pa leži na krednih plasteh, in sicer v taki dolžini, kot
jo v naravi lahko izmerimo pravokotno na smer hrušiške sinklinale in nanoške
antiklinale.
3 — Geologija 24/1
SI. 3. Kinematika narivanja Nanosa in Hrušice
Fig. 3. Thrusting kinematics of Nanos and Hrušica
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
35
SI. 4. Poševni rez hrušiškega pokrova
Fig. 4. Oblique section of the Hrušica nappe
Mesto vseh treh vmesnih lusk je v sedanji zgradbi dokaj dobro določeno,
manj jasen pa je njihov prvotni položaj, saj nimamo pravih dokazov o legi
plasti. Zato so podatki o njihovem premiku orientacijski, zelo blizu resnice pa
je po našem mišljenju ocena celotnega premika hrušiškega pokrova:
hrušiški pokrov — suhovrška vmesna luska	2 km
suhovrška vmesna luska — debelovrška vmesna luska	3 km
debelovrška vmesna luska — bukovška vmesna luska	7 km
bukovška vmesna luska — snežniška narivna gruda	4 km
hrušiški pokrov — snežniška narivna gruda	16 km
Šmihelska struktura predstavlja po raziskavah J. Carja in A. Jurena
(1980) dvojno tektonsko krpo. Da gre za tektonsko krpo, so menili že F. Kos-
smat (1905) in drugi raziskovalci (S. Buser, K. Grad in M. Pleni-
čar, 1967; M. Pleničar, s sodel., 1970; R. Gospodarič, 1976), ki so
jo obravnavali kot erozijski ostanek nariva Hrušice, oziroma Nanosa. J. Car
in A. Juren sta to potrdila in dopolnila dosedanje poznavanje z novimi po-
datki. Na eocenski fliš je najprej narinjena do 20 m debela plošča senonskega
apnenca, ki je ponekod lahko tudi izklinjena. Na senonsko starost apnenca
kaže fosilna združba, vendar v njem ni tekstur, ki bi dokazovale normalno ali
inverzno lego plasti. Na apnencu leži normalno plošča verjetno liasnega do-
lomita, ki vsebuje ostanke školjk — mogoče litiotid.
Zveza med enotami šmihelske dvojne tektonske krpe in enotami severno
od tod ni povsem jasna. Senonski apnenec spodnje plošče bi lahko pripadal
bukovški vmesni luski, ki je ponekod že izklinjena, liasni dolomit pa hrušiške-
mu pokrovu, tako da bi imeli na Smihelu identično zgradbo kot nad Predjamo.
Dolžino premika snežniške narivne grude (si. 5) smo rekonstruirali na enak
način kot premik trnovskega in hrušiškega pokrova, le da v tem primeru nismo
mogli določiti vpadnega kota narivne ploskve. Zato smo po analogiji privzeli
enako strmino. Debelino plasti smo določili po osnovni geološki karti, list
Ilirska Bistrica, in po razlagi te karte, velikost inverznega krila pa po profilih
na osnovni geološki karti in v članku M. Pleničarja (1959) (si. 5 a). Za-
radi inverzije plasti v čelu snežniške narivne grude menimo, da je bila nariv-
na ploskev zasnovana v jedru obprelomne sinklinale ali pa v inverznem krilu.
Dolžino premika snežniške narivne grude smo določili po površinskih učin-
kih, ki jih kaže osnovna geološka karta listov Ilirska Bistrica in Postojna. Ce
36
Ladislav Placer
SI. 5. Kinematika narivanja Snežnika
Fig. 5. Thrusting kinematics of Snežnik
ne upoštevamo lokalnih posebnosti, leže pri Gomancih, jugovzhodno od Ilirske
Bistrice, zgornjejurske in spodnjekredne plasti na zgornjekrednih, v okolici
Ilirske Bistrice pa spodnjekredne in zgornjekredne plasti na paleocenskih in
eocenskih plasteh. Proti severozahodu najdemo na flišu najprej zgornjekredne
plasti, nato pa paleocenr.;ke in eocenske. Pred seboj imamo potemtakem ohra-
njen dobršen del nariv lega profila, ki ga shematsko kaže slika 5 b, kjer smo
pravkar opisane odnose dobili s premikom snežniške narivne grude na komen-
sko narivno grudo za okoli sedem kilometrov.
Naslednjo narivno enoto tvori komenska narivna gruda, narinjena na krov-
ninsko grudo koprskega narivnega preloma; čičarijska naluskana zgradba pred-
stavlja njen narivni rob. V tej raziskavi nismo posebej računali dolžin nariva-
nja ob posameznih luskah, temveč smo ocenili skupni premik na podlagi pro-
filov na osnovni geološki karti listov Ilirska Bistrica in Trst, ki znaša okoli tri
kilometre.
Jugozahodno od čičarijske naluskane zgradbe najdemo pomembnejšo pre-
lomno mejo šele pri Bujah v Istri. Ob njej znaša, po osnovni geološki karti —
list Trst, premik po vpadu okoli 700 m, za kolikor se je ob njem premaknila
tudi krovninska gruda koprskega narivnega preloma proti jugozahodu.
Naklon prelomnih ploskev reverznih prelomov v čičarijski naluskani zgrad-
bi in prelomne ploskve pri Bujah je znatno večji kot narivnih ploskev snež-
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	37
niške narivne grude in hrušiškega ter trnovskega pokrova, saj znaša SO** do 70®.
Ta posebnost je v zvezi z dinamiko, saj tvorijo reverzni prelomi začetni stadij
razvoja narivne zgradbe.
Kratka analiza premikanj ob posameznih narivnih ploskvah v jugozahodni
Sloveniji nam je omogočila izdelati model narivanja, ki pojasnjuje kinematske
in delno tudi dinamske vidike tega dogajanja, daje pa obenem določnejši od-
govor na vprašanje o njegovi starosti. Lega eocenskega fliša krovninskih na-
rivnih enot na eocenskem flišu talninskih narivnih enot pri Gorici, Vipavi in
Hruševju nas kljub različni dolžini narivanja navaja k sklepu, da so bile
krovninske enote narinjene na eocenski fliš bodisi med njegovo sedimentacijo,
ali pa na njegovo erodirano površje. Na kinematskem modelu (si. 6) so upo-
števane vse konstruirane dolžine premikov narivnih enot, njihovo debelino pa
smo merili na prečnih in vzdolžnih presekih skozi jugozahodno Slovenijo na
sliki 8 a.
^ Geometrijska konstrukcija končnih premikov narivnih enot (si. 6 b) je she-
matska skica končne faze narivanja, kjer so upoštevani debelina krovnih enot,
dolžina narivanja in efekt potiskanja eocenskega fliša na približno enako stare
kamenine. Iz te predpostavke sledi v končni fazi zanimiv prostorski odnos med
komensko in snežniško narivno grudo ter hrušiškim in trnovskim pokrovom.
Večkratno prekrivanje enako starih flišnih plasti povsem ustreza geološkim
razmeram v jugozahodni Sloveniji. Poleg večjih enot so vrisane tudi manjše,
in sicer kanomeljska, čekovniška, koševniška, suhovrška, debelovrška in bu-
kovška vmesna luska ter rudišči v Idriji in na Žirovskem vrhu. Prostorska
razmerja na sliki so pravilna. Taka konstrukcija daje možnost za geometrijsko
rekonstrukcijo prednarivne zgradbe, kot jo vidimo na sliki 6 a. Dolžina nari-
vanja trnovskega pokrova nasproti avtohtonu Istre je vsota narivanja in gu-
banja posameznih narivnih enot. Premik pri gubanju je odvisen od velikosti
inverznega krila gube in od stopnje inverzije, tako da ga za posamezne narivne
enote lahko ocenimo. Skupni premik trnovskega pokrova glede na avtohton
Istre znaša potemtakem:
trnovski pokrov — hrušiški pokrov	(29 + 3) = 32 km
hrušiški pokrov — snežniška narivna gruda	(16 + 3) = 19 km
snežniška narivna gruda — komenska narivna gruda	(7 + 3) = 10 km
komenska narivna gruda —
krovninska gruda koprskega narivnega preloma	(3 + 1) = 4 km
koprski narivni prelom — avtohton Istre	0,7 km
trnovski pokrov — avtohton Istre	65,7 km
Pri geometrijski rekonstrukciji je paleogeografski vidik zanemarjen in ga bo
treba obdelati v eni od naslednjih nalog, kjer bi upoštevali nove podatke o ge-
nezi in starosti terciarnih plasti v tem delu Slovenije in širšem alpsko-dinar-
skem prostoru.
Iz analize debeline in dolžine narivanja posameznih narivnih enot z geo-
metrijskega in kinematskega vidika sledi povsem nov pogled na narivno zgrad-
bo jugozahodne Slovenije. Na sliki 6 c so na abscisno os nanesene debeline
narivnih enot, na ordinato pa dolžine premikov nasproti talninski grudi; upo-
SI. 6. Kinematika terciarnega narivanja v jugozahodni Sloveniji
Fig. 6. Kinematics of Tertiary thrusting in southwest Slovenia
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	39
števan je tudi premik zaradi gubanja. Histogram veže eksponencialna funkcija;
po njej se dà sklepati na povsem jasno genetsko zakonitost, ki jo bomo morali
spoznati, če bomo hoteli razumeti in prav interpretirati narivno zgradbo našega
ali kateregakoli drugega ozemlja.
Dinamski model narivanja
V tej nalogi je problem dinamike narivne zgradbe samo nakazan; temu
vprašanju moramo posvetiti obširnejšo raziskavo, ki bo obravnavala genezo
ozemlja ne le z mehanskega vidika, temveč tudi s sedimentološkega in bio-
stratigrafskega. Studij v tej smeri naj bi pokazal, ali je narivanje sledilo ero-
ziji, ali pa se je začelo že med sedimentacijo fliša.
Da bi ponazorili dinamski vidik narivanja, moramo geometrijsko konstruk-
cijo na sliki 6 b prilagoditi razmeram v naravi. Vodilo pri modifikaciji je na-
rivna ploskev trnovskega pokrova, znana na dokaj veliki dolžini od Vipavske
doline do severovzhodne meje blegoško-vrhniških nizov. Ta narivna ploskev
ni usločena tako, kot jo kaže presek na sliki 6 b, temveč tako, kot jo vidimo
na sliki 7. Tudi čelni del komenske narivne grude je usločen v antiklinalo,
koprski narivni prelom pa v rahlo sinklinalo. Ce spremenimo sedaj skico na-
rivne zgradbe jugozahodne Slovenije po naštetih morfoloških znakih, dobimo
dva modela narivne zgradbe, ki ju kaže slika 7. Razlika med obema interpre-
tacijama je v pojmovanju dinamike narivanja, ki jo lahko razlagamo na dva
načina:
1.	kot narivanje po osnovni narivni ploskvi, ki se je razvila v karbonskih
plasteh; v njenem čelnem delu so se od nje druga za drugo odlepi j ale nove
narivne ploskve (si. 7 a),
2.	kot narivanje ob vzporednih narivnih ploskvah; v tem primeru karbon-
ske plasti niso imele pomembne vloge (si. 7 b).
Ob sedanjem poznavanju geološkega razvoja je prva varianta verjetno bliže
resnici. Čeprav zavzemajo karbonske plasti veliko površino, se jih je ohranilo
v trnovskem pokrovu največ 1000 m. Narivne ploskve narivnih enot leže torej
poševno na plasti le v kenozojskih, mezozojskih in paleozojskih karbonatnih
kameninah, medtem ko postanejo v karbonskih plasteh polagoma vzporedne
s plastovitostjo. Iz tega sledi, da je narivna zgradba jugozahodne Slovenije
nastala zaradi gravitacijskega drsenja ali zaradi delovanja tangencialnih sil;
končni učinek je v obeh primerih enak. Najprej se je razvil trnovski pokrov,
nato so druga za drugo nastajale mlajše talninske narivne enote do koprskega
narivnega preloma. Novonastale drsne ali narivne ploskve so imele konkaven
profil; zato je njihov vpad v mlajših litoloških členih bolj strm (prelomna
ploskev koprskega narivnega preloma, prelomne ploskve čičarijske naluskane
zgradbe).
Terminologija narivnih enot
Slika 7 kaže več tipov tektonskih blokov, ki se ločijo po dolžini narivanja
ter po obliki, velikosti in strmini narivne ploskve. Zato smo jih skušali ustrezno
poimenovati že v prejšnjih poglavjih. V jugozahodni Sloveniji so razvite vse
stopnje narivanja, značilne za paravtohtono in alohtono ozemlje, vendar še ni-
mamo ustrezne terminologije, ki bi natančno določala strukturne enote in ele-
SI. 7. Dinamski vidik razvoja terciarne narivne zgradbe v jugozahodni Sloveniji
Fig. 7. Development of the Tertiary thrust structure of southwest Slovenia from the viewpoint of dynamics
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	41
mente narivne zgradbe. Izraz nariv se npr. uporablja za narivno ploskev, za
narivni prelom (= reverzni prelom z naklonom 45" ali manj) in za narinjeno
grudo, medtem ko bi morali termin nariv razumeti kot dogajanje, oziroma
celotno strukturo, ki sestoji iz narivne ploskve ter talninske grude in narivne
ali krovninske grude.
Pokrov je po analogiji sinonim za krovno grudo.
Trnovski in hrušiški pokrov (krovna gruda). Pokrov je ploščasta kameninska
enota, nastala vzdolž narivnega preloma ali prevrnjene in premaknjene grude,
katere amplituda doseže deset in več deset kilometrov.
Snežniška in komenska narivna gruda. Narivna gruda označuje krovninsko
grudo reverznega preloma, ki je praviloma znatno premaknjena nasproti tal-
ninski grudi (do deset kilometrov). Zaradi večjega premika izgubi reverzni
prelom svojo morfološko značilnost. Koprski narivni prelom kaže le majhen
premik krovninske grude navzgor ob talninski grudi in zato ni izgubil svoje
morfološke značilnosti.
Poseben problem predstavlja poimenovanje manjših narivnih enot, ki leže
v našem primeru med večjimi enotami. V literaturi jih različno imenujejo, na
splošno pa raziskovalci soglašajo, da gre za odtrgane dele večjih narivnih enot.
Da bi se izognili preozki definiciji, smo se odločili za termin vmesna luska, za
razliko od lusk, ki so vezane na ponavljajoče se narivanje ob reverznih pre-
lomih. Vmesne luske lahko izvirajo iz spodnjega normalnega krila, srednjega
inverznega in zgornjega normalnega krila obprelomne gube. Zato štejemo med-
nje tudi inverzne pokrove M. Bert randa (1898), odstružke A. Toll-
manna (1965) itd. Ločiti pa jih moramo od čelnih lusk in lusk znotraj nariv-
nih enot; zanje bomo morali najti ustrezne slovenske izraze. K. V. Petkovic
(1938) uporablja za takšne strukturne enote izraz notranja tektonska krpa, ki
pa ne ustreza povsem, ker označujemo s tektonsko krpo erozijski ostanek kate-
rekoli narivne enote.
Tektonska rajonizacija jugozahodne Slovenije
S tektonsko rajonizacijo jugozahodne Slovenije so se ukvarjali številni geo-
logi, vendar je ostalo še dovolj možnosti za dopolnitve.
Po kinematski analizi narivne zgradbe je očitno, da moramo v tektonsko
interpretacijo jugozahodne Slovenije uvesti načelo frontalnega narivanja, ki
izključuje večje sukanje narivnih enot. Narivne ploskve trnovskega in hrušiške-
ga pokrova ter snežniške narivne grude se ne izklinjajo v flišnih plasteh,
temveč potekajo dalje proti severozahodu. Na tem strukturnem fenomenu je
izdelana tudi tektonska karta na sliki 8. Natančnejše indikacije za potek na-
rivne ploskve trnovskega pokrova v Brdih smo našli v neobjavljenem poročilu
R. Gospodariča iz leta 1962. Pri kartiranju je označil v flišu cono nagu-
banih plasti, ki se vleče od jugozahodnega pobočja Sabotina proti WNW. Tod
je jasna inverzija flišnih plasti v narinjeni krovni grudi.
Teže je določiti potek narivne ploskve hrušiškega pokrova v flišu Vipavske
doline. Po osnovni geološki karti — list Gorica, in članku W. Engl a (1970)
zavzemajo osrednji del doline sinklinalno upognjene plasti numulitne breče,
ki tvorijo nepoškodovano strukturo. Zatorej moramo narivno ploskev iskati
jugozahodno ali severovzhodno od tod. Najbolj zanesljivo znamenje za bližino
42
Ladislav Placer
narivne ploskve v flišnih plasteh so inverzni skladi, ki se nahajajo neposredno
pod narivno ploskvijo trnovskega pokrova na severovzhodnih obronkih Vipav-
ske doline in dlje od te narivne ploskve pri Erzelju (W. Engel, 1970) ter
v velikem ovinku reke Vipave pri Prvačini (Osnovna geološka karta — list
Gorica), torej jugozahodno od eocenske numulitne breče. Znaki za obstoj na-
rivne ploskve obstajajo potemtakem na eni in na drugi strani Vipavske doline.
SI. 8. Tektonska karta jugozahodne Slovenije. (Sestavljena po različnih virih)
Fig. 8. Tectonic map of southwest Slowenia.
(Compiled by putting together materials gathered from various sources)
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
43
V naši interpretaciji smo na si. 8 vrisali obe varianti (I in II). Glede na pomanj-
kanje dokazov sta v tej fazi raziskav obe enako verjetni čeprav podajamo raz-
lago le za jugozahodno različico (I). Na slikah 2 in 2 a, kjer smo prikazali geo-
loško zgradbo Nanosa, je na treh presekih (si. 2 a) vrisana narivna ploskev
hrušiškega pokrova. V preseku C se da lega narivnice določiti, na ostalih dveh
presekih pa je konstruirana po strukturni karti narivne ploskve, ki smo jo
izdelali v ta namen. Narivna ploskev vpada v splošnem proti severu in NNE;
zato leži v presekih B in A njena presečnica s profilno ravnino absolutno niže
kot v preseku C. Bistveno nižja lega presečnice v preseku A je verjetna tudi
zato, ker je tu inverzija plasti v globini verjetno še vedno izražena. Po kon-
strukciji narivne ploskve na podlagi omenjenih predpostavk dobimo v preseku
A njeno presečnico z zemljepisnim površjem dokaj daleč od Vipave, toda blizu
Erzelja (si. 2).
Potek narivne ploskve hrušiškega pokrova skozi Vipavsko dolino po jugo-
zahodni inačici (I) je hipotetično konstruiran tudi iz prečnih in vzdolžnih pre-
sekov skozi jugozahodno Slovenijo na slikah 8 in 8 a. Ključni parameter v teh
presekih je debelina hrušiškega pokrova, ki smo jo dokaj realno določili v
vzdolžnem preseku A na sliki 8 a.
V Brdih je potek narivnice nejasen. Po kinematski rekonstrukciji narivanja
(si. 6 b) bi se morala narivna ploskev hrušiškega pokrova priključiti narivni
ploskvi trnovskega pokrova na območju flišnih skladov, zato je ta stik severo-
zahodno od Gorice zelo verjeten.
Legenda k si. 8
Explanation of fig. 8
44
Ladislav Placer
Za narivno ploskev snežniške narivne grude velja enaka zakonitost; pri
Hruševju zavije v fliš Pivške kadunje in se priključi narivni ploskvi hruši-
škega pokrova verjetno nekje zahodno od Vipave. Drugod v jugozahodni Slo-
Sl. 8 a. Tektonski preseki skozi jugozahodno Slovenijo
Fig. 8 a. Tectonic sections through southwest Slovenia
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	45
veniji so strukturni elementi povzeti po osnovni geološki karti listov Gorica,
Trst in Ilirska Bistrica. Po tem modelu se dà jugozahodna Slovenija tektonsko
rajonizirati na podlagi učinkov narivne tektonike, ki predstavlja tektomorfo-
loški element najvišjega reda. Neotektonske strukture, kot so npr. idrijski,
predjamski, raški in divaški prelom, ter sekundarne strukture narivanja, kot
npr. gube, so primerne le za rajonizacijo drugega reda. Tektonsko rajonizacijo
jugozahodne Slovenije na podlagi narivov kaže slika 9. Novost v interpretaciji
predstavlja le potek narivne ploskve trnovskega in hrušiškega pokrova ter snež-
niške narivne grude v flišu Brd, Vipavske doline in Pivške kadunje, medtem
ko so bili vsi drugi strukturni elementi že objavljeni. Na podlagi narivov je del
obravnavanega ozemlja rajoniziral tudi U. Premru (1980). Odnos med snež-
niško narivno grudo (snežniškim narivom) in hrušiškim pokrovom (snežniško-
hrušiškim narivom) ter hrušiškim (snežniško-hrušiškim narivom) in trnovskim
pokrovom (snežniško-žirovskim narivom) je rešil na podoben način, le da je
nekoliko drugače potegnil traso narivnih ploskev v flišnih plasteh Pivške ka-
dunje in Vipavske doline.
Seznanili smo se z vsemi enotami narivne zgradbe jugozahodne Slovenije,
ki jih v vertikalnem zaporedju kaže slika 9. Sedaj bomo opisali njihov obseg
in utemeljili njihovo poimenovanje.
Trnovski pokrov imenujemo enoto, ki jo je I. Mlakar (1969) imenoval
žirovsko-trnovski pokrov, K. Grad in L. Ferjančič (1976) škofjeloško-
trnovski pokrov, medtem ko je U. Premru (1980) v skladu s posebnim
konceptom meje med Alpami in Dinaridi prvotno enoten nariv razdelil na
snežniško-žirovski, cerkniško-žirovski, krimsko-žirovski in žirovski nariv. Ven-
dar velikih struktur ne moremo imenovati po vseh geografskih območjih, ki jih
obsega tektonska enota. Zato smo se odločili za prvotno ime v poenostavljeni
obliki, čeprav ne ustreza povsem.
Na jugozahodni strani idrijskega preloma obsega trnovski pokrov Trnovski
gozd, Banjščice, del Goriških Brd in Vojskarsko planoto, na severovzhodni
strani preloma pa velik del Posavskih gub. Kot pokrov so ga obravnavali
M. Limanowski (1910), I. Mlakar (1969), L. Placer (1973) ter
K. Grad in L. Ferjančič (1976). A. Win k 1er (1923) in U. Premru
(1980) sta ga imela za nariv z velikim premikom, medtem ko je po F. K o s -
s matu (1905, 1913) amplituda narivanja manjša, proti severozahodu pa celo
izgine, kar je povzel S. Bus er (1965, 1976).
Kanomeljska, čekovniška in koševniška vmesna luska pokrivajo sicer veliko
površino, vendar so po prostornini majhne v primerjavi s pokrovi in nariv-
nimi grudami. Glede na kameninsko sestavo in razvoj pripadajo v enaki meri
krovninski kot talninski narivni enoti, zato jih obravnavamo kot vmesno na-
rivno cono ali mejno cono trnovskega in hrušiškega pokrova. Njihov današnji
obseg je določil I. Mlakar (1969), njegovo interpretacijo pa dopolnil L.
Placer (1973).
Hrušiški pokrov obsega Hrušico, Nanos, severovzhodni del Vipavske doline
in verjetno del Goriških Brd. Na severovzhodni strani idrijskega preloma mu
pripada obsežno območje vzhodno in jugozahodno od Logatca. U. Premru
(1980) je k snežniško-hrušiškemu narivu prištel le območje jugozahodno od
idrijskega preloma.
46
Ladislav Placer
Suhovrška, debelovrška in bukovška vmesna luska imajo v primeri z dru-
gimi narivnini enotami neznaten obseg in pripadajo vmesni narivni coni ali
mejni coni med hrušiškim pokrovom in snežniško narivno grudo. Genetsko
pripadajo v enaki meri talninski in krovninski narivni enoti.
Snežniška narivna gruda obsega del Pivške kadunje. Postojnski Ravnik, Ja-
vornike, Snežniško pogorje in obsežno območje jugovzhodno od tod. Narivno
obliko te enote so omenjali že G. Stäche (1859), F. Kossmat (1913),
A. Winkler (1923), D. Sikic in M. Pleničar (1975), S. Buser
SI. 9. Tektonska rajonizacija jugozahodne Slovenije
Fig. 9. Tectonic regions of southwest Slovenia
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
47
(1976) in U. Premru (1980). Po F. Kossmatu, D. Sikiću, M. Ple-
ničarju in S. Buserju je intenziteta narivanja snežniške grude proti
severozahodu vedno manj izrazita; A. Winkler je mislil, da nariv obkroža
Pivško kadunjo po njenem jugozahodnem in severovzhodnem robu ter se pri-
ključi narivni ploskvi Nanosa in Hrušice pri Predjami. U. Premru je
narivno ploskev snežniške narivne grude podaljšal mimo Hruševja do narivne
ploskve hrušiškega pokrova pri Stranah.
Komenska narivna gruda zavzema tržaško-komenski antiklinorij, jugoza-
hodno obrobje Vipavske doline, reški antiklinorij, čičarijsko antiklinalo in
ozemlje jugovzhodno od tod. Doslej raziskovalci te tektonske enote niso imeli
za narivno grudo, čeprav so menili, da so plasti tržaško-komenske planote in
Cičarije porinjene na terciarne sklade tržaškega in severnoistrskega območja.
Čičarijska naluskana zgradba obsega naluskani pas starotercialnih skladov
od Trsta mimo Črnega kala proti jugovzhodu, kot so opisali tudi M. Ple-
ničar, A. Polšak, D. Sikic (1973); D. Šikić, M. Pleničar (1975)
in S. B user (1976). Genetsko predstavlja čičarijska naluskana zgradba vmes-
Legenda k si. 9
Explanation of fig. 9
48	Ladislav Placer
no narivno cono ali mejno cono med komensko narivno grudo in krovninsko
grudo koprskega narivnega preloma.
Krovninska gruda koprskega narivnega preloma zavzema terciarno območje
severne Istre (tržaška paleogena kadunja) in kredne sklade jugovzhodno od
Savudrije.
Avtohton Istre obsega območje južno od preloma, ki poteka od Lambratije
mimo Buj in Oprtlja dalje proti jugovzhodu.
Kljub izrazitim narivnim enotam v jugozahodni Sloveniji imajo dosedanja
in naša poimenovanja le lokalen pomen, saj so pokrovi, narivne in krovninske
grude v jugozahodni Sloveniji del dinarskih megatektonskih enot, ki so okvir-
no že poimenovane.
Na prvi pogled bi utegnili pomisliti, da novo poimenovanje otežuje sporazu-
mevanje. Vendar menimo nasprotno, da bo pripomoglo k jasnejši genetski raz-
členitvi narivne zgradbe, ki je še preveč formalna. Ce bi problematiko osvetlili
s širšega zornega kota in vključili tiste avtorje, ki so v okviru regionalne rajo-
nizacije nekoliko določneje obdelali tudi jugozahodno Slovenijo (L. Kober,
K. V. Petkovic, B. Sikošek, W. Medwenitsch, P. Miljuš,
J. Aubouin in M. Anđelković) ter jo primerjali z našo, bi ugotovili,
da se pogledi dokaj razlikujejo. Med vsemi je trdil le J. Aubouin (1977),
da v jugozahodni Sloveniji in Istri ni pravega avtohtona. Vsi avtorji so si
edini o narivni zgradbi Zunanjih Dinaridov, vendar jo različno razčlenjujejo,
različno pa tudi razlagajo kinematiko narivanja, ki so jo sicer dokaj shematsko
prikazali le L. Kober (1952), P. Miljuš (1976) in J. Aubouin (1976).
Ce bi hoteli privzeti nekatera tradicionalna imena narivnih enot, kot so jih
uvedli dinarski geologi, bi se morali dosledno nasloniti le na čisto narivno rajo-
nizacijo, ki ni vedno istovetna s conami različnih faciesov, kar je lepo prikazal
tudi U. Premru (1980). Avtohton Istre bi potemtakem ohranil to oznako,
koprski narivni prelom ima ekvivalent v dalmatinski coni M. Anđelko-
vić a (1978), ki bi jo pa morali tektonsko ustrezno definirati. Komenska na-
rivna gruda ustreza pokrovu Učke, zato bi zanjo kazalo uvesti ime učkina
narivna gruda. Pokrov Visokega krasa zajema tri narivne enote, zato bi bilo
smiselno privzeti to ime za snežniško narivno grudo (kot narivna gruda Viso-
kega krasa). Hrušiški pokrov v dosedanjih delih dinarskih geologov nima jasno
definirane ekvivalentne enote, trnovski pokrov pa bi mogel obdržati svoje ime
ali prevzeti drugo, če bi bolj ustrezalo alpsko-dinarski zgradbi.
Rekonstrukcija prednarivne zgradbe
A. Winkler (1923), S. Bus er (1976) in U. Premru (1980) so podali
obrise kinematskega razvoja jugozahodne Slovenije z različnih vidikov. A. Win-
kler j evo delo predstavlja še vedno enkraten dosežek v tektonskem raziskovanju
našega ozemlja. Med drugim je študiral geometrijske elementne zgradbe Tr-
novskega gozda, kjer imajo plasti v njegovem zahodnem delu smer NNW—SSW,
v jugovzhodnem pa zahod—vzhod. Po tej spremembi smeri je sklepal, da je
smer zahod—vzhod primarna, medtem ko naj bi bile plasti v zahodnem delu
zasukane v sedanjo lego. Mehanizem je razložil z rotacijo starejše narivne grude
okoli pokončne osi severozahodno od Gorice. Pri tem naj bi bile spremenile
lego le plasti zahodno, oziroma severozahodno od črte Podnanos—^Stol v Kara-
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	49
vankah, ki jo je imenoval pregibna os. A. Winklerjeva ideja sloni potemtakem
na zasuku Trnovskega gozda, medtem ko naj bi bili narivni grudi Nanosa
s Hrušico in snežniškega območja zasnovani v predpregibni dobi. Njuna lega
predstavlja avtohtono dinarsko smer nasproti avtohtoni alpski smeri (avtohtoni
pregib), ki jo je imel prvotno Trnovski gozd.
S. B u s e r (1976) je povzel ugotovitve F. Kossmata in kartiranja za osnov-
no geološko karto. Po njegovem mnenju predstavljajo Trnovski gozd, Hrušica
z Nanosom in snežniško območje rahlo prevrnjene in narinjene gube. Intenzi-
teta narivanja naj bi bila pojemala od jugovzhoda proti severozahodu, dokler
gube niso prešle iz prevrnjene lege v poševno in na koncu v pokončno. Območje
pojemanja narivne aktivnosti ni enotno, temveč ločeno za vsako narivno enoto,
za Trnovski gozd pri Gorici, za Hrušico z Nanosom pri Vipavi in za snežniško
območje pri Hruševju, oziroma Pivki.
U. Premru (1980) je uvedel v strukturne raziskave facialno analizo.
Vendar ni obdelal celotne jugozahodne Slovenije, temveč le zahodni del Posav-
skih gub. Nov je v njegovi interpretaciji tudi pogled na alpsko-dinarsko mejo.
Kot starejši dinarski narivni element je označil snežniški, cerkniški, krimski
in še druge nari ve, ki naj bi jih bili prekrili mlajši alpski nari vi v smeri zahod—
vzhod, in sicer tako, da sta Nanos s Hrušico (snežniško-hrušiški nariv) in Tr-
novski gozd (snežniško-žirovski nariv) dela snežniškega nariva, pomaknjena
proti jugu. Zato je uvrstil Nanos s Hrušico in Trnovski gozd v alpsko-dinarsko
narivno zgradbo na prehodnem ali vmesnem ozemlju. Dokaz za mlajše nari-
vanje proti jugu je našel v inverznih skladih pri Colu (v Trnovskem gozdu)
in nad Predjamo (v Nanosu s Hrušico) s smerjo zahod—vzhod in vpadom proti
severu.
Da bi utemeljili našo interpretacijo zgradbe jugozahodne Slovenije, jo mo-
ramo geometrijsko dokazati. Slika 10 kaže presek in tloris Nanosa in Hrušice.
V preseku, postavljenem v smeri narivanja, sta lepo izraženi hrušiška sinkli-
nala (1) in nanoška antiklinala (2), katere jugozahodno krilo prehaja v verti-
kalno (3) in inverzno lego (4). Osi hrušiške sinklinale in nanoške antiklinale
nista horizontalni, temveč vpadata proti severozahodu, zato trasa poljubne pla-
stnice v horizontalni projekciji ni ravna, temveč zavita, kot vidimo na tlorisu
(si. 10). V hrušiški sinklinali (1) vpadajo plasti proti WNW, NW in NNW, v na-
noški antiklinali (2) proti NNW, NW in WSW, nakar se prek vertikalne lege (3),
ki ima smer osi gub, prevesijo v inverzno lego (4), kjer vpadajo proti severu.
Razmere v Trnovskem gozdu kaže slika 11. Na generalnem preseku vidimo,
da je Trnovski gozd monoklinala (1); v njej preidejo ponekod plasti ob narivni
ploskvi v poleglo antiklinalo (legi 2 in 3), Na tlorisu vpadata osi monoklinale
in polegle antiklinale najprej proti NW, nakar se severno in severozahodno
od Gorice polagoma izravnata v horizontalno lego, po smeri pa postopno zavi-
jeta proti WNW. Skladno s tako lego osi gub potekajo tudi trase plasti na po-
vršju. Na območju krila poševne monoklinale (1) vpadajo plasti proti W in
WSW, nakar preidejo na območju polegle gube v vertikalno lego (2), vzporedno
osi polegle antiklinale in nato v inverzno (3), kjer vpadajo proti severu. Prehod
poševne osi monoklinale in polegle antiklinale v horizontalno lego se odraža
tudi v smeri plasti, ki težijo za tem, da so jima vzporedne.
Konstrukciji na slikah 10 in 11 potrjujeta domnevo, da je bilo narivanje
v jugozahodni Sloveniji enoten proces. Na videz različni geometrijski efekti,
4 — Geologija 24/1
SI. 11. Tloris in presek Trnovskega gozda, Banjščic in Brd
Fig. 11. Ground plan and cross section of Trnovski gozd, Banjščice and Brda
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije
51
ki se odražajo v sedanji zgradbi, so nastali pri sinhronih in ponarivnih defor-
macijah. Zato ne more veljati Winklerjeva hipoteza o rotaciji Trnovskega gozda,
saj so njegove plasti nasproti Nanosu s Hrušico v enakem strukturnem odnosu
kot plasti Nanosa s Hrušico do snežniške enote. Buserjevo mnenje o pojema-
jočem narivanju ni sprejemljivo iz istih razlogov in z vidika dinamike. Prav
tako ne ustreza ideja Premruja o naknadnem narivanju Hrušice, Nanosa in
Trnovskega gozda proti jugu.
Zanimivo je, da je I. Mlakar (1969) pri določanju dolžine nariva Trnov-
skega gozda podvomil v obstoj Winklerjeve »fiksne točke« severozahodno od
Gorice, saj znaša v preseku 12 km zahodno od tod premik Trnovskega gozda
najmanj 18 km. Po njegovem mnenju se narivna ploskev Trnovskega gozda
skoraj gotovo nadaljuje v flišnih plasteh proti zahodu in loči eocenske sklade
žirovsko-trnovskega pokrova (trnovskega pokrova) od enako starih kamenin
goriško-vipavske flišne cone. V prid tej domnevi naj bi govorilo luskanje med
krednimi in eocenskimi skladi nad Solkanom, ki ga je omenil že A. Winkler
(1923).
V geološki zgradbi jugozahodne Slovenije se kaže še en zanimiv geometrij-
ski element. Po sliki 8 potekata narivnici komenske in snežniške narivne grude
približno v smeri NW—SE, narivni ploskvi hrušiškega in trnovskega pokrova
pa v prvem primeru na območju Razdrtega in v drugem, na območju Cola
SI. 12. Vpliv dviganja in sočasne erozije na lego položne narivne ploskve
Fig. 12. Gently inclined thrust plane affected by upwarping and simultaneous erosion
a) Sedanja geološka zgradba jugozahodne Slovenije
Recent geological features of Southwest Slovenia
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	53
SI. 13. Rekonstrukcija prednarivne zgradbe jugozahodne Slovenije
Fig. 13. A representation of the original structure of southwest Slovenia
54	Ladislav Placer
zavij eta generalno proti vzhodu. Narivnica hrušiškega pokrova obkroži Pivško
kadunjo in Postojnski Ravnik ter zavije nato ob idrijskem prelomu proti
jugovzhodu, medtem ko zadrži narivnica trnovskega pokrova smer zahod—
vzhod, če zanemarimo idrijsko tektonsko polokno. Optično bi taka zgradba
govorila za Premrujevo idejo o narivanju Hrušice z Nanosom in Trnovskega
gozda proti jugu, vendar strukturna analiza tega ne potrjuje, proti pa govori
tudi lineacija višjega reda v narivni ploskvi hrušiškega pokrova v kamnolomu
pri Planini, ki ima jasno smer NE—SW. Smer narivnih ploskev se je spre-
minjala z dviganjem vzhodnega obravnavanega ozemlja, ki je odraz dviganja
širšega območja Dinaridov in hkratne erozije. Dviganje postavljamo v čas po
nastanku dinarske narivne zgradbe. Subhorizontalna lega narivnih ploskev
trnovskega in hrušiškega pokrova ter snežniškega nariva (si. 7) bi bila zatorej
lahko v zvezi s tem dogajanjem.
Na sliki 12 je shematično prikazano, kako se odmika presečnica narivne
ploskve s površjem zaradi sočasnega dviganja ozemlja in erozije.
Ce zberemo podatke o dolžini in smeri narivanja ter o velikosti narivnih
enot v jugozahodni Sloveniji, pridemo do rekonstrukcije njene prednarivne
zgradbe Slika 13 a kaže strukturno karto sedanjega stanja z vrisanimi območji
eocenske in predeocenske flišne sedimentacije, na sliki 13 b pa so ob smernicah
narivanja posamezne enote narivne zgradbe premaknjene v prvotno lego. Ne
glede na stopnjo natančnosti trase narivne ploskve hrušiškega pokrova skozi
Vipavsko dolino menimo, da je odstopanje od resničnega stanja v mejah geolo-
ške natančnosti. Zakaj so smernice narivanja ukrivljene, sedaj ne bomo raz-
lagali, omenimo naj le, da smo vzporedno s študijem narivne zgradbe jugoza-
hodne Slovenije preučevali tudi zgradbo Alp in Dinaridov; priložena rekon-
strukcija je torej rezultat obdelave širšega prostora.
Rekonstrukcija na sliki 13 b kaže na to, da se je fliš usedal na znatno
večjem prostoru, kot moremo sklepati z današnje geološke karte. Na paleo-
geografski karti so ločena območja zanesljive in verjetne flišne sedimentacije;
razumljivo je, da je erozija odstranila fliš z dvignjenih delov Trnovskega gozda,
Hrušice, Nanosa, snežniške enote, Logaške planote in še drugod. Ohranil se
je le v erozijsko najmanj izpostavljenih legah in v jedrih sinklinal. Ena od
nalog nadaljnjih raziskav je, preučiti migracijo flišne sedimentacije z vidika
sedimentaci j skih prostorov, erozije in narivne tektonike.
Neotektonika
Neotektoniki jugozahodne Slovenije nismo posvetili posebne pozornosti, ker
bi bilo potrebno prej ozemlje ponovno kartirati in fotogeološko obdelati. Na
strukturni karti (si. 8) smo vrisali le idrijski (1), predjamski (2), raški (3) in
divaški prelom (4), ki so regionalno pomembni po interpretaciji osnovne geo-
loške karte S. Buser j a (1976), po satelitskih posnetkih, kot so jih posre-
dovali S. Grandie in M. Hanich (1976) ter M. O 1 u i ć , D. C v i j a -
novic in v. Kuk (1978) ter po lastnih opazovanjih.
Idrijski prelom (1) poteka severozahodno od Kale po znani trasi, nakar ju-
govzhodno od tod zavije na severovzhodno obrobje Planinskega polja in gre
naprej mimo Cerknice (M. Oluić, D. Cvijanović & V. Kuk, 1978).
Jugozahodno stran Planinskega polja obroblja spremljajoči prelom, ki bi bil
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	55
po ustni izjavi J. Carja lahko zálin. Nanj se pri Planini prisloni narivna
ploskev hrušiškega pokrova.
Predjamski prelom (2) gre severozahodno od Pred j ame po znani trasi, nato
krene vzdolž severovzhodnega roba Pivške kadunje, mimo Postojne in dalje
proti jugovzhodu. Njegovo traso jugovzhodno od Predjame lepo nakazujeta
satelitska karta (S. Grandie in M. Hanich, 1976) in subvertikalna po-
rušna cona v useku avtomobilske ceste tik nad železniško postajo v Postojni.
Raški prelom (3) so skoraj enako interpretirali S. B u s e r (1976), S.
Grandie in M. Hanich (1976) ter M. O 1 u i ć , D. C v i j a n o v i ć in
V. Kuk (1978). V naši interpretaciji smo upoštevali tudi varianto po dolini
Soče med Solkanom in Plavami, ker je nakazana na satelitskih interpretacijah
vseh omenjenih avtorjev.
Divaški prelom (4) je povzet po osnovni geološki karti, I. Rakovcu
(1956), S. Bus er j u (1976) ter M. O lui ću, D. Cvijanoviću in
V. Kuku (1978).
Problematika
Jugozahodna Slovenija skriva še obilo strukturnih vozlov, ki so v zvezi
z geometrijo, kinematiko in dinamiko deformacij. Zato smo skušali postaviti
ogrodje za reševanje tovrstnih problemov narivne zgradbe in za nadaljnje
strukturne ter druge raziskave, potrebne za interpretacijo geneze deformacij.
Podlaga zanje je, seveda, dobro poznavanje biostratigrafskega in sedimento-
loškega razvoja zaporedja sedimentov. V nadaljnjem bi bilo treba:
1.	dopolniti kinematski model narivnih deformacij, kamor štejemo tudi do-
ločitev vertikalnega izteka krivulje narivanja na sliki 6 c, izdelati podobne
diagrame za osrednji del Dinaridov in Vzhodnih Alp ter preučiti dinamske
vzroke narivanja.
2.	natančneje strukturno določiti razmerje trnovskega pokrova do alpske
narivne zgradbe, in sicer v smislu splošnih ugotovitev U. Premruja (1980)
o naravi alpsko-dinarske meje.
Sele nato bo možno pojasniti vlogo tektonike plošč v razvoju našega ozemlja
v sklopu Alp in Dinaridov.
Sklep
1.	V koncept narivne zgradbe jugozahodne Slovenije je mogoče vključiti
večino deformacij severovzhodno od avtohtonega ozemlja Istre, če ne upošte-
vamo neotektonskih problemov.
2.	Večje enote narivne zgradbe jugozahodne Slovenije so: koprski narivni
prelom, komenska narivna gruda, snežniška narivna gruda, hrušiški pokrov
in trnovski pokrov. Večje narivne enote so ločene z manjšimi enotami, ki tvo-
rijo vmesne narivne cone ali mejne cone. Med trnovskim in hrušiškim pokro-
vom leži kanomeljska, čekovniška in koševniška vmesna luska; med hrušiškim
pokrovom in snežniško narivno grudo suhovrška, debelovrška in bukovška
vmesna luska; med komensko narivno grudo in krovninsko grudo koprskega
narivnega preloma pa čičarijska naluskana zgradba. Mejne strukture med snež-
niško in komensko narivno grudo so zelo verjetne, vendar jih na osnovni geo-
loški karti nismo mogli označiti.
56	Ladislav Placer
Geologic structure of southwestern Slovenia
Summary
Slovenia is an interesting country as seen from the aspect of the Alpine-
Dinaric intervening space. The transitional character of the land appears to be
reflected also from its southwestern province. A characteristic feature of south-
western Slovenia is thrust faulting. Of special interest are the arrangement
and disposition of the rocks at Gorica, Vipava, and Hruševje. There, flysch
occurs in the hanging wall as well as in the footwall of the thrust fault.
The first to devote attention to these structure was F. Kossmat (1905, 1913).
According to his interpretation the structures of Trnovo Forest, Hrušica—Na-
nos, and Snežnik would be recumbent folds thrust forward from southeast to
northwest. He believed that the initial powerful pressure had gradually been
relieved in this direction and therefore the overturned beds appeared to have
come into oblique and even vertical position. The zones of the decreasing
tectonic activity would be at Gorica, Vipava, and Pivka covering the tectonic
units of Trnovo Forest, Hrušica—Nanos, and Snežnik, respectively. Later S.
Buser, K. Grad & M. Pleničar took the same explanation (1967).
A. Winkler observed different directions of the beds of Trnovo Forest:
NNW—SSE in northwestern part, and W—E in southeastern part. He consi-
dered the W—E direction to be the original Alpine direction, whereas the
NNW—SSE direction would have been caused by rotation. The thrust sheet
should have turned on its vertical axis northwest of Gorica.
A new conception of the Alpine-Dinaric relations was apprehended by
U. Premru (1980): from the facies sequences on can conclude that the Bi-
narie NW—SE thrusting preceded the Alpine W—E overriding movements. The
tectonic units of Nanos—Hrušica and Trnovo Forest are considered to be parts
of the Snežnik thrust sheet displaced toward the south. The overturned beds
of Trnovo Forest at Col and those of Nanos—Hrušica at Pred j ama have the
direction W—E and dip toward the north. Such relations would show a younger
character of the thrusting toward the south.
As neither the amount nor the direction of displacements have ever been
examined an attempt has now been made to determine the geometric pattern
of tectonic movements. The Nanos anticline and the Hrušica syncline have the
same strike and dip of their axes: 304/26 (fig. 1). Similar values show the
folds in the footwall (Snežnik area) and hanging wall (Trnovo Forest) of the
thrust fault between Postojna and Pred j ama. Thus a frontal overthrust toward
the southwest is in question. Consequently, neither the interpretation of re-
cumbent fold supported by F. Kossmat and S. B u s e r, nor the inter-
pretation by A. Winkler involving the rotation, nor the explanation given
by U. Premru supposing the thrusting toward the south of both Trnovo
Forest and Nanos-Hrušica is correct.
Geological map (fig. 2) shows the main elements of the Nanos structure. Of
the neotectonic faults only the Pred j ama fault is given. The thrust plane of
the Hrušica nappe does not end in the southwestern slope of Nanos but con-
tinues in the flysch of the Vipava valley. Accordingly the flysch from the
hanging wall and footwall of the thrust fault approach each other at Vipava.
Geologie structure of southwestern Slovenia	57
Recent geological features result from the anticlinal and synclinal axes inclined
northwestward, and from the thrust plane dipping northward and northnorth-
eastward. Likewise the junction of the intersecting plane and thrust plane dips
toward northwest. This interpretation is illustrated by the geological sections in
figure 2 a. Both the anticlinal axis of Nanos and the crest of the recumbent
anticline plunge northwestward. Thereby the beds appear to be normal at
Vipava, vertical at Podnanos and overturned at Razdrto.
In the Nanos thrust the Upper Triassic, Jurassic, and Cretaceous beds are
underlain by the Eocene flysch. At Vipava the flysch of the hanging wall and
of the footwall of the thrust are of the same age. Therefore an erosion thrust
is in question, and the thrusting is to be ranged into late Eocene or Posteocene
time.
In order to draw up a kinematic model proper for thrusting in Southwest
Slovenia, distances and directions of displacements relative to particular struc-
tural units should be considered. An important part in the geologic structure
play the so-called interjacent slices which occur between the large-scale nap-
pes. Their appearance seems to suggest that they result from failure of large-
scale tectonic units. The displacement of Trnovo Forest is the sum of the displa-
cements of the Koševnik, Cekovnik, and Kanomlja interjacent slices in the
following way:
Trnovo nappe — Kanomlja interjacent slice	1 km
Kanomlja interjacent slice — Cekovnik interjacent slice 9 km
Cekovnik interjacent slice — Koševnik interjacent slice 10 km
Koševnik interjacent slice — Hrušica nappe	9 km
Trnovo nappe — Hrušica nappe	29 km
Along the southern margin of Nanos and Hrušica the thrust structure be-
comes rather intricate as some interjacent slices occur bounded by neotectonic
faults. They are Debeli vrh, Suhi vrh, and Bukovo interjacent slices. The first
consists of Lower Cretaceous and Upper Cretaceous, the second of Lower Cre-
taceous, and the third of Upper Cretaceous rocks. The displacement of the
Nanos and Hrušica unit, named Hrušica nappe, was determined in the follow-
ing way (fig. 3 b) :
Hrušica nappe — Suhi vrh interjacent slice	2 km
Suhi vrh interjacent slice — Debeli vrh interjacent slice	3 km
Debeli vrh interjacent slice — Bukovo interjacent slice	7 km
Bukovo interjacent slice — Snežnik thrust sheet	4 km
Hrušica nappe — Snežnik thrust sheet	16 km
In the same manner determined thrust length of Snežnik thrust sheet and
Komen thrust sheet is seven kilometres (fig. 5).
The Komen thrust sheet is translated over the hanging wall of the Koper
thrust fault along the Ćićarija imbricate structure. The distance travelled is
estimated to be three kilometres.
58	Ladislav Placer
Considering the entire displacement of the Trnovo nappe we also have to
take into account the movement which is due to folding and amounts to 1—3
kilometres. Thereafter the Trnovo nappe has been driven for 65.7 kilometres
over Istrian autochthon. Its displacement is the sum of the following move-
ments :
Trnovo nappe — Hrušica nappe	29 + 3 = 32 km
Hrušica nappe — Snežnik thrust sheet	16 + 3 = 19 km
Snežnik thrust sheet — Komen thrust sheet	7 + 3 = 10 km
Komen thrust sheet — hanging wall of the Koper thrust fault 3 + 1 = 4 km
Koper structure — Istrian autochton	0.7 km
Trnovo nappe — Istrian autochton	65.7 km
The mechanism of thrusting illustrated in view of kinematics is seen in
fig. 6. The thicknesses of the thrust units are taken from the longitudinal tec-
tonic sections (fig. 8 a), and the dispositions of the thrust planes from the
relations of root structures being explained by the above examples. The most
steeply inclined fault-planes are those of the Koper thrust fault and Ćićarija
imbricate structure. They amount to 40"—70". The thrust plane within the
Carboniferous beds appears, however, to be parallel to the bedding. Therefore,
the original thrust plane should have been concave. The figures 6 a and 6 b
do not agree with the true geological conditions as no paleogeographic and
paleosedimentologic features have been taken into account (fig. 6 a), and the
thrust-planes (fig. 6 b) are not drawn properly (in recent position). More im-
portant is the conclusion of the analysis shown by the diagram of tectonic
movements (fig. 6 c). The exponential function depends on and varies with the
thicknesses of the tectonic units and the distances of their thrusting. The law
to which thrusting conforms is clearly seen from the diagram. The tectonic mo-
vement should still be examined from the viewpoint of dynamics.
According to the tectonic map (fig. 8) drawn on the base of kinematic ana-
lysis the thrust units do not end in the flysch but continue toward the north-
west. This is what makes our map different from the previous geological maps.
Mostly the traces of the thrust-planes could be clearly recognized except in
the Hrušica nappe where two alternatives exist, the first along the south-
western margin of the Vipava flysch basin and the second along the north-
eastern margin.
Literatura
Anđelković,M. 1978, Tektonska rajonizacija Jugoslavije. Zbornik radova, 9.
kongres geologa Jugoslavije, 7—13, Sarajevo.
A u b o u i n , J. 1977, Brève présentation de la géologie de la Grèce. Bull. Soc.
géol. France 1, XIX, 6—10, Paris.
B e r t r a nd, M. 1898, Le bassin crétacée de Fuveau et le bassin houiller du
Nord. Annales des Mines 9, 14, 1—85, Paris.
B u s e r, S. 1965, Geološke razmere v Trnovskem gozdu. Geogr. vestnik 37,
123—135, Ljubljana.
B u s e r , S. 1968, Osnovna geološka karta SFRJ, list Gorica, 1 : 100 000. Zvezni
geološki zavod, Beograd.
Geološka zgradba jugozahodne Slovenije	59
Buser, S. 1972, Geologija Slovenskega primorja. Ekskurzije, 6. kongres spe-
leologo v Jugoslavije, 3—9, Postojna.
B u s e r , S. 1973, Tolmač lista Gorica, Osnovna geološka karta SFRJ, 1 : 100 000.
Zvezni geološki zavod, Beograd.
B u s e r , S. 1976, Tektonska zgradba južnozahodne Slovenije. 8. jugoslovanski
geološki kongres, Geotektonika-Geofizika 3, 45—^58, Ljubljana.
Buser, S., Grad, K. & Pleničar, M. 1967, Osnovna geološka karta SFRJ,
list Postojna 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Buser, S., Drobne, F. &Gospodarič, R. 1976, Geology and hydro-
geology. Underground water tracing. Investigations in Slovenia 1972—1975, 27—38
Institut Karst Research, Ljubljana.
Buser, S. &Pavšič, J. 1978, Pomikanje zgornjekrednega in paleogenskega
flišnega bazena v zahodni Sloveniji. Zbornik radova, 9. kongres geologa Jugoslavije,
74—81, Sarajevo.
Car, J. & Juren, A. 1980, Šmihelska tektonska krpa. Geologija 23/2, 279 do
283, Ljubljana.
Engel, W. 1970, Die Nummuliten-Breccien im Flyschbecken von Ajdovščina in
Slowenien als Beispiel karbonatischer Turbidite. Verh. Geol. B.-A. 4, 570—582, Wien.
Gospodarič, R. 1976, Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim poljem
v kvartarju. Acta carsologica 7/1, 5—139, Ljubljana.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976, Tolmač lista Kranj, Osnovna geološka kar-
ta SFRJ 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Grandie, S. &Hanich, M. 1976, Neke karakteristike satelitskih ERTS-1
snimaka i primjer njihovog korištenja u tektonskoj analizi jednog dijela SFR Ju-
goslavije. 8. jugoslovanski geološki kongres, Geotektonika-Geofizika 3, 73—86,
Ljubljana.
Kober, L. 1952, Leitlinien der Tektonik Jugoslawiens. Posebna izdaja SAN,
Geol. inst. 3, Beograd.
Kossmat, F. 1905, Erläuterungen zur geologischen Karte der Oesterr.-Ungar.
Monarchie, Haidenschaft und Adelsberg, Wien.
Kossmat, F. 1906, Das Gebiet zwischen dem Karst und dem Zuge der Ju-
lischen Alpen. Jb. Geol. R.-A., 259^276, Wien.
Kossmat, F. 1913, Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ges., 61—165, Wien.
Limanowski, M. 1910, Wielkie przemieszczenia mas skalnych w Dynarydach
kolo Postojny. Razpr. Wydz. matem.-przyr. Akad. Umiej. III, 10, 109—171, Krakow.
Miljuš, P. 1976, Osnovne crte geološke gradje Dinarida i evolucija eugeosink-
linale. 8. jugoslovanski geološki kongres, Geotektonika-Geofizika 3, 139—156, Ljub-
ljana.
Mlakar, I. 1969, Krovna zgradba idrijsko žirovskega ozemlja. Geologija 12,
5—72, Ljubljana.
Oluić, М., Cvijanović, D. & Kuk, V. 1978, Tektonika i seizmička ak-
tivnost sjeverozapadne Jugoslavije i dijela Italije. Zbornik radova, 9. kongres geo-
loga Jugoslavije, 242—249, Sarajevo.
Palese, G. 1922, Carta geologica della Venezia Giulia, zona settentrionale,
1 : 200 000. Società alpina delle Giulie.
Petkovic, K. V. 1938, Osnovi tektonske geologije. Kreditna i pripomočna
zadruga geol. društva, Beograd.
Petkovic, K. V. 1958, Tektonischer Bau der Dinariden Jugoslawiens. Jb.
Geol. B.-A. 101, 1, 1—24, Wien.
Placer, L. 1973, Rekonstrukcija krovne zgradbe idrijsko-žirovskega ozemlja.
Geologija 16, 317—334, Ljubljana.
Pleničar, M. 1959, Tektonski okni pri Knežaku. Geologija 5, 5—10, Ljubljana.
60	Ladislav Placer
Pleničar, M., Polšak, A. & Šikić, D. 1969, Osnovna geološka karta
SFRJ, list Trst, 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Pleničar, М. s sodel. 1970, Tolmač lista Postojna, Osnovna geološka karta
SFRJ 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Pleničar, М., Polšak, A. & Šikić, D. 1973, Tolmač lista Trst, Osnovna
geološka karta 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Premru, U. 1980, Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23/2, 227 do
278, Ljubljana.
Rakovec, I. 1956, Pregled tektonske zgradbe Slovenije. Prvi jugoslovanski
geološki kongres, 73—83, Ljubljana.
S i košek, В. 1958, Tektonski sklop jugoslovenskih južnih Alpi. Zb. rad. Geol.
inst. Jovan Zujović 10, 247—266, Beograd.
Sikošek, B.&Medwenitsch, W. 1965, Neue Daten zur Fazies und Tek-
tonik der Dinariden. Verh. Geol. B.-A. 116, 2, 86—102, Wien.
Stäche, G. 1859, Die Eocengebiete in Innerkrain und Istrlen. Jb. Geol. R.-A.
10, 287—298, Wien.
Šikić, D., Pleničar, M. & Šparica, M. 1972, Osnovna geološka karta
SFRJ, list Ilirska Bistrica, 1 : 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Šikić, D. & Pleničar, M. 1975, Tolmač lista Ilirska Bistrica, Osnovna geo-
loška karta SFRJ 1 :100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Tollmann, A. 1965, Geologie der Kalkvoralpen im ötscherland als Beispiel
alpiner Deckentektonik. Mitt. Geol. Gesell. 58, 103—207, Wien.
Winkler, A. 1923, Ueber den Bau der östlichen Südalpen. Mitt. Geol. Gesell.
16, 1—272, Wien.
GEOLOGIJA 24/1, 61—126 (1981), Ljubljana
UDK 551.24:553.495(497.12) = 863
Škofjeloška obročasta struktura
Ring structure of Škofja Loka in Central Slovenia
Uroš Premru in Trajan Dimkovski
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Na podlagi letalskih in satelitskih posnetkov ter osnovne geološke
karte sta avtorja identificirala neotektonsko obročasto strukturo okoli
Škofje Loke. Gre za nasledstveno strukturo mladopaleozojske grude, ki
je s svojo tektonsko aktivnostjo povzročila premeščanje in koncentracijo
mladopaleozojskih sedimentnih rudnih mineralov na epikontinentalnem
šelfu. Znotraj škofjeloške obročaste strukture so koncentrirani uranovi in
bakrovi minerali, na njenem robu uranovi ter zunaj nje bakrovi minerali.
Neotektonska disjunktivna premikanja so razkosala in premaknila posa-
mezna rudna telesa.
Abstract
By means of aerial and satellite photographs as well as detailed geo-
logical and geophysical maps a ring structure was delineated in the area
of Škof j a Loka in Central Slovenia. It is supposed that an inherited
structure of Late Paleozoic upthrown fault block is in question. Due to
tectonic activity of the fault block migration and concentration of Late
Paleozoic sedimentary ore minerals have taken place at the end of
Variscan orogeny. In the centre of the ring structure uranium an copper
ore minerals prevail associated with some trace elements, whereas along
its margin the uranium and beyond the structure copper minerals are
met with together with other characteristic trace elements. In conse-
quence of neotectonic movements the ore bodies were shifted along the
fractures.
Uvod
Škofjeloška obročasta struktura je del zahodnih Posavskih gub, ki se odli-
kujejo po svoji komplicirani zgradbi ter večjem številu variscičnih in alpidskih
strukturno-facialnih con in podcon. Zanje so dalje značilni horizontalni pre-
miki tektonskih enot in narivi na razdalji več kilometrov in celo več deset
kilometrov. Disjunktivna neotektonika jih je razkosala na grude. Škofjeloška
obročasta struktura je konec variscične orogeneze vplivala na premeščanje in
62
Uroš Premru & Trajan Dimkovski
koncentracijo sedimentnih mineralov urana, bakra, železa, svinca, cinka, arzena
in vanadija.
Za neotektonske raziskave smo analizirali letalske in satelitske posnetke in
jih primerjali z geološkimi in geofizikalnimi kartami. Za fotogeološko analizo
smo imeli na razpolago normalne letalske posnetke v merilu 1 :15 000 do
1 : 30 000. Na njih smo določili trase neotektonskih prelomov. Satelitska po-
snetka v merilu 1: 500 000 smo uporabili kot dopolnilo k analizi letalskih po-
snetkov. Dva posnetka satelita ERTS-E iz kanalov 6 in 7 MSS sta nam omogo-
čila stereoskopsko opazovanje. Na njih so se dali identificirati vsi prelomni
sistemi, ki smo jih našli na letalskih posnetkih, potek glavnih prelomov pa je
SI. 1. Škofjeloška obročasta struktura, narisana po letalskem in satelitskem posnetku
Fig. 1. The ring structure of Škofja Loka delineated by means of aerial and satellite
photographs
1	neotektonski prelom — neotectonic fault
2	OS obročaste strukture — axis of the ring structure
3	meja kvartarnih naplavin ljubljanske udorine — boundary of the Quaternary de-
posits of the Ljubljana fault basin
Škofjeloška obročasta struktura	63
bil skoraj enak (si. 1). Za primerjavo smo analizirali tudi morfostrukturne
elemente s pomočjo topografske karte merila 1:200 000. S tem smo dobili zvezo
med neotektonskimi premiki posameznih blokov in soodvisno oblikovanje re-
liefa do današnjega časa ob spremljajočih geoloških pojavih, kot so erozija,
akumulacija idr. Na podlagi tektonskih podatkov smo postavili hipotezo o na-
stanku sedimentnih rudišč v mlajšem paleozoiku na območju zahodnih Posav-
skih gub.
Neotektonski prelomni sistemi
Na podlagi fotogeološke analize smo ločili pet prelomnih sistemov (si. 2), ki
smo jih klasificirali po smeri. Vsakemu izmed njih smo poskušali določiti ob-
dobje aktivnosti. Pri tem se je pokazalo, da ni razlik med vzhodno Slovenijo
(U. Premru, 1976) in zahodnim delom Posavskih gub.
Prelomni sistem NW-SE je bil aktiven v več fazah: v začetku srednjega
pliocena, v zgornjem delu srednjega pliocena, med koncem würma in začetkom
holocena ter v srednjem holocenu. Obe pliocenski aktivnosti je povzročila boč-
na kompresija s smerjo NW-SE z ekstenzijo vzdolž položne gube. Pri tem so
nastali prelomi z vpadom 60" do 90" ter vertikalnimi in horizontalnimi premiki
grud. Velikost vertikalne in horizontalne komponente premikov raste in pada
v obliki sinusoide vzdolž preloma. Vertikalni premiki znašajo 50 do 300 m,
horizontalni 100 do 300 m. Pleistocenke aktivnosti nekaterih delov tega pre-
lomnega sistema je povzročila vertikalna kompresija. Prišlo je do ugrezanja
grud v obliki tektonskih jarkov in udorin, ki so jih zapolnili singenetski sedi-
menti. Velikost premikov znaša do 200 m. Posebno aktivni snopi prelomov so
bili na Žirovskem vrhu, med Gorenjo vasjo in Horjulom ter na obrobju ljub-
ljanske udorine med Skofjo Loko in Medvodami.
Prelomni sistem W-E je bil aktiven na vsem ozemlju v srednjem delu
zgornjega pliocena. Posamezni snopi so bili reaktivirani še v pleistocenu in
holocenu. Na področju Ljubljanskega barja in Kranjsko-sorškega polja so bili
aktivni v dobi med mindelskim glacialom in začetkom riško-wiirmskega inter-
glaciala ter med interstadialom würm I/II in začetkom stadiala würm III.
V drugih udorinah so bili aktivni v treh ločenih fazah: v mindelsko-riškem
interglacialu, na prehodu med stadialom riss II in riško-wiirmskim intergla-
cialom, med interstadialom würm II/III in začetkom stadiala würm III. Neka-
teri prelomi so bili aktivni tudi v zgodnjem holocenu, saj so prestavili rečne
struge.
Starost singenetskih sedimentov je dokazana po vzorcih jeder iz vrtine pri
Skofji Loki, kjer je A. S e r c e 1 j (1970) določil pelod iz enega od zadnjih
würmskih stadialov. Iz vrtine pri Senici je določil srednji würm. Iz Horjula so
znani sedimenti iz dveh zgodnjewürmskih interstadialov (amersfootskega in
brörupskega) (A. S er cel j, 1962,63).
Pliocenska aktivnost prelomnega sistema W-E je nastala zaradi lateralne
kompresije v smeri N-S in prečne ekstenzije položne gube. Na temenih gub so
nastali gravitacijski prelomi, na južnih krilih gub pa narivni prelomi z vpadi
30" do 50" proti severu. Skoki znašajo 30 do 1000 m. Pravilni razpored gravita-
cijskih in narivnih prelomov je dobro izražen tudi v zahodnem delu Posavskih
gub. Snop prelomov med Kranjem in Železniki je gravitacijski. Proti jugu sledi
64	Uroš Premru & Trajan Dimkovski
snop narivnih prelomov južno od Železnikov. Med Martinjim vrhom nad Že-
lezniki in Gorenjo vasjo se razteza širok pas z gravitacijskimi prelomi. Temu
pasu sledi proti jugu ponovno pas z narivnimi prelomi med Gabrkom v Po-
ljanski dolini in Medvodami. Narivni so tudi prelomi med Sovodnjem in Se-
lami nad Polhovim Gradcem. Med njimi so razvrščeni gravitacijski prelomi
z vpadom 60" do 90" proti severu in jugu, medtem ko narivni prelomi vedno
vpadajo proti severu.
Pleistocenska in holocenska tektonska aktivnost je nastala zaradi povsem
drugačnih mehanizmov. Inverzna vertikalna kompresija je povzročila ugrezanje
posameznih grud ter pripomogla k nastanku večjih in manjših udorin, selške,
poljanske, horjulske, Zirovske doline in Ljubljanske kotline ter polj pri Gorenji
vasi in Polhovem Gradcu. V srednjem pliocenu so znašali skoki ob prelomih
20 do 200 m, v mlajšem pleistocenu do 10 m in v holocenu do 30 m.
Prelomni sistem SW-NE je dokaj močno izražen. Gre za nasledstveni pre-
lomni sistem, ki je oživil paleozojske in terciarne strukture. Ozemlje prečkajo
snopi prelomov v pasovih. Posamezni snopi so med Cerknim in Blegošem, med
Gorenjo vasjo in Kranjem ter med Horjulom in Medvodami. Vzrok prelamlja-
nja je bila inverzna vertikalna kompresija, ki je povzročila dviganje in ugre-
zanje blokov. Prelomni sistem je bil aktiven v štirih fazah: v srednjem plio-
cenu, v giinškem glacialu, med koncem günskega glaciala in koncem giinško-
mindelskega interglaciala ter sredi holocena. K zadnji aktivnosti štejemo pre-
lome, ki so izoblikovali neotektonske jarke v Poljanski dolini, v Selški dolini
med Zalim logom in Železniki, pri Trebiji in ob Šujici. Prelomi so gravitacijski
z najpogostejšimi vpadi 60" do 90", v izjemnih primerih pa 30". Srednjepliocen-
ska aktivnost je povzročila skoke 100 do 1000 m, giinška aktivnost do 20 m,
v giinško-mindelskem interglacialu 10 do 800 m, v holocenu pa do 30 m.
Prelomni sistem N-S je bil aktiven v treh fazah. Najstarejša faza se je
uveljavila v spodnjem delu srednjega pliocena. Sledili sta si ena za drugo še
dve aktivnosti v poznem holocenu in recentnem času. Zadnja aktivnost je še
danes živa in povzroča občasne potrese. Za pliocensko aktivnost domnevamo,
da jo je povzročila inverzna vertikalna kompresija. Grude so se dvigale in
ugrezale ob gravitacijskih prelomih z vpadi 70" do 90" in skoki 100 do 1000 m.
Holocenska in recentna aktivnost sta povzročili vertikalne premike redkokje
do 20 m; večina skokov znaša le nekaj cm do enega metra. Po smeri prelomnih
snopov sklepamo tudi na horizontalne premike ob prelomih. V tem primeru so
morali nastati prelomni snopi zaradi bočne kompresije NW—SE. Prelomni si-
stem pa se še ni dokončno razvil, ker so bili pritiski slabotni.
Škofjeloška obročasta struktura
Obročasta struktura se razteza v polkrogu od Kranja prek Gorenje vasi,
Žirovskega vrha in Horjula do Medvod (si. 2). Imenovali smo jo po Skofji Loki,
ki leži sredi nje. Pokazala se nam je šele po detajlni analizi letalskih posnetkov.
SI. 2. Neotektonski prelomni sistemi in porazdelitev rudnih nahajališč v škofjeloški
obročasti strukturi
Fig. 2. Neotectonic fault systems and distribution of the ore occurrences in the ring
structure of Škof j a Loka
66	Uroš Premru & Trajan Dimkovski
Po satelitskih posnetkih sklepamo, da se nadaljuje pod naplavinami Ljubljanske
kotline v Karavanke, kjer se počasi izgublja. Omejujejo jo prelomi, ki so se
aktivirali v različnih neotektonskih fazah v pleistocenu in holocenu. V zgod-
njem obdobju je nastajala skupno z ljubljansko udorino, v mlajšem obdobju
pa so jo prekrili kvartarni sedimenti. Obe krili obročaste strukture označujejo
rečni tokovi; severozahodno Kokra s vzporednimi pritoki med Kranjem in
Preddvorom, jugovzhodno pa neotektonsko orientirani osamelci med Medvo-
dami in Kamnikom. Obročasta struktura ima elipsoidno obliko z osjo NE—SW,
ki je vzporedna paleozojskim strukturno-facialnim enotam jadranske plošče.
Njeno oživljanje v kvartarni periodi si razlagamo z nasledstveno tektoniko.
Danes predstavlja obročasta struktura dvignjeno grudo, ki pa morfološko
ni izrazita, ker so bila dviganja ob prelomih šibka. Na površju se izraža večidel
v karbonskih in permskih molasnih sedimentih. V podlagi morajo obstajati trše
kamenine. Na tršo podlago sklepamo po odklonih prelomnih sistemov W—E
in NW—SE, ki so bili aktivni v pliocenu. Čeprav se tedaj obročasta struktura
še ni dvigovala, pa je bila v globini že prisotna trša podlaga. Povzročala je
odklone prelomov W—E od obročaste strukture k njeni periferiji, ker se je
povečal strižni kot v trši kameninski podlagi. Nekoliko manj očitni so odkloni
prelomov NW—SE med Gaberkom in Gorenjo vasjo v Poljanski dolini.
Ozemlje škofjeloške obročaste strukture ima zapleteno narivno zgradbo, ki
sestoji ponekod iz mladopaleozojskih kamenin, drugod pa iz mladopaleozojskih
in mezozojskih kamenin (U. Premru, 1980). V mlajšem paleozoiku je bila
na kraju sedanje obročaste strukture dvignjena ali ugreznjena gruda v molas-
A topliški nariv — Toplice overthrust
B roški nariv — Rog overthrust
C ortneški nariv — Ortnek overthrust
D krimski nariv — Krim overthrust
E krimsko-žirovski nariv — Krim-Ziri overthrust
F cerkniško-žirovski nariv — Cerknica-Ziri overthrust
G trojanski nariv — Trojane overthrust
H koz jaški nariv — Kozjak overthrust
I litijski nariv — Litija overthrust
J dolski nariv — Dol overthrust
K žirovski nariv — Ziri overthrust
1	nariv — overthrust
2	transkurentni prelom — transcurrent fault
3	os obročaste strukture — axis of the ring structure
4	obročasta struktura — ring structure
5	nariv, viden na površju — superficial overthrust
6	rudna nahajališča znotraj obročaste strukture — ore occurrences lying within the
ring structure
BD = Bodovlje, O = Ožbolt, BR = Breznica
7	rudna nahajališča na robu obročaste strukture — ore occurrences along the margin
of the ring structure:
Z = Zirovski vrh, V = Valentin, T = Tomaž
8	rudna nahajališča zunaj obročaste strukture — ore occurrences beyond the ring
structure:
M = Martinj vrh, ZS = Zadnja Smoleva, N = Novine, Novaki, Š = Škofje,
ОТ = Otalež, HO = Hobovše, Nova Oselica, S = Sovodenj
Škofjeloška obročasta struktura
67
nem bazenu. Za potrditev domneve, da je nastala škofjeloška obročasta struk-
tura iz mladopaleozojske strukture, smo ozemlje palinspastično razvili (si. 3).
Najprej smo v dveh fazah vrnili narive v prvoten položaj, nato pa še posa-
mezne bloke ob transkurentnih prelomih, ki so bili aktivni na prehodu iz krede
v paleocen. Pri tem se je pokazalo, da poteka mladopaleozojska škofjeloška ob-
ročasta struktura nepremaknjeno in diagonalno na mezozojske strukturno-fa-
cialne enote v smeri SW—NE. Njena struktura se zlagoma odpira proti seve-
rovzhodu in izgublja svojo značilnost. Prvotna daljša os strukture je merila
okoli 60 km in prečna os okoli 25 km. Peščenjak in konglomerat grödenskih
plasti vsebujeta na robu obročaste strukture več glinencev kot znotraj in zunaj
obročaste strukture. Na robu obročaste strukture vsebujejo kamenine poleg
odpornih težkih mineralov, cirkona, turmalina in rutila, tudi manj odporne
minerale granat, amfibol, piroksen, apatit, epidot, anataz, barit in sfalerit.
Znotraj in zunaj obročaste strukture so samo najbolj odporni težki minerali.
Težki minerali so neenakomerno porazdeljeni po plasteh. (M. Silvester,
neobjavljeno poročilo, 1979). Določena vloga obročaste strukture se odraža tudi
SI. 3. Palinspastična karta škofjeloške obročaste strukture
Fig. 3. Palinspastic map of the ring structure of Skofja Loka
68	Uroš Premru & Trajan Dimkovski
v porazdelitvi rudnih mineralov v karbonskih in grödenskih plasteh. Znotraj
obročaste strukture prevladuje uranova ruda ob spremljavi bakrovih mine-
ralov, na robu uranova in zunaj bakrova. Vsa rudišča so sedimentacijskega
nastanka. Njihove parageneze so si med seboj v glavnem podobne. Ruda je
vezana na organsko snov. Na vlogo obročaste strukture pri nastajanju rudišč
kaže njihova današnja porazdelitev:
1.	Nahajališča urana znotraj strukture — Bodovi je, Ožbolt in Breznica
2.	Nahajališča urana na robu obročaste strukture — Zirovski vrh, Valentin
in Tomaž
3.	Nahajališča bakra zunaj obročaste strukture — Škofje in druga manjša
rudišča.
Rudna nahajališča znotraj škofjeloške abracaste strukture
Badavlje, Ožhalt, Breznica
Badavlje. Stiri kilometre jugozahodno od Škofje Loke so v Bodoljski grapi
že pri regionalni prospekciji leta 1972 izmerili povečano radioaktivnost drobno-
zrnatega in srednjezrnatega grödenskega peščenjaka ter sivega grödenskega
konglomerata. Tudi njegova vsebnost bakra je po kemični analizi večja kot
običajno. Spektrokemično so bili določeni naslednji elementi: arzen, vanadij,
srebro, nikelj, kobalt in barij. Razmerje med uranom in torijem kaže, da je
edini nosilec radioaktivnosti uran. Od bakrovih rudnih mineralov so bili dolo-
čeni v obruskih tetraedrit, bornit, halkopirit, domeykit, halkozin, covellin, neo-
digenit in malahit, železovi hidroksidi ter rutil, cirkon in hematit. Najstarejši
prvotni mineral je pirit, kot je določil M. Drovenik na podlagi pravilnih izo-
metričnih polj s preseki po kocki in pentagondodekaedru. Pirit je bil najprej
nadomeščen z bornitom, ki je kristaliziral v obliki impregnacij tudi v vezivu
peščenjaka. Pri cementad j skih procesih je bil bornit ponekod spremenjen
v neodigenit, covellin in halkopirit. Pozneje so bili bakrovi sulfidi pri oksida-
cijskih procesih spremenjeni v malahit in železove hidrokside. Tudi piritna zrna
so bila spremenjena v sekundarne minerale.
Cona z radioaktivnimi in bakrovimi minerali ima smer SW-NE in je dolga
približno 700 m, široka pa 100 m. Debelina sivega in sivkastozelenega različka,
ki leži med rdečimi konglomerati in peščenjakom, znaša 60 do 80 m. Peščenjak
je na površju preperel. Sestoji iz zrn kremena, v manjši meri glinenca, musko-
vita, sericita, klorita, karbonatne snovi, pirita in akcesornih mineralov. Organ-
ska snov je v rudnem peščenjaku razpršena in delno individualizirana kot
antracit. V peščenjaku so pogoste žile kremena, bolj redke pa kremenove leče.
Ožbolt. Sest kilometrov dalje proti jugozahodu od Bodovelj so na več krajih
izmerili višjo radioaktivnost sivega grödenskega peščenjaka in določili v njem
bakrove minerale. Tako razlikujemo anomalije Polhovec, Ožbolt—Rožnik in
Fojk. Način pojavljanja urana in bakra je enak kot v Bodovljah. Debelina spod-
njega dela grödenskih skladov je tod precej večja in znaša do 250 m (Mla-
kar, neobjavljeno poročilo, 1977).
Anomalija Polhovec. Poleg urana in bakra, ki sta bila določena
kemično, je spektrokemična analiza pokazala višje vsebnosti vanadija, barija,
srebra, itrija ter cinka, arzena, titana, mangana, magnezija in železa.
Škofjeloška obročasta struktura	69
Od rudnih mineralov urana vsebuje peščenjak smolnato rudo, koffinit ter
vanadate urana, od bakrovih mineralov pa halkopirit, tetraedrit, malahit in
azurit. Določeni so bili še sfalerit, arzenopirit in pirit.
Halkopirit se pojavlja kot nepravilna zrna. Vsebuje redke vključke tetra-
edrita, pirita in arzenopirita. Drobna zrna uranove smolnate rude tvorijo sku-
pine nepravilnih agregatov z redkimi vključki halkopirita in bolj redko pirita.
Arzenopirit je drobnozrnat in idiomorfno razvit. Pojavlja se kot samostojna
kristalna zrna, ali kot zrnati agregat in je redko zraščen s halkopiritom. Pirit
se javlja v sledovih.
Drugi dve radioaktivni anomaliji v Bodoljski grapi, Ožbolt (Rožnik) in Fojk
še nista dovolj raziskani. Na oko so v sivem srednjezrnatem sljudnatem pešče-
njaku vidni uranovi in bakrovi sekundarni minerali ter povišana vsebnost
organske snovi (Mlakar, neobjavljeno poročilo, 1977).
Breznica. Zahodno od Škofje Loke so na območju vasice Breznica pod Lub-
nikom na desnem pobočju Brezniške grape izmerili radioaktivno anomalijo
v sivem srednje in debelozrnatem grödenskem peščenjaku. V neposredni bliži-
ni poteka po Brezniški grapi tektonski kontakt med grödenskimi in triadnimi
plastmi.
Laboratorijske analize vzorcev peščenjaka so pokazale, da je ravnotežje med
uranom in radiumom 100 "/o in da je uran edini nosilec radioaktivnosti, S spek-
trometričnimi analizami so bile določene anomalne vsebnosti bakra, vanadija,
barija in titana. Glede rudnih nahajališč znotraj škofjeloške obročaste strukture
lahko sklenemo:
—	uranova ruda se nahaja v sivem srednjezrnatem in debelozrnatem pe-
ščenjaku
—	uranovo rudo spremljajo bakrovi minerali ter povečane vsebnosti arzena,
vanadija, barija, srebra, niklja in kobalta.
Rudna nahajališča na robu škofjeloške obročaste strukture
Zirovski vrh, Valentin, Tomaž
Zirovski vrh. Uranovo rudišče leži v sivih različkih grödenske formacije, ki
vsebuje rdeče vložke. V litološkem zaporedju se da ločiti več sedimentacijskih
ritmov. Rudni horizont se nahaja v tretjem ritmu, debelem okrog 60 m; v njem
peščenjak močno prevladuje nad konglomeratom. Orudena sta temno sivi sred-
njezrnati in debelozrnati peščenjak. Rudna telesa so razvrščena v dveh nivojih,
ki ju ločijo vložki rdečega skrilavega peščenjaka. Poleg urana sta bila kemično
določena svinec in cink, povečane pa so vsebnosti arzena, vanadija, srebra,
niklja in kobalta. Pomembna je organska snov, njena količina znaša 0,01 '"/o
do 3,35 o/o.
Količina karbonatov (kalcita, dolomita, ankerita, cerussita, malahita in azu-
rita) se v peščenjaku Žirovskega vrha giblje od 1,02 do 9,34 "/o. Karbonati in
organska snov so v peščenjaku nepravilno razporejeni. Glavni rudni mineral
je uranova smola, ki jo spremljajo sulfidi, zlasti pirit poleg galenita, sfalerita,
halkopirita, arzenopirita, tenantita, pirhotina in markazita. Sekundarni mine-
rali so dumontit, torbernit, autunit, gumit, kovelin, bornit in Fe hidroksidi.
V primerjavi z nahajališči znotraj obročaste strukture vsebuje ruda Žirov-
skega vrha več Pb in Zn ter manj Cu in As.
70	Uroš Premru & Trajan Dimkovski
Valentin in Tomaž. Severozahodno od Škofje Loke so med Mlako in Pra-
protnim na dveh krajih izmerili radioaktivne anomalije, od katerih se največ
pričakuje na škofjeloškem ozemlju. Gre za grödenske kamenine pri Valentinu
in Tomažu, ki jih imajo geologi za erozijske ostanke na karbonski podlagi. Rde-
ča formacija je debela 200 do 250 m, siva pa do 100 m. Po podatkih strukturnega
vrtanja se rdeči klastiti nahajajo v talnini sivih. Rdeča formacija vsebuje sive
medplasti in obratno, v sivi formaciji so pogostne rdeče medplasti, debele
2 do 20 m. Za rdečo formacijo so dalje značilni ploščasti vložki diabaza in dia-
bazovega tufa, debeli eden do dva metra. V rdečih plasteh prevladujeta drob-
nozrnati meljevec in peščenjak nad konglomeratom, sive pa sestoje iz srednje-
zrnatega in debelozrnatega peščenjaka in konglomerata z vložki temno sivega
apnenca, debelimi nekaj decimetrov do enega metra.
Radioaktivne anomalije v sivem srednjezrnatem in debelozrnatem pešče-
njaku ter konglomeratnem peščenjaku okrog Valentina obsegajo površino
1,5 km2.
Količina karbonatne komponente v rdečih kameninah je višja (CaO 5,39 "/o,
MgO 1,80 »/o in CO2 6,13 Vo) kot v sivih (CaO 3,32 0/0, MgO 0,70 »/o in CO2
3,32 0/0). Žvepla je v rdečih skladih manj (0,01 "/0) kot v sivih (0,18 "/0). Organ-
skega ogljika vsebujejo rdeče usedline 0,5 "/o, sive pa 0,87 ®/o. Uran in torij
približno enako vplivata na radioaktivnost. V rudnih vzorcih so bili poleg urana
kemično določeni še svinec, cink, baker in živo srebro. V vzorcih diabaza so
bili določeni uran, torij in kalij.
Kemične analize površinskih vzorcev grödenskih kamenin iz nahajališča
Tomaž so pokazale sorazmerno visoko koncentracijo urana, cinka, bakra in
svinca.
Rudna nahajališča zunaj škofjeloške obročaste strukture
Najbolj raziskano je bakrovo rudišče Škofje (M. Drovenik, 1968,
M. Drovenik, M. Pleničar & F. Drovenik, 1980). Drugod so
grödenske plasti s pojavi bakra tanke. Sem štejemo Hobovše, So vodenj. Novo
Oselico, Otalež, Novine, Novake, Zadnji vrh, Zadnjo Smolevo, Martinj vrh
in Masore. Ta nahajališča niso sistematično raziskana v takšni meri, da bi jih
mogli primerjati med seboj in z rudiščem Škofje. Verjetno gre za različne mi-
neralne parageneze, ki še niso točno definirane. Lega rudonosnih plasti v celot-
nem grödenskem razvoju na tem območju tudi še ni določena.
Sklep
Med Skofjo Loko in Idrijo se nahaja v grödenskih klastitih na več krajih
uranova in bakrova ruda sedimentnega nastanka. V polkrogu od Kranja prek
Zirovskega vrha in Horjula do Medvod se razteza neotektonska obročasta struk-
tura, interpretirana kot nasledstvena struktura mladopaleozojske grude. Ta
struktura, ki smo ji dali ime po Skofji Loki, je imela pomembno vlogo pri
nastajanju mladopaleozojskih sedimentnih rudišč. Na to kaže sedanja poraz-
delitev rudnih mineralov; znotraj obročaste strukture so koncentrirani uranovi
in bakrovi minerali, v nahajališčih na robu strukture prevladuje uranova ruda,
zunaj strukture pa bakrova. Prav tako je značilna porazdelitev težkih mine-
ralov in glinencev. Na robu strukture so koncentrirani glinenci, poleg odpornih
Škofjeloška obročasta struktura	71
težkih mineralov pa dobimo tam tudi manj odporne. Zunaj in znotraj obročaste
strukture pa se nahajajo le najbolj odporni težki minerali. Znotraj obročaste
strukture vsebuje grödenski peščenjak poleg urana baker ter povečane vseb-
nosti arzena, vanadija, barija, srebra, kobalta in niklja. V nahajališčih na
robu strukture spremljajo uran svinec in cink ter povečane vsebnosti arzena,
vanadija, srebra, niklja in kobalta. V nahajališčih zunaj strukture spremljajo
bakrovo rudo svinec, cink in antimon ter povečane vsebnosti srebra, zlata, va-
nadija in kobalta.
Na podlagi teh ugotovitev smo postavili hopotezo o nastanku sedimentnih
rudišč v mladopaleozojskih skladih. Obročasta struktura nakazuje po vsej
verjetnostni tektonski jarek znotraj molasnega bazena, v katerega so bili trans-
portirani skupaj s klastičnim materialom tudi različni rudni minerali. Pri tem
je prišlo do prvotne delne koncentracije. Pri sukcesivnem ugrezanju jarka, ki
ga je povzročila neznana trša kameninska podlaga, se je finozrnati material
skupaj z organsko snovjo in rudnimi minerali transportiral po pobočju tekton-
skega jarka radialno na niže ležeče grude. Pri tem je prišlo zaradi različnih
pogojev transporta do ponovne koncentracije in selekcije posameznih rudnih
mineralov. Na pobočju in pod njim, tj. na robu obročaste strukture, se je kon-
centrirala združba odpornih težkih mineralov, urana, železa, svinca in cinka.
Največje koncentracije urana so zato razmeščene na robu pobočja, oziroma
na robu škofjeloške obročaste strukture.
Za potrditev postavljene hipoteze so potrebne še dodatne sedimentološke
in geokemične raziskave. V primeru, da bi hipoteza držala, bi odločilno vpli-
vala na vrednotenje rudišč, znanih do sedaj, kakor tudi na nadaljnje usmerja-
nje na robu obročaste strukture, bodisi na površju ali pod narivi.
Literatura
Dimkovski, T., Kump, P. & Tomšič, J. 1976, Geokemične razisko-
valne metode, uporabne na območju permo-karbonskih kamenin v Sloveniji. Saveto-
vanje — Nove metode geoloških istraživanja i oprema. JKLMS, 207—218, Opatija.
Dolenec, T. ,Lukacs, E. & Pečnik, M. 1979, Uranopilit, zippeit in
johanit — recentni sekundarni uranovi minerali iz rudišča Zirovski vrh. Rudarsko-
metalurški zbornik, št. 2—3, 179—184, Ljubljana.
Drovenik, M., Pleničar, M. & Drovenik, F. Г980, Nastanek rudišč
v SR Sloveniji. Geologija 23, 1. del, Ljubljana.
Drovenik, M. 1968, Pseudomorfoze rudnih mineralov po rastlinskih drobcih
v bakrovem rudišču Škofje. Rudarsko-metalurški zbornik, št. 2, 141—146, Ljubljana.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976, Osnovna geološka karta SFRJ, Tolmač
za list Kranj. Zvezni geološki zavod Beograd.
Lukacs, E. & Florjančič, A. P. 1974, Uranium ore deposits in the Per-
mian sediments of Northwest Yugoslavia. Proceedings of a symposium "Formation of
uranium ore deposits" International Atomic Energy Agency, 313—329, Vienna.
Premru, U. 1976, Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19, Ljubljana.
Premru, U. 1980, Geološka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23, 2. del,
Ljubljana.
Šercelj, A. 1962/63, Pelodne analize pleistocenskih sedimentov v Horjulski
dolini. Arheološki vestnik 12—13, Ljubljana.
Šercelj, A. 1970, Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Razprave SAZU
XIII, Ljubljana.
Petrologija
Petrology
GEOLOGIJA 24/1, 75—126 (1981), Ljubljana
UDK 552.322.4(234.3X497.12) = 863
Glinenci ravenskih pegmatitov
Feldspars from pegmatites of Ravne in Carinthia
Ernest Faninger
Prirodoslovni muzej Slovenije, 61000 Ljubljana, Prešernova 20
Kratka vsebina
Glinence ravenskih pegmatitov sestavljajo mikroklin, postopni prehodi
iz ortoklaza v mikroklin in plagioklazi reda albit-oligoklaz s poprečno
9 Vo anortita. Ravenski pegmatiti predstavljajo mobilizate, nastale v
zvezi z regionalno metamorfozo. Starost je po vsej verjetnosti variscična.
Abstract
Feldspars of the Ravne pegmatites are composed of microcline, transi-
tional varieties from orthoclase to microcline, and plagioclases showing
characteristics from albite to oligoclase having 9 V2 percent anorthite on
the average. The origin of the Ravne pegmatites is explained by the mo-
bilization during a regional metamorphism. Their age is admitted to be
Variscan.
Uvod
Regionalno metamorfne kamenine Strojne, posebno v okolici Raven na
Koroškem (si. 1), so prepredene s pegmatitnimi žilninami, ki sestoje v glavnem
iz glinencev in kremena, navzoča pa sta tudi šorlit in muskovit. Struktura je
zrnata, tekstura homogena. Glinence smo preiskali s teodolitnim mikroskopom,
za vrednotenje meritvenih podatkov pa uporabili V. Nikitinov (1936)
kvadrantni diagram. Preučili smo nastanek ravenskih pegmatitov in njihovo
starost.
Raziskavo je omogočil Ekonomski center Maribor-Ravne na Koroškem. Fo-
tografske posnetke je izdelal Ciril Gantar. Obema se lepo zahvaljujem za
sodelovanje.
76
Ernest Faninger
Mikroskopske raziskave glinencev
Pod mikroskopom lahko ugotovimo, da pripadajo glinenci ravenskih peg-
matitov kalijevim glinencem in plagioklazom. Nekateri kalijevi glinenci imajo
lepo razvito mikroklinsko mrežo (tabla 1, si. 1). V tem primeru gre nedvomno
za mikroklin; o tem nas prepriča naslednji podatek:
Drugi kalijevi glinenci ustrezajo, po videzu sodeč, ortoklazu (tabla 1, si. 2),
ali pa imajo le lokalno razvito mikroklinsko mrežo, sicer pa so podobni orto-
klazu. S teodolitnim mikroskopom smo preiskali 15 ustreznih zrn in ugotovili,
da kažejo po legi optične indikatrise na postopen prehod iz ortoklaza v mikro-
klin (si. 2), kot optičnih osi pa ustreza celo mikroklinu:
Glinenci ravenskih pegmatitov
77
SI. 2. Nikitinov kvadrantni diagram 15 izmerjenih zrn kalijevih glinencev
Fig. 2. Nikitin's quadrant diagram for 15 measured grains of potassium feldspars
78
Ernest Faninger
Glinenci ravenskih pegmatitov	79
Zrna št. 1 do 8 po videzu povsem ustrezajo otroklazu. Pri velikem zrnu
št. 9 se mikroklinska mreža pojavlja le na skrajnem robu. Ostala, sicer tudi
ortoklazu podobna zrna, imajo lokalno razvito mikroklinsko mrežo.
Pri nekaterih kalijevih glinencih je vidno slabotno pertitsko izločanje albita
(tabla 2, si. 1); vlakenca albita merijo 0,1 mm v dolžino in kakšno 0,01 mm
v širino. Nekateri kalijevi glinenci in plagioklazi so tako zrasli s kremenom, da
je nastala pismenkasta struktura (tabla 2, si. 2 in tabla 3, si. 1). Nastanek takšne
strukture razlagajo povečini z evtektičnim kristal j en jem, pa tudi z metaso-
matozo.
Za plagioklaze v ravenskih pegmatitih so značilni polisintetski dvojčki in
valovita potemnitev pri večjih zrnih, ki so navadno še upognjena (tabla 3, si. 2).
Sestavo plagioklazov smo določili v 46 primerih; delno pripadajo albitu, delno
oligoklazu, pri čemer njihova sestava variira v mejah od dva odstotka an do
I6V20/0 an, poprečje pa ustreza albitu z 972 0/0 anortita. Za ilustracijo navajamo
nekaj primerov:
Beckejeva črta na meji s kanadskim balzamom se ponaša tako, da pride
v poštev le albit, in sicer z 9V2 "/o an v 1. zrnu, 90/0 an v 2. zrnu in s 6 «/o an
v 3. zrnu.
Zrno ne meji na kanadski balzam. Glede splošnega ponašanja plagioklazovih
zrn, ki omogočajo opazovanje Becke j eve črte na meji s kanadskim balzamom,
lahko tudi v tem primeru upoštevamo podatek z nižjo vrednostjo anortita, to
je albit z 10 ">/0 an.
Zrno ne meji na kanadski balzam; zato upoštevamo, iz istega razloga kot
pri zrnu št. 4, podatek z nižjim odstotkom anortita, to je albit z 872 0/0 an.
80
Ernest Faninger
Med plagioklazi smo našli tudi antipertite (tabla 4, si. 1 in 2). Kalijevi gli-
nenci, izločeni v plagioklazih, so prav različnih oblik in velikosti; to pomeni, da
so antipertiti nastali v zvezi z metasomatskimi procesi. Kalijevo metasomatozo
lahko dokažemo pri plagioklazih, ki jih ob robovih delno nadomeščajo kalijevi
glinenci (tabla 5, si. 1). Zelo je razširjena sericitizacija plagioklazov.
Torej sestoje glinenci ravenskih pegmatitov iz mikroklina, postopnih pre-
hodov ortoklaza v mikroklin in plagioklazov vrste albit-oligoklaz s poprečno
9V2O/0 an. Kalijevi glinenci vsebujejo zelo slabotno pertitsko izločen albit, za
plagioklaze pa je značilna kalijeva metasomatoza.
Ravenske pegmatite uvrščamo v skupino pegmatitnih žilnin, značilnih za
ves vzhodnoalpski kristalinik. Ker doslej še niso mogli nikjer odkriti globočnin,
katerih diferenciacijske produkte bi predstavljale omenjene žilnine, jih neka-
teri označujejo tudi kot pegmatoidne žilnine. Njihov nastanek si razlagajo prav
različno. Tako npr. A. Kieslinger (1935, p. 108) genetsko veže nastanek
ustreznih pegmatitnih žilnin Pohorja, Korice in Strojne na neko granitno in-
truzijo; njene vrhnje dele morda predstavljajo golice granitnega gnajsa v Mis-
linjskem jarku. Nimajo pa obravnavani pegmatiti ničesar skupnega s soraz-
merno mladim, alpidskim pohorskim tonalitom. Nasprotno ima P. B e c k -
Mannagetta (1967) pegmatitne ali pagmatoidne žilnine Korice, kot jih
imenuje, za mobilizate, nastale med regionalno metamorfozo v samih regionalno
metamorfnih kameninah. Njihova starost ni določljiva, gotovo pa niso alpidske.
Po našem mnenju ravenski pegmatiti ne predstavljajo produktov magmat-
ske diferenciacije. Na Strojni namreč ni najti nikjer globočnin, na katere bi
lahko genetsko vezali nastanek pegmatitov. Tudi globočnine južneje ležeče ka-
ravanške magmatske cone (E. Faninger & I. Struci, 1978) ne priha-
jajo v pošte v, ker je karavanški tonalit izredno siromašen z aplitnimi žilami;
poleg tega vsebujejo od kalijevih glinencev samo ortoklaz (E. Faninger,
1976, p. 159). Variscični granit sicer vsebuje glinence podobne sestave (E. Fa-
ninger, 1976, p. 160) kot ravenski pegmatiti, toda če bi ravenski pegmatiti
res predstavljali diferencíate karavanškega granita, bi moral biti z enakimi
žilami prepreden tudi staropaleozojski skrilavec, ki pokriva karavanško mag-
matsko cono. Vendar v skrilavcu ni pegmatitnih žil. Zato nam drugo ne ostane,
kot da tudi nastanek ravenskih pegmatitov vežemo na regionalno metamor-
fozo. Predstavljajo torej mobilizate, nastale pri anatektičnih procesih za časa
Feldspars from pegmatites of Ravne in Carinthia	81
regionalne metamorfoze v globljih delih orogena, odkoder so se izpotili v višje
predele in se strdili v obliki pegmatitnih žilnin. Ker ravenski pegmatiti niso
vskriljeni, sklepamo, da so morali nastati v končni fazi zadnje regionalne
metamorfoze, ki je dokončno oblikovala vzhodnoalpski kristalinik. Ta pa je
bila variscična, kot so pokazale raziskave na sosednji Svinški planini (E. Ciar
& sodel., 1963, p. 49). Za variscično starost ravenskih pegmatitov govori tudi
mikroklin poleg postopnih prehodov ortoklaza v mikroklin (S. Karamata,
1959, p. 29).
Na podlagi petrografskih raziskav lahko torej sklepamo, da predstavljajo
ravenski pegmatiti variscično tvorbo. Seveda bo treba starost še preveriti z ra-
diometrično metodo. Doslej so pri podobnih prav tako nevskriljenih pegmatitih
v Wölzer Tauern z Rb/Sr-metodo določili starost muskovita: 248 ± 29 milijonov
let (E. Jäger & K. Metz, 1971). Slično variscično starost lahko pričaku-
jemo tudi pri ravenskih pegmatitih.
Feldspars from pegmatites of Ravne in Carinthia
Summary
Metamorphic rocks of Strojna (Carinthia), especially those occurring at
Ravne (fig. 1) are cut by many pegmatitic dike rocks composed mainly of felds-
pars and quartz; how^ever, schorlite and muscovite are present, too. Universal
stage v^as used for optical study of feldspars and V. V. Nikitin's quadrant
diagram for evaluation of data obtained by measuring. In addition, the origin
of the pegmatites of Ravne and their age are considered.
Under the microscope potassium feldspars and plagioclases could be di-
stinguished clearly enough in the Ravne pegmatites. Some potassium felds-
pars exhibit a vvrell developed microcline lattice (plate 1, fig. 1). In this case
the microcline is present without doubt as it was proved by the measuring
of one grain. Other potassium feldspars apparently correspond to orthoclase
(plate 1, fig. 2) or they have somewhat developed the microcline lattice, other-
wise, however, they resemble the orthoclase. Optic indicatrix of the 15 mea-
sured potassium feldspars indicates a transition from orthoclase to microcline
(fig, 2), and the angle of the optic axes corresponds to microcline.
Some potassium feldspars show a weak perthitic exsolution of albite (pla-
te 2, fig. 1), The strings of albite are 0.1 mm long and 0.01 mm wide. Some
potassium feldspars and plagioclases are graphic intergrown with quartz (pla-
te 2, fig. 2 and plate 3, fig. 1). Such intergrowts are generally interpreted to
be the result of the simultaneous crystallization but they can also be con-
nected with the metasomatic processes.
The plagioclase feldspars of the Ravne pegmatites are characterized by poly-
synthetic twinning. Their large grains exhibit an undulatory extinction and
are usually bent (plate 3, fig. 2). Partly they suit albite, partly oligoclase. Their
composition ranges from two to I6V2 percent anorthite, the average of 46 grains
corresponds to albite having 9V2 percent anorthite. Among plagioclases also
antiperthite occurs (plate 4, figs. 1, 2). Textural features indicate that the anti-
perthite developed in the process of metasomatism. Potassium metasomatism
6 — Geologija 24/1
82	Ernest Faninger
is proved by the samples where the rims of plagioclases are replaced by po-
tassium feldspars (plate 5, fig. 1). Plagioclases are usually sericitized.
The Ravne pegmatites belong to the group of the pegmatitic dike rocks
characteristic of the entire Austroalpine. Sometimes they are considered to be
pegmatoid dike rocks. Somewhere they display schistosity, elsewhere they are
homogeneous. Their origin is differently explained. According to A. Kies-
linger (1935, p. 108) the origin of the pegmatitic dike rocks of Pohorje, the
Koralps, and Strojna appears to have been conditioned by a granitic intrusion
which could not be evidenced reliably. Doubtlessly they could not be related
with the rather young alpine tonalité of Pohorje. On the contrary P. B e c k -
Mannagetta (1967, p. 7) considered the pegmatoid dike rocks of the Ko-
ralps to be mobilizates having originated from the metamorphic rocks during
their regional metamorphism. Their age is undeterminable, but an alpine
origin cannot be taken into account.
The Ravne pegmatites did not result from a magmatic differentiation as no
outcrops of plutonic rocks appear at the surface of Strojna. Neither are they
in relation to the plutonic emplacement in the Eastern Karavanke Alps
(E. Faninger & I. Struci, 1978) as the alpine tonalité there is poor in
aplite and only orthoclase is present of the potassium feldspars (E. Fanin-
ger, 1976, p. 202). Feldspars of a similar composition occur in granite from
the Variscan age of the Karavanke Alps (E. Faninger, 1976, p. 204). If
the Ravne pegmatites were in genetic relation to this granite, then the Early
Paleozoic schists overlying the plutonic emplacement of the Karavanke Alps
should be cut by the pegmatitic dike rocks of the same kind. But such a geo-
logic relation could not be encountered there. Consequently the Ravne pegma-
tites are interpreted to be mobilizates having originated during a regional
metamorphism, and that at the end phasis of its development as they display
no schistosity. According to the investigations in the adjacent Saualps (Carin-
thia) the last metamorphism of the Austroalpine took place during the Variscan
orogeny (E. Ciar and al., 1963, p. 49). Besides all kinds of transitional varie-
ties from orthoclase to microcline it is microcline that also points to the Va-
riscan age of the Ravne pegmatites (S. Karamata, 1959, p. 33—34). Indeed,
the age is to be proved by radiometric dating. The muscovite-age of a similar
pegmatite without schistosity from the Wölzer Tauern (Styria) determined by
Rb-Sr method is 248 ± 29 million yrs. (E. Jäger & K. Metz, 1971). Such
an age could be expected for the Ravne pegmatites.
Tabla — Plate 1
SI. 1. Mikroklin z lepo razvito mikroklinsko mrežo. Pegmatit, Ravne na Koroškem,
37 X, nikola +
Fig. 1. Microcline showing a well developed microcline lattice. Pegmatite of Ravne
in Carinthia, 37 X, niçois crossed
SI. 2. Kalijev glinenec z videzom ortoklaza (o). Pegmatit, Ravne na Koroškem, 37 X,
nikola +. V zrnu zapažamo dva sistema razkolnih razpok. Tanjše pripadajo (001),
debelejše pa (201). Meritveni podatki:
Fig. 2. Potassium feldspar (o) appears to be orthoclase. Pegmatite of Ravne in Carint-
hia. 37 X, niçois crossed. Note two sets of_cleavage; the fine cracks correspond to
(001) and the thick fissures to (201). The measurements data:
84
Ernest Faninger
Tabla — Plate 2
SI. 1. Pertit. Vzporedna vlakenca (temno) v mikroklinu predstavljajo albit. Pegmatit,
Ravne na Koroškem, 37 X, nikola +
Fig. 1. Perthite. Parallel strings (dark) in microcline is albite. Pegmatite of Ravne
in Carinthia, 37 X, niçois crossed
SI. 2. Pismenkasto zraščenje mikroklina s icremenom. Pegmatit, Ravne na Koroškem,
37 X, nikola +
Fig. 2. Graphic intergrowth of microcline and quartz. Pegmatite of Ravne in Carin-
thia, 37 X, niçois crossed
Glinenci ravenskih pegmatitov
85
Tabla — Plate 3
SI. 1. Pismenkasto zraščenje plagioklaza s kremenom, 37 X, nikola +. Pegmatit, Ravne
na Koroškem
Fig. 1. Graphic intergrowth of plagioclase and quartz. Pegmatite of Ravne in Carin-
thia, 37 X, niçois crossed
SI. 2. Plagioklaz z lepo razvitimi polisintetskimi dvojčki, ki so rahlo upognjeni. Peg-
matit, Ravne na Koroškem, 15 X, nikola +
Fig. 2. Plagioclase showing well developed polysynthetic twinning slightly bent.
Pegmatite of Ravne in Carinthia, 15 X, niçois crossed
86
Ernest Faninger
Tabla — Plate 4
Si. 1. Antipertit. Svetlejši predeli zrna z lokalno razvitimi dvojčičnimi lamelami
predstavljajo plagioklaz. Temnejši predeli so kalijevi glinenci, v katerih že zapažamo
porajanje mikroklinske mreže. 37 X, nikola +. Pegmatit, Ravne na Koroškem
Fig. 1. Antiperthite. Plagioclase (light) showing twin lamellae. Potassium feldspars
(dark) characterized by initial growth of the microcline lattice. Pegmatite of Ravne
in Carinthia, 37 X, niçois crossed
SI. 2. Antipertit. Svetli deli zrna predstavljajo plagioklaz, temne lise v njem pa kali-
jeve glinence. Pegmatit, Ravne na Koroškem, 37 X, nikola +
Fig. 2. Antiperthite. The light area of the grain is plagioclase and the dark spots
belong to potassium feldspars. Pegmatite of Ravne in Carinthia, 37 X, niçois crossed
Tabla — Plate 5
SI. 1. Plagioklaz (p), ki ga delno nadomešča kalijev glinenec (o). Razkolne razpoke so
v obeh glinencih vzporedne in ustrezajo (001). Pegmatit, Ravne na Koroškem, 37 X,
nikola +
Fig. 1. Plagioclase (p) partly replaced by potassium feldspar (o). Note the parallel
cleavage of both feldspars corresponding to (001). Pegmatite of Ravne in Carinthia,
37 X, niçois crossed
Meritveni podatki za oba glinenca:
The measurements data:
Plagioklaz: R 85 I9V2 71 1(001) 3« NW 10% "/0 an Vi V2 = + 80«
Plagioclase:
Kalijev
glinenec:	R	90	06	84	1 (001) Or 1« N 2 V = — 80«
Potassium
feldspar:
Literatura
Beck-Mannagetta, P. 1967, Die »-venoide« Genese der Koralpengneise.
Joanneum, Mineralogisches Mitteilungsblatt 1'2, 6—Graz.
Ciar, E., Fritsch, W., Meixner, H., Pilger, A. & Schönen-
berg, R. 1963, Die geologische Neuaufnahme des Saualpenkristallins (Kärnten),
VI. Carinthia II, Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereins für Kärnten,
73. bzw. 153. Jg., 23—51, Klagenfurt.
Jäger, E. & Metz, K. 1971, Das Alter der Pegmatite des Raumes Bretstein-
Pusterwald (Wölzer Tauern, Steiermark). Schweiz. Mineralogische u. Petrographische
Mitteilungen«, Band 51, Heft 2/3, 411—414, Zürich.
Faninger, E. 1976, Karavanški tonalit. Geologija, 19. knjiga, 153—210,.Ljub-
ljana.
Faninger, E. & Struci, I. 1978, Plutonic Emplacement in the Eastern
Karavanke Alps. Geologija, 21. knjiga, 1. del, 81—87, Ljubljana.
Karamata, S. 1959, Alkalni feldspati u našim intruzivima. Glasnik Prirod-
njačkog muzeja. Serija A, Knjiga 11, 3—39, Beograd.
Kieslinger, A. 1935, Geologie und Pétrographie des Bachern. Verhandlungen
der Geologischen Bundesanstalt, Nr. 7, 101—110, Wien.
Nikitin, V. V. 1936, Die Fedorow-Methode. Borntraeger, Berlin.
Paleontologija in stratigrafija
Paleontology and stratigraphy
GEOLOGIJA 24/1, 91—126 (1981), Ljubljana
UDK 551.3+55L736(497.12)=863
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah
Carboniferous and Permian beds at Log in the Julian Alps
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo, univerza Edvarda Kardelja,
61000 Ljubljana, Aškerčeva 12
Vanda Kochanslaj-Dévidé
Geološko-paleontološki zavod, Sveučilište u Zagrebu,
41000 Zagreb, Socijalističke revolucije 8/II
Kratka vsebina
Mlajšepaleozojska podlaga Karavank preide pod dolino Save pri Logu
na nasprotno stran reke, kjer jo pokrivajo triadni skladi Julijskih Alp.
Med Kranjsko goro in Gozd-Martuljkom se pokažejo v dveh golicah na
površju zgornjekarbonski skladi gželijske stopnje in spodnjepermska
trogkofelska formacija v karbonatnem in klastičnem razvoju. Med dru-
gimi fosili je bila določena tudi nova podvrsta fuzulinidne vrste Schu-
bertella paramelonica iz trogkofelskega apnenca; po Alpah je dobila ime
alpina.
Abstract
Late Paleozoic basement of the Karavanke Alps continues below the
Sava valley towards Log on the opposite side of the river, where it is
overlain by the Triassic sequence of the Julian Alps. There two outcrops
of Upper Carboniferous beds of gshelian stage and Lower Permian Trog-
koiel formation occur. The latter shows both carbonate and clastic de-
velopment. Among other fossils Schubertella paramelonica alpina n. subsp.
is described from the Trogkofel limestone.
Uvod
V okviru raziskovalne naloge Biostratigrafski razvoj severnih Julijskih
Alp so bile v tretji fazi odkrite karbonske in permske plasti južno od Loga,
vzhodno od Kranjske gore. Pomembne so predvsem spodnjepermske plasti
z eno novo fuzulinidno podvrsto in eno vrsto, ki je bila tukaj prvikrat naj-
dena v Sloveniji, zanimiva je dalje rdeča alga iz rodu Efluegelia, prvič ne-
sporno določena v Jugoslaviji. Novi najdišči sta najbolj vzhodni golici mlajše-
paleozojskih skladov, ki prehajajo pod dolino Save iz južnih Karavank v Ju-
92	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
lijske Alpe. Karbonske in permske piasti Julijskih Alp zahodno od Kranjske
gore in V sosednjih Karavankah sva obdelala že prej; sedaj sta prišli na vrsto
novi najdišči, ki predstavljata najbolj vzhodni del odkrite paleozojske podlage
pod debelo triadno skladovnico.
Delo so finančno omogočili Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna
skupnost občine Jesenice in Tehniški muzej Železarne Jesenice. Vsem se toplo
zahvaljujeva.
Dosedanje raziskave
Na avstrijski rokopisni geološki karti lista Bovec v merilu 1:75 000 so
označene med Martuljkom in Kranjsko goro samo triadne plasti. Vzhodno
od Velike Pišnice, še v Kranjski gori, je našel F. Teller (1910, 172) prve
zgornjekarbonske golice na južni strani savske doline v grapi, ki poteka proti
savski strugi okoli 200 m preden prečka stara cesta Veliko Pišnico. F. Teller
(1. C. 173) je posebej navedel, da leži to najdišče en kilometer zahodnojužno-
zahodno od najdišča karbonskega skrilavca, peščenjaka in fuzulinskega ap-
nenca na pobočju severno od Loga, to je že na karavanški strani, in da sta
obe najdišči ločeni med seboj le s kvartarnimi naplavinami savske nižine.
Najbolj vzhodno najdišče v severnih Julijskih Alpah je omenil še enkrat (1. c.,
182), ko je napisal, da se pokaže paleozojska podlaga na površje 2,6 km za-
hodno od Martuljkove soteske.
Na pregledni Kossmatovi geološki karti (1913, Taf. (1) III) zahod-
nega slovenskega ozemlja se vleče na julijski strani med Gozd-Martuljkom
in Ratečami južno od kvartarnih naplavin najprej pas karbonskih in permo-
karbonskih plasti, južno od tod pa nekoliko širši enoten pas permskih in
spodnjetriadnih kamenin. Očitno sta oba pasova na tej pregledni karti zelo
shematsko prikazana in dejansko nista tako kontinuirana.
Biostratigrafski razvoj mlajšepaleozojskih skladov južno od Loga
Golici mlajšepaleozojskih plasti ležita južno od Loga med Gozd-Martuljkom
in Kranjsko goro, večja ob Tofo vem grabnu južno od Tofo ve domačije, manjša
pa v grapi južno od Tarmanove domačije (si. 1).
Golica oh Tojovem grabnu
Zgornjekarbonske kamenine. V levem bregu Tofovega grabna, ki je v spod-
njem ravninskem delu široka hudourniška struga z velikimi kosi in bloki, se
pokaže slabih 500 m od Tofo ve domačije najprej okoli dva metra močno dis-
lociranega temno sivega glinastega apnenca z rjavkastimi pegami. V vrhnjem
delu je apnenec močno razkosan in deloma zmečkan v glino. Na njem leži
temno sivi sljudni kremenov peščenjak, delno glinast, delno nekoliko laporast;
vsebuje zoglenele rastlinske ostanke in rjavkasto prepereva. Njegova vidna
debelina na površju znaša kake štiri metre; močno je tektonsko dislociran. Na
peščenjaku leži dobra dva metra razkosanega kremenovega konglomerata
s prevladujočimi belimi kremenovimi prodniki in redkimi črnimi liditnimi
oblicami in kremenovim ter peščenim vezivom. Konglomeratu sledi okoli šest
metrov črnkasto modrikaste gline s škrlicami modro sivega glinastega sij ud-
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah
93
SI. 1. Razširjenost karbonskih in permskih plasti južno od Loga
Fig. 1. Distribution of Carboniferous and Permian beds south of Log
nega skrilavca, iz katerega je glina nastala. V isti sklop spada ob zgornjem
koncu glinastega dela okoli meter debela čer črnega glinastega apnenca
z iglokožci. Nad glino je ozemlje pokrito in na površju niso razgaljene nobene
druge karbonske kamenine. V prodniku črnega mikritnega apnenca nekoliko
niže v strugi je bilo poleg nekaj redkih fuzulinidnih foraminifer tudi nekaj
posamičnih majhnih marginiferidnih brahiopodov, ki pa jih ni bilo mogoče
preparirati iz trde kamenine. V zgornjekarbonsko serijo spadajo tudi ostanki
črnega nekoliko glinastega apnenca s kamenotvornimi antrakoporelami in
zelo redki prodniki glinastega apnenca s številnimi fuzulinidnimi foraminife-
rami iz vrste Quasijusulina longissima ultima. Zgornjekarbonski različki ap-
nenca so temno sivi ali črni biomikriti, delno prepredeni z belimi kalcitnimi
žilami. V različku s številnimi fuzulinidami in malimi foraminiferami skoraj
ni apnenčevih alg, nasprotno pa v antrakoporelskem apnencu večinoma manj-
kajo fuzulinide, ki pač v alginih goščavah niso mogle uspevati, pač pa so
v njem kar pogostne male foraminifere.
V različkih zgornjekarbonskega apnenca so bile določene naslednje oka-
menine:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectahilis Pia, Pseudoepimasto-
pora sp., Epimastopora piai Korde, Epimastopora sp. in Gyroporella sp.
Rhodophyta: Efluegelia johnsoni (E. Flügel) in Archaeolithophyllum
missouriensum Johnson.
94	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Fusulinidae : Quasijusulina longissima ultima Kanmera in Rugosoju-
sulina sp.
Mikroforaminifera : Tuberitina bulbacea Gallov^ay & Harlton, Tu-
beritina sp., Climacammina sp., Deckerella sp., Palaeotextulariidae gen. indet.,
Ammovertella sp., Ammodiscus sp., Hemidiscus carnicus Schellwien, Eolasio-
discus sp., Tetrataxis sp., Calcivertella sp., Pseudobradyina sp., Bradyina sp. in
Endothyra ? sp.
Brachiopoda: Marginiferidae gen. indet.
Drugi fosili: majhne polžje hišice, ostanki briozojev in iglokožcev.
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov.
Permske kamenine. Na močno dislociranih zgornjekarbonskih plasteh leži
v nejasnem položaju in pokritem kontaktu na levem bregu Tofovega grabna
spodnjepermski apnenec, ki tvori ozek skalni greben s strmim severnim po-
bočjem in položnejšim poraslim nasprotnim pobočjem. Apnenec je temno siv,
ponekod vmes skoraj črn; ločimo več različkov:
a)	ploščasti gosti trdi algin apnenec z velikimi razvejanimi antrakopore-
lami in zelo redkimi briozoji
b)	ploščasti fuzulinski apnenec s fuzulinidami, malimi foraminiferami,
majhnimi krinoidnimi ostanki in posamičnimi antrakoporelami
c)	ploščasti krinoidni apnenec; krinoidi so kamenotvorni in pripadajo de-
loma vrsti Palermocrinus togatus, brez drugih makrofosilov; členki morskih
lilij so precej veliki in so bili naplavi j eni s krinoidnih rastišč na sekundarni
prostor
č) ploščasti krinoidni apnenec; krinoidov je manj in so majhni, debelejši
peclji so redki
d)	plastnati in slabo plastnati apnenec s krinoidnimi ostanki in brez drugih
vidnih fosilnih ostankov. V posameznih delih so bile najdene zelo redke psev-
doschwagerine, oziroma schwagerine, ki pa niso bile zajete v nobenem zbrusku
e)	ploščasti in nekoliko glinasti apnenec s prevlekami skorjastih alg z malo
ostankov iglokožcev. Skorjaste alge še niso bile sistematično obdelane.
Pokriti del pobočja med odpornimi kameninami sestoji verjetno iz peščeno-
skrilave kamenine, ki je običajna v apnencu klastične trogkofelske formacije.
Našli smo jo pogosto v Karavankah in v enakem razvoju zahodno od Kranjske
gore. Ta skladovnica, debela okoli 10 m, vsebuje tudi biomikrit in droben
apnenčev konglomerat s presedimentiranimi zgornjekarbonskimi fuzulinidami
(Rugosofusulina, Quasijusulina) in malimi foraminiferami (Ammodiscus).
V tej skladovnici ni bilo mogoče dokazati obmejnih plasti ali psevdo-
schwagerinskega apnenca. Apnenčevi različki in klastične kamenine pripadajo
spodnjemu permu in predstavljajo klastični razvoj trogkofelske formacije.
Glinasti skrilavec in peščenjak, ki drugje v tem razvoju prevladujeta, sta bila
bržkone pri tektonskih dogajanjih odtrgana od bolj trdnega apnenca in v tem
najdišču manjkata.
Različki apnenca v temno sivi apnenčevi skladovnici vsebujejo naslednje
fosile:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia, Epimastopora alpina
Kochansky & Herak, Epimastopora piai Korde in Connexia slovenica Kochan-
sky-Devidé.
Codiaceae : Eugonophyllum sp. in Neoanchicodium catenoides Endo.
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	95
Fusulinidae: Schubertella paramelonica alpina n. subsp., Darvasites
contractus (Schellwien), Staff ella zisongzhengensis (Sheng), Pseudoreichelina
sp. in Schwagerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp. in Tetrataxis sp.
Drugi fosili: Crinoidea pl. gen., Bryozoa (Trepostomata).
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov.
Na območju temnega apnenca klastičnega razvoja trogkofelske formacije
je bil najden konglomeratni blok s prevladujočimi belimi kremenovimi prod-
niki orehove velikosti in posamičnimi prodniki temno sivega apnenca, veli-
kimi v premeru največ 10 cm. Raziskani prodniki spodnjepermskega alginega
biomikrita in biomikrita so dali naslednje fosile:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia, Gyroporella nip-
ponica Endo, Pseudogyroporella mizziaformis Endo, Mizzia cornuta Kochansky
& Herak, Mizzia y ab ei (Karpinsky) in Dasycladaceae gen. indet.
Fusulinidae : Schubertella australis Thompson & Miller, Schubertella
sp. in Schwagerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Textularia sp., Tetrataxis sp., Glomospira sp.,
Globivalvulina sp., Endothyranopsis ? sp. in Nodosaria sp.
Drugi fosili: Crinoidea.
Problematica: Tubiphytes carinthiacus (E. Flügel).
Apnenčevi prodniki so zanimivi, ker deloma pripadajo temno sivemu ap-
nencu, ki vsebuje redke dazikladaceje {Mizzia yabei, Dasycladaceae gen indet.).
Apnenec s takšnimi zelenimi algami doslej ni bil najden v Julijskih Alpah
na prvotnem kraju.
Na temnem in črnem apnencu leži v nejasnem položaju rožnati, rdeči, mes-
nato rdeči in rdečkasto rjavi apnenec z značilnimi različki pisanega trogko-
felskega apnenca v Dolžanovi soteski nad Tržičem. Barva kamenine se veči-
noma brez postopnih prehodov naglo spreminja in seveda nima stratigrafskega
pomena. Najbolj pogosten je krinoidni apnenec, za njim sledi algin apnenec,
nato pa rdeči apnenec s krinoidi, apnenčevimi algami in zelo redkimi brahio-
podi. Fusulinide niso v pisanem apnencu pogostnejše kot v Dolžanovi soteski.
Pomembno pa je, da vsebuje apnenec tudi tu paratriticite. Apnenec spremlja
rdečkasta trogkofelska breča z različnimi trogkofelskimi kosi (biosparitni,
oosparitni, mesnato rdeči biomikritni) in zgornjekarbonskimi intraklasti. V
rožnatem in rdečem trogkofelskem apnencu (intrabiomikrit) so bili določeni
tile fosili:
Dasycladaceae : Pseudoepimastopora sp.
Rhodophyta : Efluegelia johnsoni (E. Flügel).
Fusulinadae : Paratriticites, verjetno P. jesenicensis in Schubertella
sp.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp., Tetrataxis sp.
Brachiopoda : Meekella cf. demissa Schellwien, Martinia sp.
Drugi fosili: Crinoidea in Bryozoa.
Trogkofelska rožnata in rdeča breča vsebuje kose oosparitov, biosparitov,
mesnato rdeči biomikrit in karbonske kose. Določene so bile približno iste
vrste fosilov kot v darvasitnem apnencu, vendar so fuzulinide redkejše in
pripadajo naslednjim oblikam:
96	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Dasycladaceae : Anthracoporella spectabilis Pia in Epimastopora
piai Korde.
Codiaceae : Eugonophyllum sp.
Rhodophyta: Efluegelia johnsoni (E. Flügel).
Fusulinidae : Schubertella australis Thompson & Miller, Boultonia
sp., Fusulinida gen. indet. in Protriticites sp. (resedimentiran iz zgornjekarbon-
skih piasti).
Mikroforaminifera : Tuberitina sp., Tetrataxis sp., Globivalvulina
sp. in Pseudobradyina sp.
Drugi fosili: Anthozoa, Crinoidea, Bryozoa in Spherae.
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov in Bacinella sp.
Na pisanem trogkofelskem apnencu leži v nejasnem kontaktu na zelo za-
raščenem svetu svetlo sivi, sivi in ponekod bledo rožnati neplastnati grebenski
apnenec ali nejasno plastnati organogeni apnenec, ki imata značilnosti kara-
vanškega trogkofelskega apnenca. Tudi nad Tofovim grabnom ima ta apnenec
največjo debelino. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, ali leži sivi apnenec povsod na
rožnatem in rdečem apnencu, ali pa pisani apnenec prehaja tudi lateralno
v sivega. Svetlo sivi apnenec vsebuje predvsem krinoide, med fusulinidami pa
darvasite; ta apnenec lahko vzporejamo z darvasitnim apnencem v Karavankah,
na primer z apnenčevo čerjo pri Lenčku. Iz tega apnenca, ki je intrabiomikrit,
biosparit ali biopelsparit, poznamo naslednje fosile:
Dasycladaceae : Epimastopora sp.
Fusulinidae : Staffetta sp., Schubertella sp., Darvasites sp., Paratri-
ticites sp. in Schw^agerininae gen. indet.
Mikroforaminifera : Palaeotextularia sp., Palaeotextulariidae gen.
indet. in Tetrataxis sp.
Drugi fosili: Crinoidea, Echinoidea in Bryozoa.
Problematica : Tubiphytes obscurus Maslov.
Najdišče v Tarmanovi grapi
Zgornjekarbonske kamenine. Južno od Tarmanove domačije so razgaljene
v Tarmanovi grapi ob robu gozda in travnika na majhnem področju močno
dislocirane zgornjekarbonske in spodnjepermske plasti. Ob prelomu mejé na
zmečkani ladinski glinovec.
Med zgornjekarbonske kamenine spada sivi srednjezrnati kremenov kon-
glomerat s kremenovim in peščenim vezivom. Zelo redki so v njem Uditovi
prodniki. V strugi leže večji in manjši kosi konglomerata, izrinjeni pri premi-
kanjih. Redki so kosi temno sivega kremenovega peščenjaka s precej sij ude
in redkimi zoglenelimi rastlinskimi ostanki. Vrhnjim karbonskim plastem pri-
pada skoraj gotovo tudi modro siva glina s posamičnimi ostanki skrilavih plo-
ščic, ki je nastala pri premikanju in gnetenju modrikasto sivega glinastega
skrilavca. V tem najdišču ni zgornjekarbonskega apnenca, dokazanega paleon-
tološko.
Spodnjepermske kamenine. V Tarmanovi grapi nisva našla rotnoveških
plasti in na površju ni apnenca z značilnimi psevdoschwagerinami, oziroma
schwagerinami. Prevladuje temno sivi in sivi apnenec, ki je bil tektonsko raz-
kosan v večje in manjše bloke in ponekod celo zdrobljen. Prepreden je z belimi
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	97
kalcitnimi žilami. Manj je drobnozrnate apnenčeve breče z resedimentiranimi
zgornjekarbonskimi triticiti in zdrobljenimi antrakoporelami. V posameznih
delih kamenine so številne fuzulinide, ki jih spremljajo pogosti ostanki apnen-
čevih alg. Redki so majhni marginiferidni brahiopodi, ki jih ni bilo mogoče
dobiti celih iz kamenine. Povečini je apnenec brez fuzulinid, pač pa vsebuje
ostanke iglokožcev in apnenčevih alg. Zanimivo je, da v Tofo vem grabnu
manjka apnenec, bogat s fuzulinidami, čeprav je tam kar precej kameninskih
različkov z različnimi fosili, ki pripadajo naslednjim oblikam:
Dasycladaceae : Anthracoporella spectahilis Pia, Epimastopora alpina
Kochansky & Herak in Epimastopora sp.
Fusulinidae: Schubertella paramelonica alpina n. subsp., Schubertella
cf. kingi Dunbar & Skinner, Bivaella sp., Darvasites contractus (Schellwien),
Pseudofusulina cf. rakoveci Kochansky-Devidé, Pseudofusulina sp. in Triticites
sp. (resedimentiran iz zgornjekarbonskih plasti)
Mikroforaminifera : Tuberitina sp.. Decker ella sp., Palaeotextularia
sp. in Glomospira sp.
V tem najdišču ni rožnatega ali rdečega trogkofelskega apnenca in tudi ne
svetlo sivega grebenskega apnenca. Vzrok temu so bila tektonska dogajanja,
pri katerih so prišle opisane mlajšepaleozojske kamenine ob prelomu v kon-
takt z ladinskim glinovcem.
Opis taksonov
Chlorophyta
Mizzia yabei (Karpinsky)
Tab. 1, si. 1
1972 Mizzia yabei (Karpinsky), H o m a n, str. 221—223, tab. 6, si. 49—50 (tu
sinonimi j a).
W. Homan je opisal 40 zbruskov z omenjeno vrsto iz Karnijskih Alp;
našel jo je v vseh treh oddelkih rotnoveških plasti in v trogkofelskih skladih.
E. Flügel je ni nikoli našel. V Jugoslaviji je vrsta znana iz trogkofelskega
apnenca zahodnih Karavank (2 najdišči) in sedaj je bil določen en tipični
vzdolžni prerez podolgastega členka s slabo poapnelim držalom. Slednje je raz-
log, da sva prerez, ki je po velikosti vejic podoben vrsti Gyroporella nipponica,
s katero je v združbi, prištela miciji. Pri nas je vrsta vsekakor redka.
Rhodophyta
Efluegelia johnsoni (E. Flügel, 1966)
Tab. 1, si. 2
1980 Efluegelia johnsoni (E.Flügel), Flügel, E., str. 163, tab. 8, si. 9, 10
(tu sinonimija)
Rod Efluegelia Vachard (v: Massa & Vachard, 1979, str. 34) iz zgor-
njega karbona in celega perma, je prištel Vachard med Porifera, medtem
ko je ostal Flügel pri skupini Rhodophyceae inc. sed. Flügel je kot
avtor vrste opisal pod imenom roda Cuneiphycus Johnson, 1960 skorjaste sesil-
ne prevleke, spojene med seboj s tenkimi stolpiči. Vendar je izhodiščni Cunei-
phycus večji, bolj grobo zgrajen ter ima debelejše skorje in stolpiče bolj redko
7 — Geologija 24/1
98	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
postavljene. Za sedaj sta priznana oba rodova, le glede njihove višje taksonom-
ske prištevnosti se avtorji ne morejo zediniti, ker pač o njihovih fosilnih ostan-
kih premalo vemo. Vrsto E. johnsoni poznamo že iz sedmih opisov. Tudi v Ju-
goslaviji je vrsta verjetno bolj razširjena, kot bi sklepali po literaturi.
V. Kochansky-Devidé jo je do sedaj namenoma prezrla, ker se ji je
zdelo, da kaže premalo značilnosti za postavitev taksona. Z Loga imamo torej
prvo zanesljivo najdišče v Jugoslaviji, in sicer iz karbonskih plasti, mesno
rdečega apnenca in iz breče trogkofelske stopnje.
Talus je bil inkrustiran; tvori prevleke na drugih organizmih, najbolj po-
gosto na krinoidnih peci j ih. Posamezne skorje rastejo malo zakrivljene, v ši-
rokem loku, ena čez drugo v pravilnih presledkih. Stolpiči med posameznimi
neravnimi skorjami cikcakastega prereza so vidno tanjši od skorij. Stolpiči —
vertikalne vezi — so precej blizu drug drugemu, tako da so »okenca«, ki jih
vidimo v vertikalnem prerezu, bolj visoka kot široka.
E. johnsoni se razlikuje od vrste Cuneiphycus aliquantulus Johnson po bolj
fini zgradbi, gostejših in tanjših skorjah in posebno po tem, da so stolpiči
veliko bliže drug drugemu. Tudi raste navadno le malo izbočena, redko prsta-
sto, kar je za Cuneiphycus navadna oblika.
Primerki iz Slovenije se v vsem ujemajo s tistimi v Karnijskih Alpah, le
da niso rumeni kot med, kar bi naj bila značilnost avstrijskih primerkov.
Fusulinidae
Schubertella paramelonica alpina n. subsp.
Tab. 2, si. 2, 3
1965 Schubertella ex. gr. paramelonica Sulejmanov; Ramovš & Kochan-
sky-Devidé, str. 9—11, tab. 2, sL 10—14.
1970 Schubertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devi -
dé, str. 190 in 229—230, tab. 4, si. 1—5.
1973 Schubertella cf. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devidé &
aut., str. 7.
? 1978 Schubertella ex gr. melonica Dunbar & Skinner; Leven & Sčer-
b o v i č , str. 85, tab. 1, si. 6
1980 Schubertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kahler & Kahler,
str. 188—189, tab. 1, si. 8
Schubertella je v Sloveniji, Avstriji in severnovzhodni Italiji (Goggau, Sei-
kofel, Forni Avoltri) precej pogosta in razširjena vedno le v trogkofelskih
skladih. Obsega torej alpsko ombočje, kar je dalo podvrsti ime: alpinus, — a =
- alpski, — a.
H o 1 ot i p je aksialno prerezan primerek generacije A iz zbruska 28 a Log,
Tarmanova grapa, zbirka zbruskov katedre za geologijo in paleontologijo fa-
kultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Tab. 2, si. 3.
Stratum typicum: Zgornji del spodnjega perma, trogkofelski skladi,
mikrobrečasti facies.
Locus typicus: Tarmanova grapa. Log pri Martuljku, Slovenija.
Diagnoza : Manjša podvrsta vrste Schubertella paramelonica Sulejma-
nov, 1949, z zelo izrazitim dimorfizmom: makrosferična generacija je zaobljeno
bikonična (razlika od S. paramelonica minor) z 2,5 do 3 navoji; mikrosferična
Karbonske in permske plasti pri Logu v Julijskih Alpah	99
ovoidna generacija pa je znatno večja in ima do 5,5 navojev, navitih bolj na
ozko.
Opis podvrste: Os hišic generacije A je zelo malo premaknjena,
medtem ko je v juvenariju generacije B zelo poševna ali celo vertikalna na
poznejšo os. Zdi se, da so primerki generacije B bolj pogostni. Generaciji se
ločita tudi po zunanji obliki: generacija A je bikonična, generacija B pa ovoid-
na; tudi v generaciji B se vidi, da sta v 3. ali 4. navoju pola nekoliko bolj
priostrena, kar daje približno bikonično obliko. Navoji priraščajo v generaciji
A nekoliko hitreje. Septa so zakrivljena in v polih le rahlo nagubana. Ustje
je vidno in homi dobro razviti. Prolokulum ima premer 0,088 mm pri holotipu
(0,080 drugi fotografirani primerek). Ostale dimenzije: L 0,83 mm (0,82), D 0,46
(0,45), L/D obeh primerkov je 1,8. Navoji so trije.
Primerjava: S", melonica Dunbar & Skinner je večja in nekoliko širša,
bolj okroglih hom. S. paramelonica Sulejmanov je tudi večja in nekoliko
hitreje prirašča. Podvrsta S. paramelonica minor Sulejmanov je manjša in na-
pihnjeno ovoidna. Poudariti je treba, da so si vse te oblike zelo blizu in tudi
starostno ekvivalentne (zgornja formacija Leonard v Teksasu, srednji in zgor-
nji tastubski in redko sterlitamakski horizont v Priuralju in trogkofelski apne-
nec do vključno skladov Gogaua v Alpah). Gre torej za lep primer ozkih vika-
ri j skih taksonov.
Staffella zisongzhengensis (Sheng)
Tab. 2, si. 5
1979 Staff ella zisongzhengensis (Sheng); Nguyen, D. T., str. 112—113,
tab. 15, si. 1—2 (tu sinonimija).
Ta vrsta ni debelo navtiloidna kot je pri večini stafel, temveč je sferična
in v aksialnem prerezu vendar neznatno rombična. Dolžina (L) edinega primer-
ka je 0,78 mm, premer (D) 0,84 mm, L/D 0,93, zunanji premer začetnega prekata
0,055 mm, največja debelina spiroteke, ki mestoma kaže keriotekalno plast,
pa 0,01 mm. Ima sedem navojev. Primerek je nekoliko manjši in ne dosega
10 navojev kot jih ima holotip.
Vrsta je znana v zgornjem permu v južni Kitajski (združba: vrste najmlaj-
ših fuzulinidnih rodov Codonofusiella, Reichelina in dolgotrajnih Nankinella
in Dunharula) v apnencu Wuchiaping (Sheng, 1963). V Kampučiji navaja
Nguyen nekoliko starejšo zgornjepermsko združbo {Sumatrina, Colania,
Kahlerina, Verheekina), na drugem najdišču so Lepidolina, Chusenella, Ver-
heekina. Golica spodnjepermskega apnenca ob Tarmanovi grapi je do sedaj
najstarejše najdišče te vrste v Sloveniji.
Pregled izsledkov
Na novo odkriti najdišči predstavljata najbolj vzhodni del razgaljenih
mlajšepaleozojskih skladov v severnih Julijskih Alpah in so del karavanško-
julijske predmezozojske podlage.
Paleontološko sva dokazala vrhnje zgornjekarbonske plasti (gželijska stop-
nja) in zelo različne kamenine spodnjepermske trogkofelske formacije (artin-
skijska in chihsijska stopnja). Rotnoveške plasti in srednje ter zgornjepermske
100	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
kamenine tamkaj niso nikjer na površju; močna tektonska premikanja so pred-
mezozojsko podlago zgubala in razlomila in ob prelomih so se posamezni deli
premaknili v različnih smereh in se izrinili iz paleozojske skladovnice. Prvi-
krat je bila v Jugoslaviji v zgornjekarbonskih plasteh in v vrhnjem delu spod-
njepermskega apnenca nesporno ugotovljena rdeča alga Efluegelia johnsoni,
opisana je nova spodnjepermska fuzulinidna podvrsta Schuhertella paramelo-
nica alpina in prvikrat v Sloveniji najdena tudi Staffella zisongzhengensis, ki
ima v spodnjepermskih plasteh Julijskih Alp svoje doslej najstarejše znano
najdišče.
Description of the new subspecies
Schuhertella paramelonica alpina n. subsp.
PI. 2, figs. 2, 3
1965 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Ramovš & Kochan-
sky-Devidé, pp. 9—11, pl. 2, figs. 10—14.
1970 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devi-
dé, pp. 190 and 229—230, pi. 4, figs. 1—5.
1973 Schuhertella cf. paramelonica Sulejmanov; Kochansky-Devidé &
aut., p. 7.
? 1978 Schuhertella ex gr. melonica Dunbar & Skinner; Leven & Scer-
bo v i č , p. 85, pl. 1, fig. 6.
1980 Schuhertella ex gr. paramelonica Sulejmanov; Kahler & Kahler,
pp. 188—189, pl. 1, fig. 8.
The mentioned form of Schuhertella appears to be very common in Slo-
venia, Austria and Italy, but always only in Trogkofel beds. Thus it is recor-
ded from the Alpine area and therefrom the name of the new subspecies is
derived.
Holotype : Axial section of the specimen representing the form A. Thin
section No. 28 a Log. PI. 2, fig. 3.
Repository : Collection of the Department of Geology and Paleon-
tology, Faculty of Sciences and Technology, 61000 Ljubljana.
Type horizon: Upper part of Lower Permian beds. Trogkofel forma-
tion, microbreccia.
Type locality: Tarman's gully. Village Log near Martuljek, W Slo-
venia, NW Yugoslavia.
Diagnosis: A small sized subspecies of the species Schuhertella para-
melonica Sulejmanov 1949, showing distinct dimorphism: megaspheric gene-
ration is roundly biconic (this makes the main difference from Schuhertella
paramelonica minor), having 2,5 to 3 volutions; microspheric ovoid generation
is, however, rather large sized and very closely coiled, up to 5.5 volutions.
Description: The shell axis of the A-generation is very little tilted,
whereas in juvenarium of the B-generation it is rather inclined or even per-
pendicular to the later axis. The specimens of the B-generation appear to be
most common. The generations also differ in their shapes: the A-generation
is biconical, the B-generation however ovoid; but the polar zones of the third
or fourth volution are somewhat more acutely pointed and consequently almost
biconical. The A-generation more tightly coiled. Septa bent and slightly plica-
Carboniferous and Permian beds at Log in the Julian Alps	101
ted at polar zones only. Aperture is visible and chomata massive and broad.
Diameter of proloculum 0.088 mm (holotype) and 0.080 (the second specimen
photographed). Other measurements: L 0.83 mm (0.82), D 0.46 (0.45), L/D for
both specimens 1.8; number of volutions 3.
Remarks : Schuhertella melonica Dunbar & Skinner is larger in size
and wider, having more spherical chomata. Schubertella paramelonica Sulej-
manov is also larger in size, tightly coiled. The subspecies Schubertella para-
melonica minor Sulejmanov is smaller in size, but ovally swollen. It is note-
worthy that all the forms mentioned above are closely related and equivalent
in stratigraphie position (UpRer Leonardian formation of Texas, Middle and
Upper Tastub and Sterlitamak /rarely/ of Priuralje region, and Trogkofel li-
mestone inclusive of Gogau beds in the Alps), and thus represent close vica-
rious taxa.
Literatura
Flügel E. & Flügel-Kahler, E. 1980, Algen aus den Kalken der Trog-
kofel-Schichten der Karnischen Alpen. In: E. Flügel: Die Trogkofel-Stufe im Unter-
perm der Karnischen Alpen. Carinthia II, 36, Sonderh., 113—182. Klagenfurt.
H o m a n , W. 1972, Unter- und tief-mittelpermische Kalkalgen aus den Ratten-
dorfer Schichten, dem Trogkofelkalk und dem Tressdorfer Kalk der Karnischen Alpen
(Oesterreich). Senckenbergiana lethaea 53, 135—313, Frankfurt/M.
Johnson, J. H. 1960, Palaeozoic Solenoporaceae and related red algae. Quar-
terly Colorado School of Mines 55, Nr. 3, XIII -f- 77, 23 tab. Golden, Colorado.
Kahler, F. & Kahler, G. 1980, Fusuliniden aus den Kalken der Trogkofel-
Schichten der Karnischen Alpen. In: E. Flügel: Die Trogkofel-Stufe im Unterperm
der Karnischen Alpen. Carinthia II, 36, Sonderh., 183—258. Klagenfurt.
Kochansky-Devidé, V. 1970, Permski mikrofosili zahodnih Karavank.
Geologija 13, 175—256, Ljubljana.
Kochansky-Devidé, V., Buser, S., Cajhen, J. & Ramovš, A.
1973, Podroben profil skozi trogkofelske plasti v potoku Košutnik v Karavankah. Raz-
prave Slov. akad.. razr. IV, 16, 171—184, Ljubljana.
Kossmat, F. 1913, Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion.
Mitt. Geol. Ges. 6, 61—165, Taf. III, IV, Karte des alpin-dinarischen Grenzgebietes.
Wien.
Leven, E. Ja. & Š č e r b o v i č , S. F. 1978, Fuzulinidy i stratigrafija assel'
skogo jarusa Darvaza. Izd. »Nauka«, 1—Í62, Moskva.
Massa, D. & Vachard, D. 1979, Le Carbonifère de Libye occidentale: bio-
stratigraphie et micropaléontologie. Revue l'Inst. franç. pétrole 34, No. 1, 3—48, 19. si.,
9 tab., Paris.
Nguyen, D. T. 1979, Etude micropaléontologique (Foraminifères) de maté-
riaux du Permien du Cambodge. Thèse, Univ. de Paris Sud, Centre d'Orsay, 1—166.
Ramovš, A. 1974, Biostratigrafski dosežki v paleozoiku Slovenije v zadnjih
20 letih. 8. jugoslov. geol. kongres. Bled 1.—5. oktobra 1974: 2: paleontologija, sedi-
mentologija, stratigrafija, 27—44, Ljubljana.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, V. 1979, Karbonske in permske
plasti v severnih Julijskih Alpah. Geologija 22, 21—54, Ljubljana.
Rokopisna geološka karta lista Bovec (Flitsch) v merilu 1:75 000. Dunajski geološki
zavod.
Sheng, J. C. 1963, Permian Fusulinids of Kwangsi, Kueichow and Szechuan.
Palaeont. Sinica (N. S. B.) No. 149 (10), Alead. Sinica, 122—247, 36 tab., Peking.
Teller, F. 1910, Geologie des Karawankentunnels. Denkschr. Math.-naturwiss.
Kl. Akad. Wissensch. 82, 143—250, Taf. IL III. Wien.
102	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Tabla 1 — Plate 1
1	Mizzia yabei (Karpinsky)
Spodaj je viden majhen členek, obraščen s sesilnimi foraminiferami
Tofov graben. Log, 70/1—80. X 20
A small stem segment with attached foraminifers (below)
Tof's graben. Log, 70/1—-80. X 20
2	Efluegelia johnsoni (E. Flügel)
Tofov graben. Log, 25 a/79. X 30
Tof's graben. Log, 25 a/79. X 30
3	Biopelsparit z rodom Darvasites, dasikladacejami in krinoidnimi peclji
Tofov graben, Log, 25 a/79. X 6
Darvasites, Dasicladaceae, and crinoidal fragments from biopelsparite
Tof's graben, Log, 25 a/79. X 6
4	Gyroporella nipponica Endo (zgoraj — above)
Tubiphytes obscurus Maslov (spodaj — below)
Tofov graben. Log, 70/1—80. X 20
Tolf's graben, Log, 70/1—80. X 20
5	Anthracoporella spectahilis Pia
Vidne so dvakrat rogovilaste vejice
Tofov graben, Log, 70/1—80. X 60
Twice-dichotomous branches are seen
Tof's graben. Log, 70/1—80. X 60
Bradyina sp. (desno — right)
Tofov graben. Log, 70/1—80, X 60
Tof's graben. Log, 70/1—80. X 60
Tabla 1 — Plate 1
104	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
^	Tabla 2 — Plate 2
1 Archaelithophyllum missouriensum Johnson
Tofov graben, Log, Тг/бО-а. X 20
Tof's graben. Log, T2/80-a. X 20
2—3 Schubertella paramelonica alpina n. subsp. X 60
2	Iz zbruska — From a thin section
Tofov graben, Log, T4/80-a
Tof's graben. Log, T4/80-a
3	Holotypus
Tarmanova grapa. Log, 28 a/80
Tarman's gully. Log, 28 a/80
4	Darvasites contractus (Schellwien)
Tofov graben. Log, T4/80-a. X 20
Tof's graben, Log, T4/80-a. X 20
5	Staff ella zisongzhengensis (Sheng)
Tofov graben. Log, T4/80-a. X 40
Tof's graben, Log, T4/80-a. X 40
6	Pseudobradyina sp
Tofov graben. Log, T2/8O-C. X 60
Tof's graben, Log, T2/8O-C. X 60
7	Ammodiscus sp
Tofov graben, Log, Ti/80-b. X 60
Tof's graben, Log, Ti/80-b. X 60
8	Hemidiscus carnicus Schelhvien
Tofov graben, Log, Тз/80-b. X 60
Tof's graben. Log, Тз/80-b. X 60
9,10 Calcivertella sp
Tofov graben, Log, T2/8O-C; T;t/80-a. X 40
Tof's graben. Log T2/8O-C; Тз/80-a. X 40
Tabla 2 — Plate 2
106	Anton Ramovš & Vanda Kochansky-Devidé
Tabla 3 — Plate 3
1	Apnenčeva breča iz različnih trogkofelskih kosov
Tofov graben, Log, 25 a/79. Negativ, X 6
Limestone breccia composed of various fragments of Trogkofel beds
Tof's graben. Log, 25 a/79. Negative, X 6
2	Trogkofelski biomikritni apnenec s presedimentiranima zgornjekarbonskima ro-
dovoma Rugosofusulina in Quasifusulina ter s krinoidnimi peclji
Tofov graben. Log, 71/80. Negativ, X 6
Reworked Upper Carboniferous genera Rugosofusulina and Quasifusulina, and
crinoid stems incorporated in Trogkofel biomicrite limestone
Tof's graben. Log, 71/80. Negative, X 6
Tabla 3 — Plate 3
GEOLOGIJA 24/1, 109—126 (1981), Ljubljana
UDK 551.763.1:56L26+563.12(497.12)=863
Biostratigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem kotaru
Biostratigraphy of Jurassic beds south of Prezid in Gorski Kotar
Stevo Dozet in Ljudmila Sribar
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Južno od Prezida v Gorskem kotaru se v jurskem zaporedju plasti
vrste različki apnenca in dolomita z vložki intraformacijske breče in
oolitnega apnenca. Meja med triadnim in jurskim sistemom je postopna
in je ni mogoče kronološko točno določiti. Dovolj jasno se izražajo na-
slednje cone: litiotidna cona (srednji lias), Mesoendothyra croatica (spod-
nji dogger), Selliporella donzella (zgornji dogger), Macroporella sellii
(spodnji malm), Clypeina jurassica (zgornji malm). Najvišji del zgornje-
malmskih plasti se loči od nižjega dela po združbi vrste Clypeina juras-
sica in velikih tintinin; zato je označen kot posebna podcona.
Abstract
An interrupted succession of the Jurassic beds is well exposed south
of Prezid in Gorski Kotar. In general different limestone and dolomite
varieties succeed each other and some intraformational breccia and oolite
intercalations occur here and there. The boundary between Triassic and
Jurassic systems being transitional in its lithologie character could not be
identified chronologically. The following zones have been determined
clearly enough: Lithiotid zone (Middle Liassic), Mesoendothyra croatica
(Lower Doggerian), Selliporella donzella (Upper Doggerian), Macropo-
rella sellii (Lower Malmian), Clypeina jurassica (Upper Malmian). In the
top of the latter a subzone is distinguished as Clypeina jurassica is asso-
ciated there with Campbelliella milesi milesi.
Uvod
Med geološkim kartiranjem sekcije Prezid na listu Delnice osnovne geološke
karte SFRJ 1 :100 000 je pritegnil pozornost avtorjev popolen razvoj jurskih
plasti med Berinščekovo in Brinjevo drago (si. 1).
Plasti vpadajo pod kotom 20 do 30" približno proti zahodu. Navzdol pre-
hajajo postopno v triadni dolomit, navzgor pa v spodnjekredni apnenec. Na-
men najinega dela je, nadrobno prikazati litostratigrafski in biostratigrafski
presek tega dela Gorskega kotara.
110
Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
SI. 1. Položajna karta geološkega preseka jurskih plasti med Berinščekovo drago in
Brin j evo drago
Fig. 1. Location map of the geologic section of Jurassic beds between Berinščekova
draga and Brinjeva draga
Dosedanje raziskave
M. V. Lipoid (1858) je na manuskriptni geološki karti prikazal jurske
plasti med Brinjevo in Berinščekovo drago kot triadni apnenec in dolomit.
O. K adié (1918) je med Čabrom in Gerovim označil triadni apnenec z litio-
tidami. A. G r u b i ć (1961) je poudaril pomen litiotid za stratigrafijo Dina-
ridov. Stratigrafsko so litiotide omejene na srednji lias; v spodnjem liasu jih
sploh ni, v zgornjem pa je njihova prisotnost problematična. Po A. Polšaku
(1965) imajo aberantne tintinine v Dinaridih širši časovni obseg. R. Radoičič
(1969) je plasti z aberantnimi tintininami prištela k spodnji kredi in sicer v in-
fravalanginijsko (berriasijsko) stopnjo in spodnjevalanginijsko stopnjo. D.
Turnškova (1969) je v spodnjem malmu južne Slovenije določila tri tipe
hidrozojske favne: Cladocoropsis v južnem favnističnem območju, parastro-
matoporidni tip v združbi koral in hetetid v srednjem favnističnem območju
Biosti^atigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem kotaru	111
in aktinostromaridni tip v severnem favnističnem območju. L. B a b i č & I.
G u š i Ć (1969) sta v Gorskem kotaru med Skadrom in Lukovdolom opisala
liasne, doggerske, malmske in spodnjekredne plasti. M. Pleničar (1970)
je v razlagi lista Postojna razdelil juro na spodnji, srednji in zgornji lias,
dogger ter spodnji in zgornji malm. Enako je razdelil jurske plasti D. Savie
(1973) med Zgornjim Jelenjem in Grobniškim poljem na listu Delnice. S.
Bus er (1974) je v tolmaču lista Ribnica razdelil juro v spodnji in srednji
lias, zgornji lias in dogger, spodnji del malma ter v zgornji del malma. S.
Dozet (1974, 1975 in 1980) je v jurskih plasteh lista Delnice razlikoval enote
spodnjega in srednjega liasa, zgornjega liasa in doggerja, oxfordija-spodnjega
kimmeridgija ter zgornjega kimmeridgija-titonija. I. Velie in B. Sokač
(1978) sta na področju Istre, Gorskega kotara, severozahodne Like, Dalmacije
in južne 'Hercegovine raziskovala vertikalno razprostranjenost aberantnih tin-
tinin in ugotovila njihovo zgornjemalmsko starost.
Presek jurskih plasti Berinščekova draga-Brinjeva draga
Po fosilih, legi in litološki sestavi sva jurske plasti Gorskega kotara med
Berinščekovo in Brinjevo drago razdelila na tri serije: lias, dogger in malm.
V celotnem neprekinjenem zaporedju jurskih sedimentov sva določila štiri
cenocone, eno podcono in dve intervalni coni (si. 2).
Spodnjeliasne plasti so razkrite pri Brin j evi dragi. Meja med triadnimi
in jurskimi plastmi v našem profilu kronostratigrafsko ni definirana. Zgor-
njetriadni stromatolitni in laminirani dolomit z onkoidi in megalodontidi pre-
haja postopno v bituminozni zrnati dolomit. Dolomitni prehod sva prištela
k zgornji triadi, mejo med jurskim in triadnim sistemom pa sva postavila tam,
kjer bituminozni zrnati dolomit ne vsebuje več vložkov laminiranega dolomita.
Spodnji lias sestoji iz temno sivega in rjavkasto sivega srednjezrnatega in
debelozrnatega plastovitega in ploščastega bituminoznega dolomita. Posamezne
plasti so debele 10 do 35 cm. Dolomit je močno rekristaliziran. Od fosilov
vsebuje le ostanke polžev, školjk in foraminifer, ki nimajo pomena za strati-
grafijo. Uvrstila sva ga v intervalno cono, debelo okoli 100 m.
Srednjeliasne plasti se pričnejo s temno sivim zrnatim ploščastim in pla-
sto vitim bituminoznim dolomitom, ki vsebuje litio tide. Sledi črni plastoviti
in ploščasti apnenec z vložki ploščastega zrnatega dolomita. Na apnencu leži
tanka plast temno sivega zrnatega plastovitega bituminoznega dolomita. Nato
se ponovi črni mikritni apnenec. V zaporedju sledi temno sivi zrnati bitumi-
nozni dolomit in na njem okoli 60 m debela skladovnica črnega tankoplasto-
vitega apnenca, ki je izredno bogat s fosili. Mikritni apnenec se pojavlja v ob-
liki tanjših vložkov v sparitnem apnencu. Bazalni del litiotidnega člena vse-
buje leče drobnozrnatega plastovitega oolitnega apnenca. Litiotide, drobni
polžki in drugi moluski ter redke foraminifere in alge se dobijo v celotnem
zaporedju srednjeliasnega apnenca. Najpomembnejše so litiotide, zato smo po
njih imenovali cenocono. Približno v sredini tega zaporedja nastopa dva metra
debel horizont plastovitega apnenca, v katerem so nakopičeni megalodontidi in
drobni polžki v taki množini, da lahko govorimo o lumakeli.
Na njem leži 100 m črnega ploščastega mikritnega apnenca, ki vsebuje
v zgornjem delu odlomke lupin moluskov in dva približno 20 m debela vložka
112	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
rjavkasto sivega ploščastega zrnatega dolomita. Ploščasti apnenec je prekrit
s plastovitim apnencem z litiotidami, debelim 8 m. Celotna debelina litiotidne
cone je približno 200 m.
Zgornjeliasne plasti so odkrite zahodno od Brin j eve drage. V spodnjem
delu se menjavata črni ploščasti in plastoviti apnenec s ploščastim rjavkasto
sivim drobnozrnatim in srednjezrnatim bituminoznim dolomitom. V zgornjem
delu pa prevladuje črni plastoviti in ploščasti mikritni apnenec z vložki sivega
oolitnega apnenca. Starost teh plasti je določena le po legi v sedimentnem
zaporedju med srednjeliasnim apnencem z litiotidami in spodnjedoggerskim
apnencem s foraminifero Mesoendothyra croatica. Zgornjeliasne plasti sva
uvrstila v intervalno cono, debelo do 100 m.
Liasne plasti v profilu Brinjeva in Berinščekova draga so razvite večidel
dolomitno. Značilno za vse območje južno od Prezida je, da liasne plasti, pred-
vsem srednjeliasne ne vsebujejo vodilnih foraminifer in alg. Verjetno se
v dolomitu niso ohranile zaradi dolomitizacije. Tudi litiotide, ki so na tem
območju edini vodilni fosili srednjega liasa, so slabo ohranjene. Liasni sedi-
menti so se odlagali na karbonatni plošči v plitvomorskem šelfnem okolju.
Spodnjedoggerske in zgornjedoggerske kamenine se raztezajo od severa
proti jugu zahodno od Brinjeve drage v pasu, širokem okoli 500 m. Spodnje-
doggerske plasti so debele okoli 200 m in so razvite enolično kot temno sivi
in črni plastoviti redkeje ploščasti apnenec. Okolje sedimentacije je ostalo
v doggerski dobi enako kot v liasu. Prevladuje mikritni apnenec, medtem ko
se oolitni in psevdoolitni različek ter intraf ormaci j ska apnena breča pojav-
ljajo le v obliki redkih vložkov. Spodnjedoggerski apnenec je povsod bolj ali
manj dolomitiziran. Ponekod je laminast; najpogosteje se menjavajo lamine
mikrita in dolomitnih kristalov, ki so v kamenini zelo izraziti. Spodnjedo-
ggerske plasti ustrezajo cenoconi Mesoendothyra croatica. Vodilno foramini-
fero Mesoendothyra croatica Gušić (tabla 1, si. 1, 2) spremljajo še druge, in
sicer: Glomospira sp., Verneuilinidae in Textulariidae. Poleg foraminifer smo
dobili tudi nekaj redkih alg in drugih mikrofosilov: Thaumatoporella parvo-
vesiculifera (Raineri), Codiaceae, Echinodermata, Ostracoda, mikrogastropode
in zelo redko vrsto Favreina salevensis (Paréjas). Najine raziskave in primer-
java s sosednjimi območji kažejo, da je vrsta Mesoendothyra croatica omejena
na spodnjedoggerske plasti.
Biosti^atigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem kotaru
113
SI. 2. Zaporedje jurskih plasti južno od Prezida
Fig. 2. Columnar section of the Jurassic beds south of Prezid
8 — Geologija 24/1
114	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Zgornjedoggerska skladovnica apnenca, apnene breče in dolomita leži kon-
kordantno na spodnjedoggerskem apnencu. Prevladuje sivi plastoviti in plo-
ščasti apnenec s pogostnimi vložki intraformacijske apnene breče in rjavkasto
sivega debelokristalastega ploščastega dolomita, ki se menjava z apnencem
različnih struktur. Tudi zgornjedoggerski apnenec je pogosto dolomitiziran ali
sekundarno spremenjen v dolomit. Mikrofosili, med katerimi so najpomemb-
nejše alge, nastopajo v apnencu. V dolomitu jih ni ali pa so zaradi dolomiti-
zacije popolnoma uničeni. Vodilna alga tega dela zaporedja jurskih plasti je
vrsta Selliporella donzella Sartoni & Crescenti (tabla 1, si. 3, 4), po kateri
je dobila ime mlajša doggerska cenocona. Redkejše so druge alge in mikro-
fosili: Thaumatoporella parvovesicuUjera (Raineri), Codiaceae, Cyanophyta,
nedoločljiv algin detritus, Echinodermata, Ostracoda, lupine mehkužcev in
mikrogastropodov. Med foraminiferami je najpomembnejša vodilna zgornje-
doggerska vrsta Meyendorffina hathonica Auroze & Bizon (tabla 2, si. 1).
Spremljajo jo oblike, ki imajo večjo vertikalno stratigrafsko razširjenost: Tro-
cholina elongata (Leupold), TrochoUna sp., Pfenderina salernitana Sartoni &
Crescenti (tabla 2, si. 2), Textulariidae in Verneuilinidae. Celotna debelina
doggerskih plasti je približno 450 m.
Enolična karbonatna sedimentacija se je nadaljevala tudi v malmu. Malm-
ske kamenine so po razširjenosti na prvem mestu. Razkrite so med Crno goro
in Berinščekovo drago. Na podlagi mikrofavne in mikroflore se dele malmske
plasti na spodnji in zgornji del. Litološko in po mikrofosilih so plasti spod-
njega malma zelo pestre. Njihovo zaporedje se prične s sivim plastovitim
mikritnim apnencem, ki kaže različne stopnje dolomitizacije; ponekod je la-
minast. Navgor sledi temno sivi in črni plastoviti apnenec, ki pripada različ-
nim strukturnim tipom. Za ta del zaporedja so značilni trije horizonti brahio-
podov. Na apnencu z brahiopodi leži plastoviti temno sivi debelokristalasti
bituminozni dolomit s kladokoropsisi. Spodnjemalmsko zaporedje se konča
s sivim plastovitim apnencem z bogato mikrofavno in mikrofloro. Najpo-
membnejši fosil spodnjemalmskih plasti je alga Macroporella sellii Sartoni &
Crescenti (tabla 3, si. 1). Po njej ima svoje ime cenocona, ki obsega plasti
spodnjega malma. Poleg vodilne vrste Macroporella sellii nastopajo še alge
Gryphoporella minima Nikier & Sokač, Thaumatoporella parvovesicuUjera
(Raineri) in Cyanophyta. Tudi foraminifere so številne in so v celotni asocia-
ciji značilne za spodnji malm, čeprav ima večina oblik večjo vertikalno stra-
tigrafsko razširjenost. Pogostne oblike so: Kurnuhia palastiniensis Henson
(tabla 3, si. 4), Pfenderina salernitana Sartoni & Crescenti, Nautiloculina ooli-
thica Möhler (tabla 3, si. 3), Protopeneroplis striata Weynschenk (tabla 2, si. 3),
TrochoUna elongata (Leupold) (tabla 2, si. 4), Kurnuhia sp., Pfenderina sp.,
TrochoUna sp. ter zastopniki družin Ophthalmidiidae, Textulariidae in Ver-
neuilinidae. Značilni za to stratigrafsko obdobje so predstavniki iz družine
Biokovinidae, ki še čakajo na ožjo določitev.
Hidrozoj Cladocoropsis mirahilis Felix (tabla 3, si. 2) nastopa v profilu
Brinjeva-Berinščakova draga v dolomitu, vendar je redka. Debelina spodnje-
malmskega apnenca je prek 800 m.
Konkordantno na plasteh cenocone Macroporella sellii leže zgornjemalmski
sedimenti. Prično se s sivim ploščastim apnencem, ki je po strukturi raznolik,
ponekod tudi laminast, ali pa vsebuje značilne izsušitvene pore. Vsebuje vo-
Biosti^atigrafija jurskih plasti južno od Prezida v Gorskem kotaru	115
dilne zgornjemalmske alge Clypeina jurassica Favre (tabla 4, si. 1, 2 in tabla 5,
si. 1). Po njej je imenovana cenocona, ki obsega plasti zgornjega malma.
Sledi značilno menjavanje plasti svetlo sivega plastovitega in skladovitega
apnenca in sivega zrnatega dolomita. Apnenec je dolomitiziran do različne
stopnje, dolomit pa razvit tudi lečasto.
Med menjajočimi se plastmi apnenca in dolomita se dobe vložki intrafor-
macijske apnene in dolomitne breče.
Mikrofosili, predvsem Clypeina jurassica, so pogostni v apnencu, v dolomi-
tiziranem apnencu in dolomitu pa so zelo slabo ohranjeni (tabla 5, si. 2). Poleg
vodilne vrste Clypeina jurassica Favre so v zgornjemalmskem apnencu po-
gostne še alge Salpingoporella annulata Carozzi, Thaumatoporella parvove-
siculifera (Raineri), Cyanophyta, Codiaceae in Characeae. Zelo redke so fora-
minifere Kurnuhia palastiniensis Henson, Kurnuhia sp., Trocholina elongata
(Leupold), Trocholina sp., Ophthalmidiidae, Textulariidae in Verneuilinidae.
Poleg alg in foraminifer dobimo še ostanke vrste Favreina salevensis (Paréjas),
oogonije haracej (tabla 5, si. 4) in ostrakode.
Mikrofosilni ostanki v zgornjem malmu, zlasti alge in oogoniji haracej, ka-
žejo na sedimentacijo v plitvem toplem morju na karbonatni polici, v okolju
lagune in litorala, kjer je prihajalo do občasnih izsušitev. Značilni znaki
sedimentacijskega okolja so laminiranost, izsušitvene pore in nadplimski kon-
glomerat.
Najvišji del plasti cenocone Clypeina jurassica lahko označimo kot pod-
cono Clypeina jurassica in Campbelliella milesi milesi. Tudi v tem delu zapo-
redja se menjavajo razni strukturni tipi apnenca in zrnatega dolomita. Klipeine
in aberantne tintinine, med katerimi je največkrat zastopana vrsta Campbel-
liella milesi milesi Radoičić (tabla 5, si. 3) nastopajo v apnencu. Plasti podcone
so debele 30 m, celotna debelina plasti zgornjega malma pa znaša približno
480 m.
116	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Tabla 1 — Plate 1
1, 2 Mesoendothyra croatica Gušić, 60' X
Cenocona — Assemblage zone Mesoendothyra croatica
Spodnji dogger — Lower Doggerian
Presek — Section Brinjeva draga—Berinščekova draga
3, 4 Selliporella donzella Sartoni & Crescenti, 25 X
Cenocona — Assemblage zone Selliporella donzella
Zgornji dogger — Upper Doggerian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
Tabla 1 — Piate 1
118	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Tabla 2 — Plate 2
1	Meyendorffina bathonica Auroze & Bizon, 40 X
2	Pfenderina salernitana Sartoni & Crescenti, 50 X
Cenocona — Assemblage zone Selliporella donzella
Zgornji dogger — Upper Doggerian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
3	Protopeneroplis striata Weynschenk, 55 X
4	Trocholina elongata (Leupold), 20 X
Cenocona —■ Assemblage zone Macroporella sellii
Spodnji malm — Lower Malmian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
Tabla 2 — Plate 2
120	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Tabla 3 — Plate 3
1	Macroporella sellii Sartoni & Crescenti, 60 X
2	Cladocoropsis mirabilis Felix, 10 X
3	Nautiloculina oolithica Möhler, 60 X
4	Kurnuhia palastiniensis Henson, 45 X
Cenocona — Assemblage zone Macroporella sellii
Spodnji malm — Lower Malmian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
Tabla 3 — Plate 3
122	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Tabla 4 — Plate 4
1	Clypeina jurassica Favre, prečni presek — transverse section, 50 x
2	Clypeina jurassica Favre, tangencialni presek — tangential section, 50 X
Cenocona — Assemblage zone Clypeina jurassica
Zgornji malm — Upper Malmian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
Tabla 4 — Plate 4
124	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Tabla 5 — Plate 5
1	Clypeina jurassica Favre, 20 X
2	Dolomitizirani apnenec s klipeinami — Dolomitic limestone with klipeins, 20 X
Cenocona — Assemblage zone Clypeina jurassica
Zgornji malm — Upper Malmian
Presek — Section Berinščekova draga—Brinjeva draga
3	Clypeina jurassica Favre, Campbelliella milesi milesi Radoičić
4	Oogoniji haracej — Charophyte oogonia, 20 X
Podcona— Subzone Clypeina jurassica + Campbelliella milesi milesi
Zgornji del zgornjega malma — Upper part of Upper Malmian
Tabla 5 — Plate 5
126	Stevo Dozet & Ljudmila Šribar
Literatura
Babic, L. in G u š i ć, I. 1969, Novi podaci o juri i donjoj kredi u Gorskom
kotaru. Geol. vjesnik 22, 17—23, Zagreb,
Bus er, S. 1974, Tolmač k Osnovni geološki karti SFRJ 1:100 000 list Ribnica,
Zvezni geološki zavod, 1—60, Beograd.
Dozet, S. 1974, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000 list Delnice. Geologija
17,	503—504, Ljubljana.
Dozet, S. 1975, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000 list Delnice. Geologija
18,	366—369, Ljubljana.
Dozet, S. 1980, Jurske plasti na Kočevskem in južnovzhodnem Notranjskem.
Rudarsko-metalurški zbornik 27, štev. 4, 443—457, Ljubljana.
G r u b i Ć, A. 1961, Novo o litiotidama (New in Lithiotidae). III. kongr. geol.
Jugosl. 1, 193—199, Titograd
K a d i Ć, O. 1913, Die geologischen Verhältnisse des Gebietes zwischen Platak
und Gerovo. Jb. Geol. R.-A., 55—58, Budapest.
Lipoid, M. V. 1858, Manuskriptna geološka karta Lož—Čabar 1:75 000.
Lipoid, M. V. 1858, Manuskriptna geološka karta Črnomelj—Kočevje 1:75 000,
Dunaj.
Pleničar, M.» 1970, Tolmač k Osnovni geološki karti SFRJ 1:100 000 list Po-
stojna. Zvezni geološki zavod, 1—<62, Beograd.
P o 1 š a k, A. 1965, Stratigrafija jurskih i krednih naslaga Srednje Istre. Geol.
vjesnik 1811, 167—187, Zagreb.
Radoičič, R. 1969, Aberantna grana fosilnih tintinina (podred Tintinina). Pa-
leontologia Jugoslavica 9, 1—74, Zagreb.
Savie, D. 1973, Razvoj jure i krede izmedju Gornjeg Jelenja i Grobničkog
polja. Geol. vjesnik 25, 127—156, Zagreb.
Šribar, L. 1979, Biostratigrafija mejnih plasti med juro in kredo v južni Slo-
veniji. Geologija 22/1, 113—116, Ljubljana.
Turnšek, D. 1969, Prispevek k paleoekologiji jurskih hidrozojev v Sloveniji.
Razpr. SAZU, 4. razr. 12/15, 211—235, Ljubljana.
Velie, I. in Sokač, B. 1978, Biostratigrafska analiza jure i donje krede šire
okolice Ogulina (središnja Hrvatska). Geol. vjesnik 30/1, 309—337, Zagreb.
Palinologija
Palynoìogy
GEOLOGIJA 24/1, 129—126 (1981), Ljubljana
UDK 561:581.331.2:551.332:551.793(497.12)==863
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
Alojz Šercelj
Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3
Kratka vsebina
Kvartarni sedimenti v zgornjem delu Soške doline so bolj nakopičeni
po debelini kot po širini. Večidel so glacialnega in fluvioglacialnega izvo-
ra. Pri Solkanu se Soška dolina razširi v Goriško polje in se združi
z Vipavsko dolino; s tem se poveča sedimentaci j ski prostor v spodnjem
delu Soške doline in so zato sedimenti bolj razširjeni v horizontali. Pelod,
določen v vzorcih iz desetih najdišč v severnem delu Soške doline in iz
osmih v njenem južnem delu, kaže, da so sedimenti nastali v stadialnih
dobah od riške poledenitve do konca würmske. Le golica jezerske krede
na hribu Radovlje izvira iz zgodnjega würmskega interstadiala ali inter-
glaciala.
Abstract
Quaternary deposits confined to the Upper Soča Valley are much
more accumulated in the vertical than in the horizontal section. They are
mainly of glacial and fluvioglacial origin. At Solkan the Soča river enters
the Gorica field coming together viúth the Vipava Valley. There, the
fluvioglacial deposits are spread far and wide in the Lower Soča Valley.
An attempt was made to date and correlate the sediment samples taken
from ten locations in the Upper Soča Valley and from eight sections in
its lower part. By the pollen contents of the examined samples stadial
periods from the Riss glaciation up to the end of Würm glaciation are
indicated.
Uvod
Kvartarni zasip Soške doline in njegovo podlago so najprej preučevali pred-
vsem z glaciogeološkega vidika, ko pa je Soča postala zanimiva za elektro-
gospodarstvo, so ga nadrobno raziskali z vidika hidrotehnike. Omembe vredni
so rezultati vrtanja pri Srpenici, Boki in Suhem potoku, ki so opozorili na
veliko debelino površinskega proda, jezerske krede in grušča pod njo; pri
Suhem potoku leži podlaga zasipa 280 m globoko, pri Srpenici pa celo 322 m
(D, Kuščer in sodel., 1974). Palinološke metode so prišle na vrsto soraz-
merno pozno, a se vedno bolj uveljavljajo zlasti v kronostratigrafskih določit-
vah usedlin, kjer manjkajo drugi fosili ter v študiju paleoekoloških razmer.
9 — Geologija 24/1
130
Alojz Šercelj
Zgornje Posočje
Vzorci jezerske krede, morene, gline ter drugih pleistocenskih usedlin in
naplavin, določeni po njihovi pelodni vsebini, izvirajo iz naslednjih lokacij
Zgornjega Posočja:
—	Lepena v dolini Lepen j ice, levega pritoka Soče
—	Struga hudournika zahodno od Bovca
—	Vrtina Bovec-76
—	Pobočje hriba Radovi j e zahodno od Bovca
—	Usek ceste pri naselju Sedlo pred Breginjem
—	Odkop jezerske krede v Srpenici (Brezovo)
—	Okolica Kobarida
—	Levi breg Soče pod vasjo Volarje med Kobaridom in Tolminom
—	Okolica Tolmina, cesta Most na Soči—Tolmin, Modrejce, Zatolmin
—	Cestni ovinek pred kamnolomom anhovske cementarne
—	Deskle.
Lepena. Malo pred izlivom potoka Lepenjice v Sočo je ob desnem pobočju
doline ohranjen manjši erozijski ostanek peščene jezerske krede, odkladnine
zajezitvenega jezera, ki je bilo nastalo ob boku fluvioglacialnega grušča v do-
lini Soče. Kreda kaže delno znake, da je nastala v delti; ponekod je nagnjena
proti dolini. Lahko pa je poševna lega plasti posledica polzenja še mehkega
sedimenta od obrobja proti sredini. Kreda je prvotno pokrivala celotno dolino
spodnje Lepenjice, ko pa je v postglacialu Soča odnesla večji del svojih napla-
vin, je tudi Lepenjica odplavila svojo kredno odkladnino.
Za pelodne analize smo v dostopnem profilu vzeli šest vzorcev. Detritični
jezerski sedimentaci j ski material se odlaga dokaj hitro; zato sklepamo, da se
je celotna kredna plast, debela 150 cm, usedla v kratkem časovnem intervalu.
Tabela 1 pelodnih analiz kaže, da je bila vegetacija ob času usedanja naj-
globljega dela jezerske krede izrazito hladnodobna. V vegetacijski sliki docela
Tabela 1. Pelodne analize jezerske krede
iz Lepene
Table 1. Pollen analyses of lacustrine silt
and clay from Lepena
Tabela 2. Pelodne analize je-
zerske krede iz vrtine
Bovec-76
Table 2. Pollen analyses of
lacustrine silt and clay from
the borehole Bovec-76
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline
131
SI. 1. Položajna karta preiskanih palinoloških profilov
Fig. 1. Location map of the sites sampled for the palynological purpose
132	Alojz Šercelj
prevladuje borovec, le nekaj smreke je še morda rastlo tod okoli. Pelod kosi-
ternice (Ephedra) je najbrž nalet od daleč, kot povsod po Evropi proti koncu
würmske dobe. Tudi zeliščna vegetacija, ki v periglacialnih območjih v fazah
umikanja ledenikov takoj prekrije od ledenika zapuščene površine, je zelo siro-
mašna (tabela 1). Iz tega sklepamo, da se je ta kreda usedala še v zelo hladnem
obdobju, ki ni dopuščalo vegetacijskih sprememb. To pa je bil najverjetneje
čas po maksimumu zadnje faze würmske ohladitve W III, takoj ko se je začel
led tajati in ledenik umikati.
A. Winkler (1926) je pripisal tej kredi postglacialno starost, kar prav
gotovo ne drži, saj ni sledov o kakršnikoli otoplitvi. V postglacialu pa se je
kreda že začela odplavi jati.
Bovec. Ob zahodnem robu kraja Bovec je bil v strugi hudornika razgaljen
profil morene in proda z vložkom temne karbonatne gline. Pelodne analize so
pokazale palinofloro hladnega pleistocenskega obdobja: Pinus 89,4 "/o, Pinus
(hapl.) 7,3 0/0, Juniperus 0,4 Vo, Betula 1,6 »/o, Alnus 0,4 »/o, Ephedra 0,8 «/0. NAP
(nedrevesni pelod): Artemisia 6,5 "/o, Chenopodiaceae 1,6 ®/o, Compositae 1,6 "/o,
Cyperaceae 3,3 »/o, Gramineae 1,6 Vo, Rubiaceae 0,4 "/o, Thalictrum 1,2 "/o. Sela-
ginella selaginoidés 0,4®/», Lycopodium 0,4 "/0.
Pelodna slika predstavlja skoraj izključno iglavsko vegetacijo odprtega tipa
s stepskimi in tundrskimi elementi. S tem se glinasti vložek skupaj z moreno
in prodom uvršča v pleistocen, najverjetneje na konec würmske ledene dobe,
oziroma v pozni glacial. Glina se je verjetno odložila po kratkotrajni zajezitvi
s fluvioglacialnim materialom, ki je bil pozneje erodiran vse do sedanje struge
Soče.
Vrtina Bovec-76. V profilu vrtine, izvrtane jugozahodno od Bovca ob se-
danji strugi Soče, se do globine 140 m menjava glinasta in peščena jezerska
kreda s prodom. Preiskali smo osem vzorcev krede, ki so vsebovali le malo
izključno borovčevega peloda (tabela 2). To je »^ionirski-i^ pelod iz časa, ko
zaradi hladnega podnebja tu še ni uspevalo drugo rastlinje kot bor. Gre torej
prav tako za obdobje takoj po umiku ledenika, ko je zaradi zajezitve nastalo
v bovški kotlini jezero in se naglo polnilo z detritičnimi sedimenti. Po debelini
varvnih pasov v kredi in drobirja sklepamo, da je to jezero lahko trajalo
kvečjemu nekaj tisoč let ali manj.
Kako visoko je segala jezerska gladina, za sedaj ne vemo. Omenimo naj le
profil gline v grušču na zahodnem obrobju Bovca, ki bi lahko predstavljal
vrhnji, obrobni del izliva ledeniških voda v jezero. Seveda bi za neposredno
zvezo med obema sedimentoma morali najti trdnejših dokazov. Manj verjetno
izvirajo usedline v spodnjem delu vrtine iz starejšega interstadialnega jezera,
ki je nedvomno segalo do kote 445 m, torej še nad sredino današnjega Bovca.
Verjetno bi bila diageneza materiala iz vrtine tako zaradi starosti kot zaradi
pritiska ledenika v mlajšem würmu veliko močnejša. Pa tudi vegetacija je bila
v starejšem würmu še precej pestra, v mlajšem pa izrazito siromašna in eno-
stranska. Zato je bolj verjetno, da gre za usedlino mlado würmskega kasnogla-
cialnega jezera.
Bovec—Radovlje. Na pobočju hriba Radovlje na nadmorski višini 440—445 m,
zahodno od Bovca, je J. Kunaver (1972, 1975) našel majhen erozijski osta-
nek močno strjene jezerske krede. Profil je visok le 180 cm, kar je za kredo
zelo malo. Material je zaradi diageneze prešel že skoraj v skrilavec, saj se
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	133
precej dobro kolje, in to ne le po lezikah in varvah, temveč tudi v diagonalnih
smereh kot posledica galciotektonskih pritiskov. To dokazuje, da je bila kreda
vsaj enkrat v pleistocenu pod ledenikom, v holocenu pa jo je Soča ob poglab-
ljanju struge odnesla; ta majhen ostanek je obtičal 100 m nad sedanjim dolin-
skim dnom Soče.
Neposredna podlaga krede je skoraj črna fosilna zemlja, debela približno
50 cm; v njej so ohranjeni kremenovi prodniki, kar je dokaz, da so tla pre-
perina starejšega proda ali konglomerata. V tej prsti je ležalo od pritiska pre-
cej sploščeno deblo jelke z vejami. Določitev ogljika-14 v Groningenu kaže
na starost lesa več kot 51 000 let, kar pomeni, da je podlaga tega profila
starejša od srednjega v^ürma. Lahko bi bila iz interglacila R/W ali iz prvega
interstadiala. Toda tudi na tej sprstenini ležeči jezerski sediment ne more biti
veliko mlajši, vsekakor pa je iz istega toplega obdobja. Tedaj se je jezerska
gladina nenadoma dvignila, da je voda preplavila gozdno območje in odložila
kredo.
Pelodni diagram (A. S e r c e 1 j , 1970) kaže toplodobno vegetacijo, ki je
nekakšna vmesna oblika vegetacije zadnjega, riško-wiirmskega interglaciala
(Querco-Carpinetuma) in že interstadialnega, oziroma postglacialnega Fage-
tuma. Bukev namreč tu dosega nenavadno visoke vrednosti, ki smo jih vajeni
le v holocenski vegetaciji, in doslej še nikjer v risko-würmski.
Izjema je bil le profil skrilavega premoga pri kraju Nieselach v Ziljski
dolini. Ta vložek premoga so starejši avtorji uvrščali v interglacial R/W.
A. Fritz (1970) je določil pelod iz treh golic tega profila. Rezultati so po-
dobni našim na Radovlji predvsem po visokih odstotkih bukovega peloda,
kakršnih v interglacialu R/W ne poznamo. Določitve ogljika-14 so protislovne
in ne dopuščajo kronološke uvrstitve v interglacial: v profilu I naj bi imela
spodnja (to je starejša) plast 23 520 ± 235 let, zgornja (mlajša) pa naj bi bila
stara 38 640 ± 1700 let; v profilu II je razlika sicer 2000 let, pri čemer je prav
tako spodnja plast mlajša, v profilu III pa naj bi bila spodnja plast stara okrog
29	100 in zgornja 31 630 let. Napake gredo očitno na račun kontaminacije. Pred
30	000 leti je sicer bila šibkejša paudorfska toplotna oscilacija, ki pa je
komaj dopuščala neznatno razširjenje bukve tik pred nastopom najmočnejše
ohladitve (Will). Vendar je te rezultate laboratorij korigiral in ocenil starost
na 44 000 in več let. Pa tudi takšna ocena pomeni šele srednjew^ürmsko starost,
daleč od interglacialne. Sele s starostjo 60 000 do 70 000 let bi se približali
zgodnjew^ürmskemu, brörupskemu interstadialu, kar je domnevna starost bov-
škega profila. Do tu pa ogljik-14 ne seže. Bukev se je namreč v Sloveniji
pojavila, dasi z zelo nizkimi vrednostmi, šele proti koncu interglaciala R/W.
To dokazuje pelodni profil vrtine B II na Ljubljanskem barju (A. S e r c e 1 j ,
1966). V istem pelodnem diagramu z Ljubljanskega barja pa je v plasteh, ki
jih pripisujemo prvemu interstadialu (W I/W II), bukev zastopana že z 10 od-
stotki. Visoka odstotna udeležba bukve v profilu Bovec z 10 do 40 0/0 govori
torej prej za manjšo kot za večjo starost, torej prej za prvi, brörupski inter-
stadial kot za interglacial R/W. Nasprotno pa je postavil tudi Lona (1963)
v würmski, tedaj še »gottv^^eiški« interstadial jezersko kredo v kraju Calprino
pri Luganu (bogato z bukovim pelodom).
Le v primeru, da se pridružimo mnenju B. Frenzela (1972) o enovi-
tosti v^ürma, bi oba profila — bovškega in ziljskega — uvrščali v interglacial.
134	Alojz Šercelj
Ker pa imamo še mlajše würmske plasti s sledovi toplodobne vegetacije, dasi
z manjšo udeležbo mezofilov, kaže še vedno priznavati vsaj nekatere tople
in hladne oscilacije v času würmskega kompleksa.
Nastanka tedanjega interstadialnega jezera prav gotovo ne moremo pripi-
sovati tedanjim ledeniškim pojavom (moreni), temveč velja tu v celoti Winkler-
jeva razlaga s tektoniko in podorom, podorom najbrž šele tedaj, ko je jezero
nenadoma preplavilo do tedaj gozdnato področje Radovelj.
Breginj—Sedlo. V useku ceste pri naselju Sedlo pred Breginjem je v mo-
renskem grušču več metrov debel vložek paso vite karbonatne gline, ki je delno
peščena. Pet vzorcev ni vsebovalo peloda, vendar zaradi tega še ne bi smeli
opustiti vzorčevanja drugod v tem mogočnem morenskem materialu.
Srpenica—Brezovo. Profil v odkopu jezerske krede v Srpenici (Brezovem)
je bil palinološko že raziskan. Vsi vzorci profila (6 m) so vsebovali pelod
hladnodobne vegetacije, zato smo ga označili kot kasnoglacialnega (A. Šer-
celj, 1970). Kasnejša določitev ogljika-14 v kosu borovega lesa iz tega profila
je potrdila to starost: 12 490 ± 70 let B. P. (GrN 5844).
Po precej enolični palinoflori smemo sklepati, da je celotni profil odkopa
kasnoglacialne starosti. Le pri vrhu se opazijo razločni znaki pobočnega pol-
zenja, kjer so mlajše plasti pridrsele po pobočju navzdol, in so v njih našli kose
bukovega lesa. Ce gre za primarno lego lesa, potem bi lahko sklepali, da so
plasti zgodnjeholocenske in da je jezero trajalo še v holocenu. To bi tudi po-
menilo, da je Soča šele v holocenu predrla sotesko proti Kobaridu.
Pelodno sliko dveh vzorcev jeder iz globine 31 m in 46 m vrtine v istem
odkopu kaže tabela 3. Oba vzorca sta sicer vsebovala pelod stadialne würmske
vegetacije, vendar je med njima precejšnja razlika. Spodnji predstavlja vege-
tacijo borovega in smrekovega gozda s precejšnjo pokrovnostjo, kajti zeliščna
vegetacija je zelo skromna. Verjetno je bil to čas šibkejše toplotne oscilacije.
Pelodni spekter iz globine 31 m pa kaže veliko bolj glacialne razmere, saj je
drevesna vegetacija reducirana na borove sestoje, eno zrnce smreke je morda
še znak redkih reliktov smreke, pelod jelke pa je verjetno presedimentiran.
Veliko bolj pestra zeliščna vegetacija dokazuje, da se je pokrovnost gozda
bistveno zmanjšala.
Kronološko uvrstitev teh dveh spektrov opiramo na ogljik-14 v vzorcu
iz odprtega dela profila (12 490 ± 70 let). Glede na debelino sta zadnja dva
Tabela 3. Pelodne analize jezerske krede iz Srpenice
Table 3. Pollen analyses of lacustrine silt and clay from Srpenica
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	135
spektra nekaj desettisočletij, lahko tudi nekaj tisočletij starejša od preiskanega
dela profila v odkopu. Ce bi bila med obema spektroma sedimentad j ska vrzel,
bi uvrščali spodnji horizont v čas okrog paudorfskega interstadiala, to je
manjše otoplitve pred okrog 30 000 leti. Ce pa znakov prekinitve (tudi erozijske)
ni, potem je celotno zaporedje plasti najverjetneje sediment kasnoglacialnega
jezera. Spodnji spekter bi se morda celo ujemal s profilom v Anhovem, ko je
tam rasla smreka pred 18 970 ± 300 leti. Četudi je debelina krede zelo velika,
to še ne pomeni, da je sediment starejši, saj so varve precej široke, tudi do
enega cm, kar kaže na hitro sedimentacijo in bi v 1000 letih pri enakomerni
sedimentad j i dobili 100 m krede. Največja doslej znana debelina krede pri
Srpenici (Zaga) znaša celo 200 m. (M. Iskra, A. Grimšičar, 1977).
Kobarid. Vzorec sive peščene karbonatne gline iz okolice Kobarida je vse-
boval pelod naslednjih vrst: Pinus 7 zrnc. Picea 31, Abies 38, Alnus 9, Carpi-
nus 2, Quercus 4, Fagus 11. NAP: Plantago 2, Rosaceae 2, Chenopodiaceae 2,
Cyperaceae 3, monoletne spore 2.
Prevladujejo drevesne vrste jelka, smreka in bukev. Ta pelodna cenoza
predstavlja holocensko vegetacijo. Ni pa mogoče brez poznavanja sukcesij reči,
ali je to še primarni Abieti-Fagetum, ki je dosegel končno razvojno stopnjo
v prvi polovici postglaciala. V sorazmerno visoki vrednosti smreke in bora se
odraža subalpski smrekov gozd, ki ga je že močno izpodrival Abieti-Fagetum,
bukov-jelov gozd; mogoče je tudi, da sta se smreka in bor širila v nižje predele
kot pionirja na antropogeno ali zoogeno degradiranih površinah. To bi bilo
možno pod vplivom zelo močne populacije železnodobne naselbine v okolici
Tolmina in Mosta na Soči. Vendar direktnih indikacij človekovega vpliva ni-
mamo. Tudi ne vemo, ali gre za del večjega kompleksa jezerske krede, ali le za
usedlino ob kratkotrajni zajezitvi Soče.
Volarje. Jezerska kreda ob bregu Soče pod vasjo Volarje pri Tolminu vse-
buje veliko rastlinskega drobirja, v glavnem koščkov lesa (Pinus), listov (Salix),
mahov in iglic bora. Na tem drobirju so se že nabrale druze železovega sulfida,
kar pomeni anaerobno okolje in gnitje ob sproščanju HaS. V vzorcu se dobijo
tudi značilni listni trihomi rakitovca (Hippophaë)-, to heliofilno drevesce je
raslo torej tudi na peščinah ob Soči.
Vzorce je nabral v vrhnjem delu jezerske krede dr. L. Žlebnik. Na kredi
leži apneni pesek, ki kaže značilno deltasto plastovitost, in na pesku soški prod.
Zanimivo je primerjati to zaporedje kamenin s profilom vrtine, ki so jo vrtali
leta 1978 za pregrado Kamno v zvezi s projektiranjem HE Kobarid. Od Volarij
je vrtina oddaljena tri kilometre proti Kobaridu in je šla skozi naslednje plasti:
32 m soškega proda, tri in pol metra apnenega peska z deltasto plastovitostjo
in 15 in pol metra jezerske krede. Ker je bilo vrtanje v kredi prekinjeno,
njena debelina ni bila točno določena; po geoelektričnih meritvah pa sega
150 m pod površje (L. Žleb ni k, neobjavljeno poročilo, 1978). Profila na
Volarjih in na Kamnem se torej ujemata.
Pelod enega vzorca kaže takole vegetacijsko sliko: Pinus 114 zrnc, Pinus
typ haplostele 2, Picea 4, Ephedra 1, Larix 1, Betula 53, Alnus 1, Quercus 1,
Salix 34, Hippophaë 2; NAP: Artemisia 3, Chenopodiaceae 1, Gramineae 18,
Cyperaceae 10, Rumex 5, Plantago 2, Umbelliferae 2, Ranunculaceae 1, Compo-
sitae 1, Potamogeton 1.
136	Alojz Šercelj
Takšna vegetacija je pleistocenska, najverjetneje würmska, vendar ne iz
pretirano hladnega obdobja, temveč iz nekega šibkega interstadiala. Ogljik-14
(Z-645) kaže na starost 12 560 ± 220 let, kar pomeni, da je ta vegetacija rasla
v začetku allerödskega interstadiala, in da je skoraj sočasna z vegetacijo v Sr-
penici (A. Šercelj, 1970).
Tolmin. Pelodna vsebina dveh vzorcev svetlo sive in svetlo rjave jezerske
krede izpod morene v Tolminu je zelo pičla in enostranska: le 18 zrnc borovca
(Pinus) in eno smreke (Picea) ter obilica drobirja surovega humusa. Sediment
je bil najverjetneje odložen v erodirano starejšo würmsko moreno in prekrit
z mlajšo, torej iz začetka ali konca šibkega presledka v višku W III, vendar
v periglacialnih razmerah.
Würmski ledenik je po A. W i n k 1 e r j u (1926) le enkrat segel do Tol-
mina. Ker Winkler ni našel sledov predwürmskega nasipanja v Tolmin-
skem kotu, je mislil, da je vse starejše usedline pobrala würmska ledeniška
erozija. M. S if r er (1964'65, neobjavljeno poročilo) pa je trdil nasprotno,
da so bile posledice eksarativnega delovanja v würmu minimalne. Verjetno
je torej predwürmske nasipe pobrala interglacialna erozija, kar velja tudi za
Goriško polje in spodnjo Vipavsko dolino.
O würmskih ojezeritvah v Tolminski kotlini je bil A. W i n k 1 e r mnenja,
da je bilo tu dvoje jezer. Toda po neenotni pelodni vsebini posameznih sedi-
mentnih kompleksov na različnih koncih Tolminske ravnice bi lahko sklepali,
da jih je bilo še več, posebno še, če je nastanek nekaterih manjših jezerc
v zvezi z različno hitrim taljenjem pokopanega ledu. M. S if r er (1964/65)
je našel v velikem številu golic tudi pravo jezersko glino in je na tej podlagi
razčlenil posamezne ojezeritve. Toda tu se moremo spuščati v problematiko
ozejeritev le toliko, kolikor je k njihovi razjasnitvi prispevala pelodna analiza.
Glina ob cesti iz Mosta na Soči proti Tolminu je brez peloda. Enako velja za
mastno ilovico pri mlinu v Modrejcah. V profilu svetlo sive ilovice pri Modre j-
cah je pelod sicer zelo skromen (morda zaradi hitre sedimentacije), vendar kaže
značilno stadialno, ne preveč hladnodobno vegetacijo odprtega tipa: Pinus 9
zrnc, Hippophaë 2, Artemisia 3, Gramineae 3. Morda je ta profil sočasen s pro-
filom pri Volarjih.
V	ilovici pri Zatolminu, na meji med jezerskimi in deltastimi sedimenti,
ni peloda.
Pri vasi Selo je nastalo jezero na robu čelne kotanje ob umiku ledenika.
V njem se je odložila karbonatna glina, ki vsebuje pelod hladnodobne vegeta-
cije: Pinus 4 zrnca, Compositae 1.
Južno od Tolmina, pod spomenikom padlim v drugi vojni je v strugi Soče
razkrita svetlo siva ilovica s pelodno vsebino stadialne vegetacije: Pinus 15
zrnc. Artemisia 1, Polypodiaceae 1. Tej ilovici ustreza po mnenju M. Sifrerja
ilovica ob potoku pod Poljubinjem, v kateri pa je bilo le osem pelodnih zrnc
bora, Pinus.
V	vzorcih gline iz opekarniškega kopa pri križišču glavne ceste proti Tol-
minu in odcepa proti Mostu na Soči ni bilo peloda.
Vidimo torej, da niso vsi glinasti sedimenti pelodonosni, kar je najbrž
v zvezi tudi z njihovo genezo. Vendar so večidel, ob sicer precej skromni
pelodni vsebini, dovolj indikativni in dopuščajo pomembne sklepe. Vsi pelo-
donosni sedimenti brez izjeme vsebujejo pelod stadialnega tipa vegetacije.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	137
tu bolj, tam manj izrazito hladnodobne. Pelodne analize torej potrjujejo Sif-
rerjevo trditev, da so vsa ta jezera nastala in minila v stadialnih würmskih
obdobjih. Pelodne analize pa tudi kažejo, da jezera niso sočasna.
Anhovo. Na ovinku ceste, ki pelje v kamnolom apnenca za cementarno
Anhovo, leži v bočni zajedi konglomerata visoke terase peščena karbonatna
glina, debela 10 m in mestoma podobna jezerski kredi. Toda tanke cementirane
plasti peščene gline v različnih nivojih pričajo, da sedimentacija ni bila nepre-
kinjena in zato tudi ne moremo govoriti o jezerski kredi niti o pravi oje-
zeritvi. Glina vsebuje tu pa tam drevesne veje, pod vrhom smo našli celo tanj še
deblo smreke.
Glina ni bila odložena neposredno v korito, vrezano v konglomerat, temveč
leži na en meter debeli preperini konglomerata, to je na fosilni zemlji. Soča je
torej v toplem presledku vrezala in poglobila svojo strugo v starejši konglome-
rirani prod. Na njenih terasnih bregovih se je naselila gozdna vegetacija in
ustvarila kar debelo plast zemlje. V hladni dobi (W III) je Soča zopet naplav-
Ijala material in zasula strugo do te višine. Prej izglodani zaliv v konglome-
ratu je ostal nezasut in ga je napolnila voda ter vanj odlagala blatni drobir
skoraj do višine prejšnje konglomeratne terase. Končno je glino, ki postaja
navzgor vedno bolj peščena in je v posameznih intervalih zlepljena v plošče,
prekril rečni prod, ki je ostal nezlepljen in je delno že odstranjen.
Na ta profil karbonatne gline, ki leži 50 do 60 m nad sedanjo strugo Soče,
je opozoril ing. Fajgelj, geolog pri cementarni. Vzorci, vzeti na vsak meter,
so pokazali na enotno in precej siromašno vegetacijo.
Profil karbonatne gline na visoki soški terasi pri Anhovem:
7,9—10,0 m peščena glina s karbonatnim vezivom, zgoraj nevezan prod brez
peloda
7,9 m siva karbonatna glina z debelcem smreke
6,9—7,9 m pasovita siva glina z veliko drobcev surovega humusa
5,4— 6,9 m siva karbonatna glina z drobci grušča in proda
1,4— 5,4 m siva karbonatna glina, pasovita, toda ne varvasta
1,0— 1,4 m temno siva karbonatna glina, razvija HaS
0,0— 1,0 m črna fosilna zemlja z nepreperelimi ostanki silikatnih kamenin
in kremena brez peloda.
Pelodne analize vzorcev karbonatne gline pri Anhovem:
7,9 m: Pinus 10 zrnc, Helianthemum 1; Picea, les; C-14 = 18 970 ± 300 let
(Z 543).
7.8	m: Pinus 27, Picea 1
6.9	m: Pinus 8
5,4 m: Pinus 95, Rhamnaceae 1
3,4 m: Pinus 35
1,4 m: Pinus 6
1,0 m: Pinus 6.
Čeprav je pelod siromašen, je tako tipično stadialen, da sem profil že po
vegetaciji uvrstil na konec würma (W III). Kasneje je določitev ogljika-14 iz
smrekovega debla potrdila starost 18 970 ± 300 let, praktično 19 000 let, kar je
še vedno višek zadnjega w^ürmskega hladnega sunka. Celotni profil se je torej
usedal v času okrog 20 000 let pred sedanjostjo.
138	Alojz Šercelj
Na Madžarskem so po ogljiku-14 določili, da je podobna poznowürmska
oscilacija stara 18 000 ± 150 do 17 400 ± 100 let (V. G á b o r i - C z á n k ,
1978).	Ta klimatološka določitev se ujema z literaturnimi podatki in hkratnimi
simulacijskimi transpozicijami (G. M. Peterson, T. Webb III et al.,
1979).
Deskle. Med tem ko je Soča v zavarovanem in mirnem anhovskem zalivu
odlagala glino, je v bolj odprti in širši zajedi pri Desklah očitno razdejala sta-
rejši konglomerat in na novo odložila prod. Novo odloženi material sestoji
v glavnem iz nezlepljenega proda in peska, ki je ponekod zlepljen v lečaste
bloke, vmes pa so tu in tam vloženi tanki pasovi gline, ki ne vsebuje peloda.
Vendar se zdi, da bi ta prod, v katerem so bogate gramoznice, lahko vzporejali
s profilom nad Anhovim. Izviral bi torej s konca würma, torej iz časa, še pre-
den je Soča začela prazniti dolino in odnašati lastne naplavine.
Spodnje Posočje
Kvartarni sedimenti spodnjega Posočja so fluvioglacialnega nastanka in so
zaradi oblikovitosti tferena veliko bolj razprostranjeni. Zato je tudi njihov kro-
nološki razpon veliko večji, saj imamo tu sedimente riške, würmske in postgla-
cialne starosti. Vendar bomo glede na zaokroženost pelodnih analiz razdelili to
območje na tri skupine: 1. Goriško polje, 2. Spodnjo Vipavsko dolino in 3. Tr-
novski gozd (gozdna tla).
Goriško polje. Ko Soča zapusti ozko sotesko med Skalnico in Sabotinom,
teče po široki ravnici, ki jo imenujejo Goriško polje. Na jugoslovanski strani
meje je ostal le del njegovega vzhodnega obrobja, ki nudi bolj malo možnosti
za palinološka raziskovanja.
V glavnem gre na Goriškem polju za würmski zasip. V njem se je v neka-
terih usedlinah ohranil pelod, ki nam posreduje sliko tedanjih vegetacijskih
razmer in omogoča kronostratigrafske opredelitve. Vzorci izvirajo iz lokacij
Solkan, Nova Gorica in Vipolže.
Solkan. Pri Medveščkovi hiši v Solkanu so pri kopanju gradbene jame
za vodni zbiralnik našli tudi drobce oglja in odbitke roženca ter en artefakt —
zanesljive sledove paleolitskega človeka na tem prostoru. Roženčevi odbitki
so bili v temno rjavi zemlji skupaj z drobci preperelega roženca in ploščic fliša.
Dr. M. Brodar je za pelodno analizo vzel večjo množino te zemlje, ki so najbrž
fosilna gozdna tla, delno soliflukcijsko premaknjena.
Pelodna vsebina je sicer siromašna, vendar značilno pleistocenska: Pinus 11
zrnc. Betula 4, Alnus 2, Cornus 1, Quercus 1, Artemisia 1, Gramineae 1, Thalic-
trum 1, Filipendula 1, Osmunda (fragmenti).
Glede na bližnji profil v Anhovem, ki je tako po vegetacijskih razmerah
kot po določitvi ogljika-14 (18 970 ± 300 let) zanesljivo poznowürmske starosti,
kaže pelodna vsebina solkanskega profila ne povsem pleniglacialne razmere,
najverjetneje iz časa, ko se je würm III prevesil v kasni glacial. Izključiti pa
tudi ne smemo srednjewürmske starosti, ko je bila vegetacija bolj pestra kot
konec würma.
Nova Gorica. Med načrtovanjem novogoriških zgradb so izvrtali več
vrtin za njihovo temeljenje. Palinološko smo preiskali šest vzorcev iz dveh
sond. Temno siva glina iz globine 14 m sonde S-1 je vsebovala naslednji pelod:
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	139
Pinus 24 zrnc, Picea 2. Gotovo gre za pleistocensko, najbrž würmsko usedlino.
V vzorcu temno zelene gline iz globine 19 m smo določili le dve spori Lycopo-
dium.
Iz sonde S-8 imamo štiri vzorce iz globin (tabela 4):
2 m sivkasto rjavo-zelena, zaglejena glina
5 m zelena glina z vložki zelenega peščenjaka in surovi humus
12 m zelenkasto siva karbonatna glina s surovim humusom
18 m zelenkasto siva karbonatna glina s surovim humusom.
Zelenkasto siva karbonatna glina iz globine 18 m je vsebovala naslednji
pelod: Pinus diplostele 48, Pinus haplostele 2, Picea 7, Betula 9, Salix 1, Hip-
pophaë 3; NAP: Artemisia 11, Gramineae 16, Chenopodiaceae 1, Gentiana 1,
Cyperaceae 1, Compositae 2, Centaurea 5, Plantago 1, Polygonum 1, Filipen-
dula 1.
Tudi ta profil, ki se sicer tako sedimentološko kot po pelodni vsebini raz-
likuje od S-1, je pleistocenski. Zanj sta značilna Hippophaë in precej breze,
torej heliofilni elementi, manjka pa Selaginella. Morda bi ga lahko uvrstili
v srednji w^ürm, pred W III, ko posledice ohladitve še niso bile tako katastro-
falne za vegetacijo, lahko pa tudi v kasni glacial, kot Volarje.
V i p o 1 ž e. Na ravnici pod Vipolžami smo tik ob državni meji pod cesto
proti Medani napravili nekaj poskusnih ročnih vrtin med potokoma Birsa in
Oblenč. Zaglejena glina iz večine vrtin je bila pelodno sterilna. Le v enem pri-
meru smo naleteli na rjavkasto sivo karbonatno glino s pičlim, vendar dovolj
značilnim pelodom: Pinus 2, Picea 4, Fagus 1.
Poleg karbonatne primesi v glini na flišnem ozemlju kaže za naravno ho-
locensko vegetacijo neobičajna sestava, da gre za pleistocenski sediment, vendar
ne iz stadialnega, ampak iz interstadialnega obdobja (Fagus!), morda tudi s
konca kasnega glaciala, ko je Soča že močno narasla in se razlila čez Goriško
polje vse tja do zaliva pod Vipolžami, a še ni začela odnašati materiala in po-
glabljati struge.
Spodnja Vipavska dolina. Tudi v spodnjem delu Vipavske doline je ob boku
vsakokratne soške prodne akumulacije nastalo jezero ali vsaj zamočvirjena
ravan. Pelodne analize, ki naj bi dale sliko pleistocenske vegetacije tega ob-
Tabela 4. Pelodne analize vzorcev jeder iz vrtine S-8 v Novi Gorici
Table 4. Pollen analyses of the core samples from the borehole S-8 at Nova
Gorica
140	Alojz Šercelj
močja in hkrati tudi zanesljivo kronostratigrafijo, so potekale v časovnih pre-
sledkih, kakor in kjer so se pač odpirali profili glinokopov. Z novimi podatki
se je stalno izpopolnjevala slika geoloških dogajanj. Predvsem se je pokazalo,
da se po pelodni vsebini in sedimentološko ujemata profila novega biljenskega
in odkopanega bukoviškega glinokopa (A. Šercelj, 1963). Ta dva profila
sta le neznaten erozijski ostanek terase ob pobočju griča med Biljami in Buko-
vico ter ležita le 2 do 4 m više od renških glinokopov. Renški profil je palino-
loško siromašnejši od prejšnjih dveh in se od njiju razlikuje tudi sedimen-
tološko. Zato sklepamo, da imamo v Spodnji Vipavski dolini vsaj dve različni
akumulaciji, riško in würmsko. Riška je bila skoraj v celoti odnesena, po-
dobno kot sočasna soška akumulacija; njena skromna ostanka sta konglome-
rata pri Sentmavru ter peščena glina pri Bil j ah in Bukovici. Würmska akumu-
lacija pa se je ohranila v Renčah.
Bilje. Novi opekarniški glinokop vzhodno od vasi Bilje je že v celoti
izčrpan, saj je bil le terasasti erozijski ostanek starejših jezerskih usedlin.
Glinaste plasti so ležale horizontalno prav do pobočja flišnega griča in ven-
dar ni bilo nikjer v profilu mogoče zaslediti flišnega vršaj a. Takšne razmere
dovoljujejo sklep, dà glina ni bila nanesena s fliša, ampak od drugod. Vse gli-
naste plasti v odprtem profilu so vsebovale karbonat in prav tako v vrtini, glo-
boki skoraj štiri metre. Zato sklepamo, da je večji del te gline nanesla Soča,
ko je v hladnem obdobju zasipala svojo strugo in se razlivala bočno v stransko
dolino in tam odlagala drobnejši material.
Vzorce za pelodne analize smo vzeli najprej v odprtem profilu, visokem
približno 2,50 m. Za analizo so bile uporabne le plasti od 120 cm navzdol,
vrhnje so preperele in je pelod v njih uničen. Zato smo kasneje na istem
mestu še ročno vrtali do dna glinokopa in tako dosegli skupno globino 640 cm.
Globinski profil je naslednji:
O—130 cm preperela peščena glina s cevastimi konkrecijami vzdolž odmrlih
korenin močvirskega rastlinja
130—250 cm horizontalno plastovita glina, siva in zelenkasto siva, z vložki
finega peska. Tik pri dnu odkopa je bila plast temno sive gline
z obilico naplavi j enega rastlinskega drobirja, predvsem vejevja,
pa tudi storžkov smreke, omorike, ruš j a, jelše, itd.
250—640 cm menjavanje sive in zelenkaste gline s karbonatno primesjo, v glo-
bini 390 cm razpuščena mivka v podtalnici.
Iz tega profila je bilo analiziranih 38 vzorcev. Njihova pelodna gostota je
zelo različna. Ponekod je množina peloda normalna, vsaj za stadialne razmere,
drugod smo našli le posamezna zrnca (si. 2).
Celotni profil je usedlina spremenljivega stadialnega obdobja; zdaj je pre-
vladovalo ostro hladno podnebje, zdaj se je spet omililo in dopuščalo življenje
tudi bolj občutljivim rastlinam. Vseskozi sicer prevladujejo iglavci, predvsem
borovci, in sicer tipa diplostele, med katere uvrščamo rdeči bor, Pinus sylve-
stris, in rušje, P. mugo (storžki), ter tip haplostele, verjetno cemprin, P. cem-
hra. Tudi smreka je zastopana po dveh pelodnih tipih, in sicer navadna smreka.
Picea abies, manjši pelod pa je gotovo omorika. Picea omorika, zastopana tudi
s storžki. Ta tip smreke je danes relikt, ki raste le še ob srednjem toku Drine
v Bosni in Srbiji, v zadnjem interglacialu pa je bila razširjena po vsej Evropi
SI. 2. Pelodni diagram glinokopa v Biljah
Fig. 2. Pollen diagram of the clay pit at Bilje
142	Alojz Šercelj
do Severnega morja. Sv. T h. Andersen (1961, 1965) jo označuje Picea
omorikoides.
Druge drevesne vrste, oziroma lesnate rastline, so zastopane z nižjimi vred-
nostmi, tako na primer brinje (Juniperus), rakitovec (Hippophaë), breza (Be-
tula) in jelša (Alnus).
Zeliščna vegetacija je izredno skromna. Z nizkimi vrednostmi nastopajo
stepski elementi: Artemisia, Chenopodiaceae, Gramineae, Helianthemum. Dru-
ge vrste so bolj ali manj sporadične. To pomeni, da so bila tla slabo pokrita
z zeliščno vegetacijo, bodisi zaradi sorazmerno dobre pokrovnosti gozda, ali
tudi zaradi drugih ekoloških faktorjev.
Volčja Draga. Vzorce za preiskavo smo vzeli v glinokopu opuščene
opekarne Bukovica. To je bila povečini siva in sivkasto rjava peščena glina
s karbonatno primesjo, ki je ležala pod drobnim prodom, najbrž soške akumu-
lacije. Danes je jama že zasuta in teren zazidan s tovarniškimi zgradbami.
Tabela analiz je bila že objavljena (A. Šercelj , 1963). Profil Volčje drage
smo takrat uvrstili v würmsko akumulacijo. To interpretacijo moramo sedaj
popraviti na podlagi biljenskih vzorcev, Pelodni vsebini obeh profilov sta si
zelo podobni zlasti po prisotnosti omorike v njih. Oba skupaj pa se močno
ločita od profila v Renčah. Zato bo treba Volčjo drago najbrž uvrstiti v riško
ledeno dobo, ne pa v würmsko.
Renče. Začetni del opekarniškega profila pri Renčah je bil prvič preiskan
hkrati z bukoviškimi vzorci (A. Šercelj, 1963). Takratne pelodne analize
so pokazale pleistocensko hladnodobno vegetacijo, vendar še bolj siromašno
kot v Bukovici, in še omorike ni bilo v nobenem vzorcu. Zato smo ta profil
uvrstili v würmsko stadialno obdobje.
Glinokop se je zelo hitro širil na vse strani; zato smo kasneje še večkrat
vzeli vzorce in jih palinološko preiskali. Našli smo skoraj izključno pelod
borovca, sončeca (Helianthemum) in alpske drežice (Selaginella).
Leta 1978 so v vzhodnem delu glinokopov pod vasjo Mrljaki rešili izpod
bagra nekaj fosilnih konjskih kosti, in sicer parni kosti tibia, od katerih je
bager eno že stri, ter eno metakarpalno kost. Ivan Turk, strokovni sodelavec
Inštituta za arheologijo je po izredni robustnosti kosti določil vrsto Equus
germanicus, ki je po B. K u r t é n u (1968) živel v Evropi od mindelsko-riškega
interglaciala do konca würma, ko je izumrl.
Glina, ki se je držala kosti, je vsebovala zgolj pelod Pinus, kar nedvomno
kaže na hladne razmere,
V istem delu glinokopa smo vzeli leta 1977 nekaj vzorcev gline in v temno
sivi glini s sulfidi iz globine približno šest metrov dobili takole pelodno vsebino:
Pinus 41 zrnc, Helianthemum 1, Selaginella selaginoides 40 spor. Takšna vege-
tacijska slika kaže na izrazito arktične razmere, naj ostrejše prav ob koncu
würma, W III.
Vsi vzorci gline iz različnih delov glinokopa vsebujejo sledove vegetacije
ekstremnih in tudi malo milejših, toda še vedno stadialnih razmer. To pomeni,
da se je glina usedala v hladnih obdobjih, ko je Soča z nasipanjem proda zaje-
zila odtok Vipavi, Morda bi s sistematičnimi preiskavami kje našli ostanke
starejših ekvivalentov biljenskega in bukoviškega profila. V ta namen bi mo-
rali stalno spremljati odpiranje novih profilov.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	143
Lijak pri Ajševici. Vzorci gline iz vrtin v dolini ob Lijaku so bili
pelodno sterilni. Toda ob regulaciji potoka Lijak je bil odprt večji profil. Na
dnu regulirane struge južno od glavne ceste Ajdovščina—Nova Gorica smo
vzorčevali temno sivo glino. V vzorcu iz globine 150 cm, ki je vseboval tudi
sulfide, je pelodna vsebina sicer skromna, vendar dovolj indikativna. V dveh
preparatih je bilo peloda: Pinus 6 zrnc, Juniperus 5, Alnus 5, Carpinus 3, Be-
tula 2, Corylus 4, Quercus 13, Fraxinus 1, Fagus 7, Juglans 2, Calluna 1; NAP:
Cerealia 1, Plantago 5, Rumex 2, Sanguisorba 1, Cyperaceae 7, Ericaceae 3, Gra-
mineae 12, Chenopodiaceae 1, Myriophyllum 1, Typha 1, Ranunculaceae 3,
Umbelliferae 1, Compositae 1, Lycopodium 1, monoletne spore 4.
Pelodna slika kaže, da je bila tedaj osnovna vegetacijska cenoza Querco-
Carpinetum, hrastov-gabrov gozd, takšna kot je danes. Očitno gre torej za
regresivni stadij, saj to potrjujeta tudi brinje {Juniperus) in leska {Corylus)
kot indikatorja pašnih površin, brinje celo ovčje paše. Človekovo prisotnost
dokazuje tudi pelod oreha {Juglans) in žita.
V	tem spektru imamo dokaz, da so sedimenti ravnine ob Lijaku mladoho-
locenski in je bila pospešena akumulacija najbrž posledica erozije, ki jo je
sprožilo sekanje gozdov na pobočjih okrog Lijaka.
Vogrsko. V strugi potoka Vogršček pod vasjo Vogrsko so pri napeljavi
plinovoda čez potok naleteli tudi na sivkasto zeleno glino s karbonatno pri-
mesjo. Vzorec iz približne globine dveh metrov vsebuje izključno pelod iglav-
skega mezofilnega gozda: Pinus 3, Picea 1, Abies 18. Tu gre vsekakor za holo-
censko gozdno vegetacijo, ki je po močni, antropogeno povzročeni degradaciji
naravnega gozda, v stadiju regenerativne iglavske faze s popolno dominacijo
jelke.
Takšna gozdna faza za te kraje ni običajna in doslej ni bila znana; zato je
časovno še ne moremo opredeliti. Lahko pa bi jo postavili v čas od hallstattske
dobe naprej. Podobno vegetacijo z dominacijo jelke in drugih iglavcev smo
določili tudi ob Krki pri Žužemberku, kjer je v okolici precej sledov halstatt-
skih naselbin.
Vsekakor izvirata oba profila, na Lijaku in pri Vogrskem, iz časa člove-
kovega intenzivnega vpliva na vegetacijo, sicer iz različnih period, vendar
sta etnobotanično zelo zanimiva.
Trnovski gozd. Širše območje Trnovskega gozda sicer ni direktno v zvezi
s fluvioglacialnimi procesi v soški dolini, vendar gravitira v Posočje in je isto-
časno doživljalo tudi glacigene in kasnejše spremembe. Naj omenimo le debelo,
najbrž glacigeno akumulacijo roženčeve preperine na Lažni in debele plasti
pleistocenskega drobnega peska na dnu Smrekove drage, najbrž eolskega, vse-
kakor pa alohtonega.
Trnovski gozd je bil raziskan predvsem z vidika vegetacijske zgodovine.
Pobudo sta dala raziskovalca gozdne vegetacije dr. M. Wraber in dr. ing. M.
Zupančič. Za pravilno gozdnogojitveno politiko je namreč pomembno vedeti,
kakšna je bila prvotna, ali kolikor toliko »naravi ustrezna« vegetacija.
Za raziskave smo jemali profile gozdnih tal v blokih, ki so obsegali prereze
horizontov A do C, navadno do globine 40 cm. Kjer so bila tla globlja, smo tudi
vrtali, na primer v pleistocenski pesek v Smrekovi dragi in na Lažni.
V	pleistocenskih akumulacijah, bodisi v preperinskem reziduumu roženca
ali v finem pesku, so redno zastopani arktični florni elementi {Selaginella se-
144	Alojz Šercelj
laginoides), kar pomeni, da je ta fosilni substrat za pedologa horizont C, in je
torej le izhodiščni material današnjega pedona.
Večina teh profilov je bila že ovrednotena s fitocenološkega (Zupančič) ter
florogenetskega in kronostratigrafskega vidika (Šercelj). Rezultate teh raziskav
je potrdila analiza ogljika-14 (D. Srdoč, A. Sliepčević in sodel., 1977).
Palinološko je bilo raziskanih po več profilov v teh gozdnih lokacijah: Smre-
kova draga. Smrečje, Mala Lažna, Paradana, Golaki. Naj navedemo le sumarno
glavne ugotovitve:
Pleistocenski glaciološki pojavi so tu izraženi v akumulaciji roženčeve
preperine (Lažna) in ponekod v eolskem drobnem pesku tujega porekla (Smre-
kova draga). Daljših transportov ni bilo, saj je na mnogih krajih ostala rožen-
čeva preperina »in situ^< v globini približno 30 do 40 cm.
Gozdna vegetacija je bila ne le v predzgodovinskem času, ampak tudi v zgo-
dovinskem času izpostavljena zdaj bolj, zdaj manj intenzivnemu človekovemu
vplivu. Kdaj pa kdaj so bili ti gozdovi morda celo refugiji avtohtonemu prebi-
valstvu ob času vpadov tujih ljudstev (Smrekova draga?). Pelodne analize
kažejo, da so ti gozdovi lokalno prešli že več regresivnih razvojnih ciklov, toda
so se obrnili v progresivno smer, kakor hitro je človekov pritisk popustil. Zato
je tudi tu, kot povsod drugod, gozd sestavljen iz mozaika različnih regenera-
tivnih stadijev v smeri klimaksa, ki je bil tu očitno Abieti-Fagetum — z močno
primesjo smreke.
Sklep
S palinološkimi raziskavami kvartarnih sedimentov iz Posočja smo dobili
nekatere pomembne kronostratigrafske, paleofloristične, kvartarološke in pa-
leoklimatološke podatke.
1.	Večina pelodonosnih jezerskih sedimentov vsebuje pelod frigorifilne ve-
getacije, kar pomeni, da so se ti sedimenti odlagali v hladnih, to je stadialnih
obdobjih v časovnem razponu od riške poledenitve do konca würmske. Edina
izjema je toplodobni (interstadialni?) profil jezerske krede na pobočju Radovlje
pri Bovcu. Profili pri Vipolžah, na Lijaku in pri Vogrskem pod strugo potoka
Vogršček, so plavni sedimenti s toplodobno vegetacijo holocenskega tipa. Gozdni
profili na Trnovskem gozdu predstavljajo delno kasnoglacialno vegetacijo, ko-
likor so to pedološko še nespremenjeni pleistocenski sedimenti. Vendar je
večino teh profilov že predelala postglacialna gozdna vegetacija. Tako predstav-
ljajo pleistocenski profili ponekod horizont C za današnje gozdne profile, ki jih
po pelodni vsebini uvrščamo že v čas človekovega vpliva na vegetacijo.
Ogljik-14, določen v šoti v Smrekovi dragi je dal starost O (recentna), v humusu
ob robu pa 847 ± 70 let (Z-312).
Pregledna kronološka tabela (tabela 5) predstavlja poskus dataci j e in kore-
lacije opisanih profilov in sedimentov na podlagi peloda in ogljika-14.
2.	S pelodno analizo je dokazano, da ojezeritve v zgornjem Posočju niso
bile postglacialne, kot je menil Winkler, temveč kasnoglacialne, nekatere mor-
da še starejše; le tista na Radovlji je interstadialna. V hladnih dobah je torej
v Posočju prevladovala akumulacija, v toplih pa erozija.
3.	Vegetacija v Posočju je zanesljiv kazalec klimatskih razmer. Pelodni
spektri in profili s sliko hladnodobne vegetacije kažejo sicer različne stopnje
ohladitev, vendar se v ničemer ne razločujejo od sočasne vegetacije v notranjo-
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
145
Tabela 5. Kronološka korelacija raziskanih pelodnih profilov
Table 5. Chronologic correlation of the pollen profiles examined
sti Slovenije. To pomeni, da je tudi v Posočju, kjer so danes klimatske razmere
precej ugodnejše kot v notranjosti, v stadialnih obdobjih vladalo arktično
podnebje.
Te razmere so nam takoj razumljive, če vemo, da se je ob viških w^ürmskih
in najbrž tudi riških in še starejših glacialov morska gladina znatno znižala
(tudi za 100 m). Zato se je morje vsakokrat umaknilo do srede današnjega
Jadrana. S tem se je po eni strani toplotni vpliv morja izničil, hkrati pa so iz
zaledja dotekale hladne zračne gmote iznad tolminskega in tilmentskega lede-
nika. Ohlajevalni učinek pa so poleg anticiklonskega hladnega zraka poveče-
vale še ledeniške vode. Le ob upoštevanju takšnih okoliščin moremo razložiti
ugotovitve, da celo v spodnjem delu Vipavske doline, v tem danes klimatsko
zelo ugodnem območju, ni mogla v pleistocenskih stadialih uspevati druga
vegetacija kot arktična, podobna današnji sibirski tajgi ali tundri.
Pollen in Quaternary sediments from the Soča Valley
Summary
Palynological investigations of Quaternary deposits occurring along the
river Soča yielded some important chronostratigraphical, paleofloristic, and
paleoclimatological information.
1. Most of pollen bearing lacustrine deposits contain pollen of frigoriphile
vegetation, an indication that the sediments had been deposited during cold,
i. e. stadial periods vv^ithin the space of time from Riss glaciation up to the end
of the Würm glaciation. The only exception is lacustrine silt and clay having
10 — Geologija 24/1
146	Alojz Šercelj
the appearance of chalk, which occurs on the slope of the hill "Radovlje"'
southwest of the town Bovec. This was deposited during the early Würm
interstadial (or interglacial?) period, similar to that near Calprino (Lugano)
(Lona, 1963). The cores taken at Vipolže and Lijak, and the exposure in the
bed of the brook Vogršček near the village Vogrsko are alluvial deposits
containing pollen of a typical Holocene vegetation of different successional
stages. Monoliths of the soils on the upland Trnovo Forest are partly of Late-
Glacial age, as their pollen contents suggests, insofar as they remained pedolo-
gically unaltered. However most of them are now ripened forest soils of post-
glacial forest vegetation. Thus Pleistocene deposits in some localities represent
pedological C-horizons for modern forest soils, which according to their pollen
content should be put in younger periods of human impact on the vegetation.
Radiocarbon measurement of the Sphagnum peat from the bottom of the large
sink-hole Smrekova draga, famous for the temperature inversion phenomena,
resulted in the age 0, which means that it is of recent growth. Meanwhile the
humus soil at the border of the same sink-hole proved to be 847 ± 70 y. B. P.
(Z-312).
The chronological correlation table (tab. 5) is an attempt to date and corre-
late the investigated profiles and sediments on the base of pollen and radio-
carbon analyses.
2. By means of pollen analyses reliable evidence is provided that the lakes in
the upper Soča valley have not persisted into postglacial times, as Winkler
supposed. Most of them are of Late-Glacial age with the exception of the expo-
sure near Bovec, this being probably interstadial, equivalent to the Brörup-In-
terstadial. Thus clear evidence is provided that during cool periods accumula-
tion prevailed along the Soča river and erosion took prevalence during warm
periods.
Literatura
Andersen, Sv. Th. 1961, Vegetation and its Environment in Denmark in the
Early Weichselian Glacial (Last Glacial). Danm. Geol. Unders. 2R, 75. Köbenhavn.
F r e n z e 1. B. 1972, Forschungen über die pleistozäne Vegetationsgeschichte des
deutschen Alpenvorlandes. Stratigraphie des süddeutschen Quartärs und der angrenz-
enden Gebiete.
Fritz, A. 1970, Das Interglazial von Nieselach, Kärnten (Eine pollenanalytische
Untersuchung). Carinthia II, Sonderh. 28, Klagenfurt.
Gábori-Czánk, V. 1978, Une oscillation climatique à la fin du Würm en
Hongrie. Acta Archaeologica Acad. Sci. Hung. T. XXX, 1—2, Budapest.
Iskra, M. & Grimšičar, A. 1977, Nahajališča glacialne jezerske krede
v Sloveniji. I. Simpozij za polnila. Arandjelovac.
Kunaver, J. 1972, Prispevek k kvartarni morfologiji Zgornjega Posočja. Geogr.
Inst. SAZU.
Kunaver, J. 1975, H geomorfološkemu razvoju Bovške kotline v pleistocenu.
Geogr. vestnik 47, Ljubljana.
Kurten, B. 1968, Pleistocene Mammals of Europe. London.
Kuščer, D., Grad, K., Nosan, A. & Ogorelec, B. 1974, Geološke
raziskave soške doline med Bovcem in Kobaridom (Geology of the Soča Valley be-
tween Bovec and Kobarid). Geologija 17, Ljubljana.
Lona, F. 1963, Würm interstadial deposits of Calprino (Lugano) indicating
a striking Fagus diffusion. Ber. geobot. Inst. ETH, Stiftg. Rübel, 34, Zürich.
Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline	147
Peterson, G. M., Webb III, T., Kutzbach, J. E. &al. 1979, The
Continental Record of Environmental Conditions at 18 000 yr. B. B.: An Initial Eva-
luation. Quaternary Research 12.
Srdoč, D., Sliepčević, A. &al. 1977, Rudjer Bošković Institute Measure-
ments IV. Radiocarbon, Vol. 19, No. 3.
Šercelj, A. 1963, Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Slove-
niji. Die Entwicklung der Würm- und Holozän-Waldvegatation in Slowenien. Raz-
prave IV. razr. Slov. akad. znan. umetn., 7, Ljubljana.
Šercelj, A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov
Ljubljanskega barja. Pollenanalytische Untersuchung der pleistozänen und holozänen
Ablagerungen von Ljubljansko barje. Razpr. IV. r. Slov. akad. znan. umetn., IX/9,
Ljubljana.
Šercelj, A. 1970, Würmska vegetacija in klima v Sloveniji. Würmeiszeitliche
Vegetation und Klima in Slowenien. Razprave IV. r. Slov. akad. znan. umetn. XÍÍÍ/7,
Ljubljana.
Š i f r e r, M. 1955, Dolina Tolminke in Zalošce v pleistocenu. Geogr. zbornik,
III, Ljubljana.
Winkler, A. 1926, Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Zeitschrift für
Gletscherkunde 15, Leipzig.
W i n k 1 e r , A. 1931, Zur spät- und postglazialen Geschichte des Isonzotales.
Ztschr. f. Gletscherkunde 19, Leipzig.
Zupančič, M. 1976, Smrekovi gozdovi v mraziščih Dinarskega gorstva Slo-
venije. Disertacija. Ljubljana.
Hiđrogeologija
Hydrogeology
GEOLOGIJA 24/1, 151—126 (1981), Ljubljana
UDK 627.8.034:552.512:551.791(282.243.743)(497.12)=863
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče
Hydrogeologie conditions of the Mavčiče dam site
Ljubo Zlebnik
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Na Kranjsko-sorškem polju si je Sava vrezala svojo strugo trideset
metrov globoko. Med Mavčičami in Kranjem je tako nastala prava so-
teska s strmimi stenami iz pleistocenskega konglomerata, morfološko
ugodna za gradnjo vodne elektrarne pretočnega tipa. Za pregrado je bil
izbran presek Mavčiče—Moše. Raziskovalne vrtine v profilu pregrade
in akumulacijskega jezera so opozorile na poroznost konglomerata in
proda. Zato so bile porozne plasti poskusno zatesnjene do take stopnje,
da se je njihova vodoprepustnost izenačila s prepustnostjo oligocenskega
meljevca v podlagi pleistocenskih zasipov.
Abstract
The Sava valley is cut thirty metres deep in the Kranj—Sora field.
A true canyon is confined between rather steep walls built of Pleistocene
conglomerate and gravel from the Mavčiče village to the town of Kranj.
Thus natural conditions have come into existence being favourable for
construction of a run of the river plant. An artificial barrier will be con-
structed across the Sava river at Mavčiče for a power plant. Many
exploratory boreholes have been drilled for subsuface reconnaissance of
the dam site and the artificial lake. They call attention to the porosity
of the Pleistocene conglomerate and gravel. Therefore, a test grouting
has been undertaken in the Mavčiče section to reach such watertightness
of the foundation rock of the dam as has been measured in the under-
lying oligocene sandstone.
Uvod
Načrtovana hidroelektrarna Mavčiče na Savi je pretočna s padcem približno
20 m in sorazmerno majhnim akumulacijskim jezerom. Za jez in strojnico je
bil izbran presek med vasjo Mavčiče na desnem bregu in Mošami na levem
bregu Save (si. 1). Akumulacijsko jezero bo zalilo ozko sotesko Save med Mav-
čičami in Kranjem in bo segalo malo nad cestni most čez Savo pri tovarni
Planika v Kranju (si. 2). Nekoliko se bo razširilo pod Trbojami in Žerjavko.
152	Ljubo Zlebnik
Geološki opis območja hidroelektrarne
Soteska Save, kjer bo zgrajena hidroelektrarna, je globoka okrog 30 m
in je vrezana v kvartarni konglomerat in prod Kranjsko-sorškega polja. Na
površju polja leži povečini prod mlajšepleistocenskega zasipa. Iz prodne rav-
nine se dvigajo starejše pleistocenske nizke valovite terase, prekrite z nekaj
metrov debelo plastjo gline s prodniki: Velika Dobrava severno od Godešiča,
Smrekova Dobrava med Gorenjo vasjo in Godešičem, Zejski hrib med Jeprco
in Podrečo ter Plana gmajna vzhodno od Trboj in Dragočajne.
Pod prodom ravnega dela polja sledi serija srednje in staropleistocenskih
konglomeratnih in prodnih plasti, ki so delno razkrite v soteski Save. Prodni
pokrov povečini ne presega 10 m, le v ozkem pasu med Drulovko, Jeprco in
Senico, kjer poteka po sredini Sorškega polja stara zasuta savska struga, je
prodni zasip debel 35 do 45 m. Dno stare struge po dosedanjih podatkih ni
globlje od dna današnje savske soteske.
Srednje, in staropleistocenska serija plasti, ki leži pod mlajšepleistocenskim
(würmskim) prodnim zasipom, je zelo heterogena, ker naplavine Save in Kokre
niso bile odloženeг kontinuirano, ampak verjetno v treh ciklih, ki se uje-
majo s poledenitvenimi dobami, giinško, mindelsko in riško. Najstarejše, giinške
naplavine leže spodaj, riške pa zgoraj neposredno pod prodnim pokrovom
Kranj sko-sorškega polja. Na površju so riške plasti razkrite v soteski Save.
V zaporednih ledenih dobah sta Sava in Kokra nanašali ob poletnih visokih
vodah velike količine proda iz čelnih moren ledenikov v Alpah in ga nalagali
eden na drugega. Rečna gladina, pa tudi gladina podtalne vode v prodnih
naplavinah, je bila plitvo pod tedanjim površjem. V medledenih dobah sta se
Sava in Kokra globoko zarezali v lastne naplavine. Vzporedno z znižanjem
rečne gladine se je znižala tudi gladina podtalne vode v prodnih naplavinah,
s tem pa so se začeli procesi sprijemanja prodnih naplavin. V ledenih dobah,
ko sta reki zasuli svoji strugi do vrha in nato odložili novo plast proda, se je
gladina podtalne vode dvignila in začela izpirati in raztapljati delno sprijet
prvotno odložen prod. Ta je postajal vse bolj porozen, kajti poleg prvotne med-
zrnske poroznosti je nastala sekundarna poroznost z večjimi prazninami, ki so
ostale za raztopljenimi prodniki.
Najmočneje se je spri j eia spodnja konglomeratna plast, ki jo štejemo v giin-
ško ledeno dobo. Njena sekundarna poroznost je velika, ker je bila podvržena
dvem do trem zaporednim ciklom sprijemanja in izpiranja. Više ležeče plasti
je prizadelo manjše število ciklov, zato so v glavnem manj trdno spri jete, delno
celo nesprijete, pa tudi velikih por je manj. To potrjujejo novejše vrtine v
Mavčičah in geološko kartiranje staropleistocenskih teras severozahodno od
Kranja. Najstarejše, giinške terase so povsem sprijete, medtem ko so mlajše
spri jete le v vrhnjem delu. V splošnem velja, da so bolj trdno sprijete starejše
prodne naplavine Save, ki vsebujejo manj mei j a in so zato bolj prepustne
v navpični smeri. Starejše Kokrine prodne naplavine vsebujejo več mei j a, pa
tudi številne vložke in plasti gline. Zato je njihova manjša prepustnost v nav-
pični smeri močno zavrla proces sprijemanja proda, ki je napredoval od zgoraj
navzdol, vendar samo do gladine podtalne vode.
Izpiranje in raztapljanje konglomerata s pretakanjem podtalne vode skozenj
v ledenih dobah izenačujemo z zakrasevanjem na našem Krasu. Na ta način
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče
153
SI. 1. Položajna karta območja Mavčiče—Moše
Fig. 1. Location map of the Mavčiče—Moše area
154	Ljubo Zlebnik
je postal konglomerat, katerega prvotna medzrnska poroznost se je zaradi
cementacije zmanjšala, zopet močno porozen. Vendar je ta sekundarna poroz-
nost drugačna, prevladujejo namreč velike pore premera nekaj centimetrov,
razen tega se poroznost v navpični smeri izredno močno spreminja.
Podlaga pleistocenskega konglomerata in proda sestoji iz terciarne peščene
gline in peščenjaka. Terciarna podlaga leži v osrednjem delu Kranj sko-sorškega
polja 80 do 120 m globoko pod površjem, na južnem in jugovzhodnem robu
Sorškega polja ter severno od Vodic pa se pokaže na površju. V osrednjem delu
polja med Drulovko in Voklim je podlaga na višini okrog 260 m. Golice terciar-
nih plasti so na južnem in jugovzhodnem robu Sorškega polja na višini 313 do
345 m, na Kranjskem polju pa severno od Vodic na višini 350 m. V Mavčičah je
terciarna podlaga na višini 297 do 302 m.
Na območju pregrade je bilo izvrtanih 12 vrtin leta 1952 in v letih 1979-80
še 20, od teh sedem v strugi Save. Vrtine in zaseke na obeh bregovih ter
v strugi Save kažejo, da sestoji celotno območje iz pleistocenskih plasti zbitega
peščenega meljnega proda, trdno in slabo sprijetega konglomerata ter pešče-
nega proda z vložki^konglomerata. V strugi Save prekriva te plasti 2,5 do 3,0 m
debela plast najmlajšega recentnega peščenega proda.
Podlaga pleistocenskega zaporedja plasti sestoji iz oligocenskega peščenega
meljevca. Rahlo valovito površje podlage leži na višini 297,5 do 302,0 m. Po
tem sklepamo, da je pleistocensko zaporedje plasti debelo v strugi Save 26 do
27 metrov, na njem pa leži 2,5 do 3,0 metre debela plast recentnega peščenega
proda. Na levem bregu je ta serija debela okrog 60 m, na desnem bregu na
vmesni terasi pa 48,5 metrov po podatkih vrtine V-1. Plasti proda in konglo-
merata ne kažejo posebne pravilnosti v prostorski razporeditvi, ampak se le-
často izklinjajo in prehajajo ena v drugo. Izjemo predstavlja plast dobro spri-
jetega konglomerata neposredno na terciarni podlagi, ki so jo našli v vseh
vrtinah, razen V-20 na levem bregu, kjer se ta plast razcepi na več tanjših
konglomeratnih plasti. V vrtini V-18 pa je bila pod plastjo konglomerata okrog
dva metra debela plast peska s prodom. V profilih vrtin je ta plast konglo-
merata debela 5 do 15 m; v strugi Save nastopa na višini 307 do 313 m, na
bregovih pa na višini 305 do 310,7 m.
Bazalna konglomeratna plast je bila odložena približno pred 500 000 leti
v giinški poledenitveni dobi, ko je Sava prinašala in odlagala velike količine
proda iz čelnih moren v Radovljiški kotlini. V giinško-mindelski medledeni
dobi se je večina proda, prinesenega z Alp, odložila v ledeniških jezerih za čel-
nimi morenami. Zato ga Sava ni več nanašala, ampak je začela poglabljati
strugo in je na koncu medledene dobe prerezala vse svoje naplavine. Vzpo-
redno s tem se je v produ znižala gladina podtalne vode, kar je omogočilo
postopno sprijemanje proda v konglomerat. V mindelski ledeni dobi je Sava
najprej zasula svojo strugo, vrezano v delno sprijet prod, nato pa ga je pre-
krila z novo plastjo proda. Gladina podtalne vode se je zaradi močnega dviga
gladine Save močno zvišala in preplavila plast delno sprijetega giinškega proda
in plast nesprijetega mindelskega proda. V plasti giinškega sprijetega proda je
pretakajoča se podtalna voda začela izpirati in raztapljati drobnejše delce peska
ter apnene prodnike in karbonatno vezivo. Nastajale so manjše in večje odprte
pore, neenakomerno razporejene v vsej masi delno sprijetega proda.
SI. 2. Soteska Save, vrezana v Kranjsko-sorško polje
Fig. 2. View of the Sava canyon cut in the Kranj—Sora field
SI. 3. Jedro poroznega konglomerata iz vrtine V-1
Fig. 3. Core sample of porous conglomerate from the borehole V-1
156	Ljubo Zlebnik
V mindelsko-riški medledeni dobi sta se ponovno sprijemala oba zasipa,
ker se je znižala gladina Save in z njo vred podtalna voda. V riški poledenit-
veni dobi pa so se izpirali in raztapljali prodniki, pesek in karbonatno vezivo
v dokaj dobro sprijetem giinškem konglomeratu, delno sprijetem mindelskem
produ in v najmlajšem, riškem nesprijetem produ.
Oba procesa, sprijemanje in raztapljanje, sta se nadaljevala v riško-wiirmski
medledeni dobi in v würmski ledeni dobi. V medledeni dobi je Sava prerezala
le debelo plast riškega proda in se nekoliko vrezala v delno spri j et mindelski
prod. Vzporedno s tem se je znižala gladina podtalne vode le do višine stika
mindelskega in riškega proda, günški konglomerat pa je bil ves preplavljen.
Zato se je sprijel le riški prod in delno mindelski konglomerat, medtem ko je
bil günški konglomerat podvržen izpiranju. V würmski ledeni dobi na območju
Mavčič Sava ni odložila proda, ker je takrat tekla po osrednjem delu Sorškega
polja. Na debelo pa ga je odložila v svoji globoko vrezani stari strugi in drugod
na Sorškem polju. Ker se je dvignila gladina podtalne vode, se je nadaljevalo
izpiranje in raztapljanje apnenega veziva in prodnikov v konglomeratu. V ho-
locenu si je Sava zarezala globoko strugo v riški konglomeratni zasip v sedanji
soteski. Najbolj in najdlje je bil torej izpiranju in raztapljanju izpostavljen
günški konglomerat in delno mindelski, ki imata zato tudi največji odstotek
velikih por, oziroma manjših cevi. Po pregledu zbruskov se odstotek večjih
por in cevi v konglomeratu, velikih do 2 cm, ceni na 5 do 10 % (si. 3).
Poleg večjih por in cevi obstajajo tudi manjše s premerom nekaj mm; zato
je skupna poroznost znatno večja. V holocenski dobi, tj. v zadnjih 10 000 letih,
si je Sava vrezala svojo strugo do 30 m globoko. Zato se je znižala gladina
podtalne vode in nadaljevalo se je sprijemanje delno sprijetega riškega proda,
ki sestavlja oba bregova Save v Mavčičah. Sprijemanje je napredovalo od po-
vršja proti notranjosti. Zato smo našli konglomerat v obeh razkopih na bre-
govih, v vrtinah, nekoliko odmaknjenih od bregov pa le zbit prod z vložki kon-
glomerata.
Poroznost konglomeratnih plasti se v navpični smeri močno spreminja;
v posameznih plasteh je znatno večja od 10 "/o, v drugih pa celo manjša od 5 "/o.
Iz tega sledi, da se v navpični smeri menjavajo plasti dobro sprijetega konglo-
merata z majhno poroznostjo in plasti zelo poroznega konglomerata. Na spre-
membe poroznosti v navpični smeri kaže tudi prostorninska teža konglomerata,
ki ima vrednost 2,0 za zelo porozen konglomerat do 2,6 za zelo dobro vezani
konglomerat. Peščenoprodni vložki v konglomeratu so močno zbiti. Na to ka-
žejo poskusi standardne penetracije. Najmanjše število udarcev, potrebnih za
zabijanje konice 30 cm globoko v dno vrtine, je bilo 32, povečini pa 48 do 174.
Poskusi v slabo vezanem konglomeratu niso uspeli. Terciarni meljevec v pod-
lagi je izredno močno zbit, zato ni uspel niti eden od poskusov standardne pe-
netracije. Napredek penetracijske konice po 60 udarcih je bil najmanj 2 in naj-
več 13 cm.
Po projektu bodo pretočna polja v savski strugi temeljena na koti 317 m,
strojnica na desnem bregu pa na koti 310,5 m. Po podatkih vrtin sodeč bo
strojnica temeljena na trdo sprijetem konglomeratu. Temelji pretočnih polj
bodo na heterogenih tleh, sestavljenih iz zbitega peščenega proda z vložki kon-
glomerata, ter trdno in rahlo sprijetega konglomerata.
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče	157
Akumulacijsko jezero. Dolina Save se med Žerjavko in Prebačevim ter
Hrastjem in Drulovko zoži v kanjon, širok 30 do 50 m z navpičnimi in pre-
visnimi konglomeratnimi stenami, visokimi 30 m. Le pri Trboj ah, na Prebače-
vem in nad Drulovko se dolina razširi na 300 do 400 m. Tod sta razviti pod
visokima terasama Kranjsko-sorškega polja še ena do dve nižji prodni terasi.
Navpične in previsne konglomeratne stene sestavljajo ponekod le zgornji
del bregov; v kanjonskih delih doline pa segajo povečini prav do reke. Tam,
kjer tvorijo konglomeratne stene le zgornji del bregov, prekrivajo nižje dele
bregov grušč z rjavim peščenim mei jem in bloki odlomlj enega konglomerata.
Plast grušča ni posebno debela, doseže največ nekaj metrov. V kanjonskih delih
doline, tj. pod vasema Jama in Hrastje, segajo navpične in previsne konglo-
meratne stene povečini do reke. Ponekod pa stene ne dosežejo same reke, am-
pak je njihovo vznožje prekrito z debelim gruščem in bloki konglomerata.
Previsi in spodmoli v konglomeratu so v različnih višinah nad Savo, povečini
2 do 15 m nad gladino Save. Nastali so zaradi neenakomerno sprijetega konglo-
merata. Sava je namreč pri zarezovanju svoje struge v holocenu, tj. v zadnjih
10 000 letih, ob visokih vodah odnašala manj sprijet konglomerat in prod,
medtem ko je trdno sprijet konglomerat ostal. Nastali so spodmoli, ki so glo-
boki nekaj metrov do 10 m.
Hkrati z nastajanjem spodmolov so se podirali deli konglomeratnih sten,
ki so postali nestabilni. Zato so se v kanjonu odlomili bloki konglomerata,
veliki celo nekaj 100 m®. Verjetno so se previsne stene rušile predvsem ob
močnejših potresih in ko je Sava tako hitro zarezovala svojo strugo, da na
vznožju sten niso mogla nastati položnejša pobočja, prekrita z gruščem, ki bi
varovala navpične stene pred erozijo. Obdobja intenzivnega vrezovanja se
časovno ujemajo z močnejšim neotektonskim dviganjem in s pogostnejšimi
močnejšimi potresi. V normalnih pogojih konglomeratne stene tudi nad spod-
moli niso razpokane. Sele pri močnih premikih tal, ki nastanejo ob potresih,
take stene razpokajo in se nato odluščijo, podobno kot betonske konzolne
zgradbe. Enak učinek ima verjetno tudi izredno globoko zarezovanje reke
v previsne konglomeratne stene, ko teža konzolnega konglomeratnega bloka
preseže njegovo strižno odpornost. Na podlagi geološkega kartiranja sklepamo,
da v zadnjih desetletjih ni bilo večjih svežih odlomov konglomerata. V tem
času ni bilo močnejših potresov in poleg tega Sava počasneje vrezuje svojo
strugo zaradi zajezitve v Medvodah.
Nekateri previsni deli konglomeratnih bregov so na meji stabilnosti in lah-
ko vsak umeten poseg povzroči njihovo rušenje. Pri terenskem pregledu smo
opazili, da so razpokane vse starejše hiše v Mošah, postavljene na rob kon-
glomeratne stene. Prav tako so razpokane starejše hiše na robu konglomeratnih
sten v Trbojah ter na desnem bregu v Prašah in na Jami. Kaj je vzrok raz-
pokanosti, se ne dà ugotoviti brez podrobnega pregleda vsake zgradbe posebej.
Možni vzroki so bodisi neustrezni in slabi temelji, premiki bregov, ali pa so
razpoke povzročili potresi v preteklosti. Za registriranje eventualnih premikov
bregov smo postavili reperne točke in jih geodetsko umerili, in sicer tri v Mo-
šah, dve v Trbojah, eno v Prebačevem ter na desnem bregu po eno v Prašah
in na Jami na mestih, kjer se cesta povsem približa previsnemu konglomerat-
nemu robu.
158	Ljubo Zlebnik
Po zajezitvi Save in dvigu gladine v strugi bodo ogroženi predvsem tisti
deli bregov, kjer bo segla gladina v spodmole in previsne dele konglomeratnih
sten. Nihanje vodne gladine v višini spodmolov bo lahko povzročilo izpiranje
slabo sprijetega konglomerata in poglabljanje spodmolov. To pa bo ogrozilo
stabilnost konglomeratnih sten nad njimi in povzročilo njihovo rušenje. Za pra-
vilno oceno ogroženosti posameznih zgradb m delov ceste Mavčiče—Drulovka
bo treba na najbolj ogroženih mestih dovolj na gosto geodetsko posneti profile
in označiti višino zajezitve. Slediti bi moralo ponovno geološko in geomehan-
sko kartiranje, da bi na tej podlagi določili nevarna mesta in ustrezno ukre-
pali za zavarovanje bregov.
Ogroženi bodo tudi deli previsnih konglomeratnih bregov v kanjonskem
delu savske doline na Jami in v Hrastju. Ti bregovi so povečini nenaseljeni
in zgradbe ne bodo neposredno ogrožene. Pač pa potekata stezi na obeh bre-
govih tik ob robu kanjona. Koliko sta tod ogrožena bregova, po geološkem
kartiranju ni mogoče zanesljivo presoditi iz enakih vzrokov kot za ogrožene
zgradbe. Na karti namreč ni mogoče razbrati, če se previsi in spodmoli naha-
jajo na predvideni^višini nihanja vodne gladine akumulacijskega jezera, ali pa
so nad njo. Klasično geodetsko snemanje profilov tod skoraj ne bo možno;
zato bo treba z modernejšimi geodetskimi metodami določiti, na kateri višini
se nahajajo spodmoli. Na ta način bo možno označiti vsa nevarna mesta in
ustrezno ukrepati za zavarovanje. Najbolj primerno bi bilo, na takih mestih
postaviti ograjo in s tem preprečiti dostop na bregova. Upoštevati je treba tudi
možnost, da se predvsem v kanjonskem delu doline odlomijo konglomeratni
bloki večje razsežnosti, ki bi lahko povzročili vodni val v jezeru in prelivanje
vode prek pregrade. Ta možnost je sicer zelo majhna, ni pa izključena v pri-
meru močnega potresa. Po geološki karti sklepamo, da se v takem primeru
lahko odlomijo konglomeratne stene na dolžini največ 150 m in v globino 5 m.
Višina odlomljene konglomeratne stene bi bila največ 20 m. Prostornina odlom-
1 j enih blokov bi bila torej okrog 7500 m®, kar je premalo, da bi povzročilo pre-
lit j e prek pregrade.
Hidrogeološki opis območja hidroelektrarne
Akumulacijsko jezero hidroelektrarne Mavčiče leži na Kranj sko-sorškem
polju v soteski Save, ki deli polje na dva dela, na Kranjsko in Sorško polje.
Po geološki zgradbi je polje enotna udorina, zapolnjena do 100 m na debelo s
pleistocenskim prodom in konglomeratom. V njih nahajamo podtalno vodo, ka-
tere gladina se na Sorškem polju približno ujema z gladino Save. Podtalna voda
se namreč v precejšnji meri napaja iz Save. Na Kranjskem polju se gladina
podtalne vode dviga od levega brega Save proti severu, kar kaže da se napaja
iz padavin, iz Kokre in dotoka z obrobja Savinjskih Alp.
Podatki podrobnih hidrogeoloških raziskav na Sorškem in Kranjskem polju
v letih 1963—1978 kažejo, da se podtalna voda s Kranjskega polja izliva v Savo.
Po doslej še nepreverjenih podatkih se delno pretaka iz Kranjskega polja na
Sorško polje, in sicer med Cirčami in Žerjavko na Kranjskem, oziroma Dru-
lovko in Prašami na Sorškem polju.
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče	159
Na Sorškem polju se napaja podtalna voda po podatkih novejših raziskav
v letu 1975 vsaj 60 "/o iz Save, oziroma s prelivanjem podtalne vode s Kranjske-
ga na Sorško polje, ostali del pa prispevajo padavine.
Pretakanje podtalne vode s Kranjskega na Sorško polje smo ocenili po
Darcyjevi enačbi
Q ^ L.k.i.h ^ 4000 . 5 .10-^. 2,5 . lO"». 70 = 0,35 m^ s
L = dolžina odseka, kjer se voda pretaka (4000 m)
i = hidravlični strmec gladine (2,5 . 10"^)
k = poprečna vrednost koeficienta prepustnosti v bližini Save (5 . m/s)
h = debelina vodonosne plasti na bregovih Save (70 m)
Pretakanje vode pod strugo Save je zelo verjetno, vendar doslej še ni
dokazano.
Sorško polje je udorina in predstavlja južni podaljšek udorine Kranjskega
polja. Podlaga udorine sestoji iz neprepustne terciarne gline, ki leži najgloblje
pri Drulovki, in sicer na višini 256,8 m. Proti jugu se podlaga dviga in je na
Meji, tj. v osrednjem delu polja, na višini 270 m, v vrtini S-16 na višini 291 m,
v Mavčičah na višini 300 m in na Jeprci na višini 310 m. Na južnem robu polja
prihaja ob Sori podlaga na več krajih na površje na višini 313 do 345 m.
Udorina je v glavnem zapolnjena s poroznim konglomeratom in delno s pro-
dom. Tok podtalne vode je v konglomeratu in produ usmerjen od severa proti
jugu, proti izvirom v Goričanah, Retečah in Gorenji vasi.
Strmec gladine podtalnice je zelo velik na infiltracijskem območju na se-
vernem robu polja med Drulovko in Jamo. Največji je pri Drulovki, in sicer
2.5	%o pri nizkem in pri višjem vodostaju. Med Drulovko in Jamo je pri niz-
kem vodostaju strmec manjši, 1,8 %o, pri višjem pa poprečno 2 %o.
V osrednjem delu polja med Mejo, Retečami in Mavčičami je strmec gla-
dine pri nizkem vodostaju podtalnice majhen, poprečno le 0,75 %o, in pri višjem
vodostaju 0,9 %o. Proti izvirom pod Godešičem in Retečami ter Senico in Ladjo
se strmec močno poveča in je skoraj enak pri nizkem in višjem vodostaju;
poprečno znaša 7,7 do 8,8 %o.
Vzrok majhnega strmca gladine podtalnice v osrednjem delu polja je ko-
tanjasta podlaga polja in zajezitev Save v Medvodah. V osrednjem in južnem
delu Sorškega polja se je gladina podtalnice dvignila po medvoški zajezitvi
za dva do tri metre.
Vodonosna plast sestoji na Sorškem polju večidel iz konglomerata in zbitega
peščenega proda. Konglomerat je delno močno porozen, delno pa dobro sprijet;
zato je razlika v poroznosti konglomerata v navpični smeri dokaj velika.
Plasti manj prepustnega dobro sprijetega konglomerata in močno prepust-
nega poroznega konglomerata se v vodoravni smeri lečasto izklinjajo in pre-
hajajo ena v drugo. Leče so razpotegnjene v vodoravni smeri in dosežejo dol-
žino nekaj 10 m do 100 m in več, medtem ko so debele 0,5 m do nekaj metrov.
Poroznost konglomerata se dobro odraža v vrednosti prostorninske teže, ki zna-
ša 2,00 do 2,14 za zelo porozen konglomerat v Mavčičah in 2,3 do 2,6 za kom-
paktnega. Ce privzamemo, da je poroznost konglomerata s prostorninsko težo
2.6	nič ali blizu tega, tedaj je poroznost konglomerata s prostorninsko težo
2,0 približno 23 Vo.
160	Ljubo Zlebnik
Zelo prepusten je zbiti peščeni prod v debelejših in tanjših plasteh in lečah
med konglomeratom. Razsežnost teh plasti in leč je v vodoravni smeri nekaj
10 m do 100 m in več. Posebno dobro je prepusten peščeni prod vodonosne pla-
sti na južnem robu polja, južno od Jeprce.
Prepustnost in efektivna poroznost vodonosnih konglomeratnih in prodnih
plasti sta bili določeni s poskusnimi črpanji v črpalnih vrtinah in vodnjakih
na Sorškem polju v letih 1974-75. Dodatni podatki o prepustnosti teh plasti
so bili zbrani z nalivalnimi in črpalnimi poskusi v vrtinah v Mavčičah v letih
1979-80. Crpalni poskus v novem vodnjaku Iskre pod vasjo Orehek pri Kranju
je pokazal, da je vrednost koeficienta prepustnosti k = 2,72 . 10~® m/s.
Na območju vrtine SOV-51 pri Godešiču je vrednost koeficienta prepust-
nosti k = 5,55 . 10"^ do 7,2 . m/s, na območju vrtine SOV-53 na osrednjem
delu Sorškega polja pa 1,1 . 10"^ do 2,2 . m s. Efektivna poroznost vodo-
nosne plasti, izračunana iz podatkov poskusnega črpanja, znaša na območju
vrtine SOV-51 v Godešiču 13,2 "/o. Skoraj enako vrednost efektivne poroznosti
(13,6 "/o) smo dobili iz podatkov naraščanja in upadanja gladine Save in obrež-
nih piezometrov v Drulovki (S-36) in na Bregu (S-35). Nalivalni poskusi v vrti-
nah V-1, V-2, V-3, "^-17, V-18 in V-20 v Mavčičah so dali precej nižje vrednosti
koeficienta prepustnosti, od 1,39 . 10~® do 5,47 .10"-'^ m/s. Samo v enem primeru
je bila v vrtini V-1 določena vrednost 7 .10-^ m/s, ki jo pripisujemo veliki
poroznosti in kavernoznosti konglomerata v merjenem odseku. Vrednosti koe-
ficienta prepustnosti k smo računali iz podatkov nalivanja po Lefrancovi enač-
bi za nalivalni poskus s stalno gladino.
V vrtini V-14 v strugi Save je bil med vrtanjem izveden kratek črpalni
poskus; voda je sama iztekala iz vrtine, in sicer iz poroznega konglomerata
v globini 17,0 do 19,5 m. Z znižanjem gladine od 328,9 m na 328,3 m je iztekalo
iz vrtine premera 116 mm 5,5 l/s vode. Vrednost koeficienta prepustnosti k,
izračunamo po enostavni enačbi Logana:
m = debelina vodonosne plasti (2,5 m)
s = znižanje vodne gladine
Na obeh bokih predvidene pregrade sta bili v Mavčičah in Mošah izvrtani
tudi črpalni vrtini premera 250 mm VC-17 in VC-20. Najprej smo 22. 2. 1980
v vrtini VC-17 črpali 6 ur in 30 min 22,6 I s vode; pri tem je padla vodna gla-
dina v črpalni vrtini za 0,46 m, v 15,45 m oddaljenem piezometru V-17 pa za
0,13 m. Naslednji dan smo črpali 10 ur 40,8 l/s vode; pri tem je padla vodna
gladina v črpalni vrtini za 1,10 m, v piezometru V-17 pa za 0,155 m. Za račun
koeficienta prepustnosti k smo uporabili podatke zniževanja vodne gladine
v piezometru V-17 v odvisnosti od časa črpanja. Najprej smo računali koeficient
prevodnosti T ^ k .H (H = debelina vodonosne plasti) po Jacobovi enačbi za
popoln vodnjak in vodonosnik s svobodno gladino, iz tega pa koeficient pre-
T
pustnosti k po enačbi k = —. V računu nismo upoštevali vpliva Save na črpa-
H
nje, kajti opazovanja so pokazala, da je gladina podtalne vode v črpalni vrtini
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče	161
približno en meter višja od gladine Save. Razen tega so med poskusnim črpa-
njem ostali vsi izviri na desnem bregu Save nespremenjeni, kar kaže, da je
v črpalno vrtino dotekala izključno podtalna voda iz Sorškega polja. To kaže
tudi primerjava kemičnih analiz vode iz vrtine in Save. Voda iz vrtine ima
trdoto 12,7" nt, Sava pa 9,7" nt. Sava vpliva s svojo gladino na podtalno vodo
le posredno; pri dviganju savske gladine se zaradi zajezitve dviguje tudi gla-
dina podtalne vode, pri padanju savske gladine pa pada tudi gladina podtalne
vode.
Jacobova enačba za račun koeficienta prevodnosti T ima obliko
Q = količina črpane vode v mVs
/is = znižanje gladine v piezometru V-17 v času enega log cikla časa v metrih
t = čas od začetka črpanja v sek
Za prvo črpanje je vrednost koeficienta T
Za drugo črpanje je vrednost T
Srednja vrednost fc je 2,1. 10"® m/s.
Dne 17. 3. 1980 smo 9 ur črpali iz vrtine VC-20 v Mošah na levem bregu
Save 25,5 l/s vode; pri tem je padla vodna gladina v črpalni vrtini za 0,52 m,
v. piezometru V-17, oddaljenem 8,69 m, pa za 0,085 m. Naslednji dan smo črpali
10	ur 35,4 l/s vode; pri tem je padla vodna gladina v črpalni vrtini za 0,885 m,
v piezometru V-17 pa za 0,11 m. Za račun koeficienta k smo prav tako kot preje
uporabili podatke zniževanja vodne gladine v piezometru V-20 v odvisnosti od
časa črpanja.
Najprej smo računali koeficient prevodnosti T po Jacobovi enačbi kot v
prejšnjem primeru, iz tega pa koeficient prepustnosti k. Tudi na levem bregu
namreč Sava nima neposrednega vpliva na podtalnico. Njena gladina je višja
od gladine Save (v času črpanja za 0,54 m), pa tudi izviri na bregu Save pod
Mošami so bili v času črpanja nespremenjeni. To kaže, da je v času črpanja
dotekala v črpalno vrtino le podtalna voda iz Kranjskega polja, ne pa Sava.
Dokaz za to je tudi primerjava kemičnih analiz vode iz vrtine in Save. Trdota
vode iz vrtine je 15,1" nt, trdota Save pa 9,7" nt.
11	— Geologija 24/1
162	Ljubo Zlebnik
Vrednost koeficienta prevodnosti T po prvem črpanju:
Vrednost koeficienta prevodnosti T po drugem črpanju:
Srednja vrednost koeficienta prepustnosti k = 2,5 . 10~® m/s.
Primerjava z vrednostjo k na desnem bregu kaže, da sta obe vrednosti zelo
podobni; na desnem bregu je srednja vrednost k 2,1 .m/s, na levem pa
2,5 . 10"® m/s. Srednja vrednost vseh podatkov k = 2,3 . 10"® m/s. Opozoriti pa
je treba, da so to srednje vrednosti prepustnosti celotne serije plasti konglo-
merata in proda pod gladino podtalne vode. V navpični smeri se prepustnost
seveda spreminja v odvisnosti od poroznosti konglomerata in proda; v zelo
poroznih plasteh je znatno večja od dobljene srednje vrednosti, v manj poroz-
nih plasteh pa znatno manjša. Na to kažejo tudi nalivalni poskusi, izvedeni
postopno v 10 m dolgih odsekih, ki so bili ponekod tudi krajši. Izračunane vred-
nosti k kažejo močno anizotropijo v navpični smeri, ki doseže vrednosti 1 :3 do
1 :7, ponekod pa celo več.
V splošnem so vrednosti k, izračunane po podatkih nalivalnih poskusov,
dvakrat do dvajsetkrat manjše kot vrednosti k izračunane iz črpalnih posku-
sov. To je razumljivo, kajti poskusno se nalivajo vrtine, ki niso izprane in oči-
ščene, poleg tega se je za nalivanje uporabljala kalna savska voda. Med nali-
vanjem se drobni delci iz rečne vode usedajo na stene vrtine in zmanjšajo nje-
no prepustnost. Zato so črpalni poskusi bolj zanesljivi, vendar dajo le poprečno
vrednost prepustnosti plasti pod gladino podtalne vode.
Zaradi zajezitve Save v Mavčičah na koto 346,0 m je pričakovati, da se
bo voda izgubljala skozi prepustne konglomeratne in prodne plasti pod pre-
grado in na njenih bokih. Razen tega je pričakovati, da bo podtalna voda izpi-
rala drobne delce v temeljnih tleh zaradi velikih hidravličnih gradientov in
s tem zvezanih hitrosti. Ce privzamemo, da so temeljna tla izotropno prepustna,
bo pod strojnico hidravlični gradient
H = razlika gladin
L = dolžina temeljev strojnice v smeri toka Save
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče	163
Hitrost prenikajoče vode bo
v = 2,18 . 10-3 m/s
n = efektivna poroznost proda in konglomerata (20 "/o)
Za vrednost koeficienta prepustnosti k smo privzeli srednjo vrednost, ki
smo jo dobili s črpalnimi poskusi na obeh bokih {k = 2,3 . 10"® m/s).
Pod jezovno zgradbo bo hidravlični gradient
Hitrost precejajoče se vode bo
Da bi preprečili prevelike izgube in izpiranje drobnih delcev, bo treba
temeljna tla pod pregrado tesniti.
Tudi boke pregrade bo treba do določene razdalje zatesniti, da bi prepre-
čili prevelike izgube vode in izpiranje. Tik ob bokih zgradbe bosta hidravlični
gradient in hitrost približno enaka kot pod pregrado. Z večanjem razdalje od
bokov pregrade se bosta hidravlični gradient in hitrost zvezno zmanjševala,
ker bo pot tokovnic vse daljša.
Poskusno zatesnjevanje konglomerata in proda
V sedanji fazi raziskav še nismo točneje izračunali, koliko vode bi se iz-
gubljalo pod pregrado in okoli bokov, če ne bi bila zatesnjena. Pri nadaljnjih
raziskavah bomo izdelali matematični model, s katerim bomo ugotovili, kako
se bo oblikovala gladina podtalne vode pri različnih dolžinah bočne injek-
cijske zavese in kolikšne bodo vodne izgube. Poseben matematični model je
predviden za podtalno vodo na Sorškem polju. Z njim bomo izračunali dvig
gladine po zajezitvi Save v Mavčičah in vodne izgube iz akumulacijskega je-
zera elektrarne skozi Sorško polje proti izvirom ob Savi.
Po enostavni oceni bi se izgubljalo skozi nezatesnjen konglomerat in prod
pod pregrado in strojnico okrog 0,75 mVs vode.
Q = F .n.Vsr^ 1480 . 0,20 . 2,52 . 10-^ = 0,75 mVs
F = ploskev prepustnega konglomerata in proda pod temelji pregrade in
strojnice
Vsr ^ srednja hitrost precej an j a vode pod pregrado in strojnico
Skozi boke bi se izgubljalo po približni oceni še 1,9 do 3,6 m®/s vode, kajti
ploskev prepustnega konglomerata in proda, skozi katerega se bo precej ala
voda iz akumulacijskega jezera, je mnogo večja, pa tudi hitrosti precejajoče se
vode bi bile dokaj velike. Zato bo treba izdelati injekcijsko zaveso pod pre-
164
Ljubo Zlebnik
grado in v bokih tudi če ne upoštevamo nevarnosti izpiranja drobnih delcev
konglomerata in proda pod pregrado in na bokih. Osnovne parametre za pro-
jekt zatesnjevanja temeljnih tal in bokov pregrade je dalo poskusno injek-
cijsko polje. Isti podatki bodo rabili tudi za projekt zatesnjevanja gradbene
jame; že približen račun je namreč pokazal, da bo dotok vode v gradbeno
jamo skozi prepusten konglomerat in prod prevelik, da bi ga bilo možno ob-
vladati s črpalkami.
Glavni namen poskusnega injekcijskega polja je bil ugotoviti, ali je z in-
jektiranjem možno zatesniti konglomerat in prod. Izbrati je bilo treba najpri-
mernejšo sestavo injekcijske zmesi, določiti največji možni razmik med injek-
cijskimi vrtinami, da bi bila zavesa še zvezna, porabo injekcijske zmesi in naj-
primernejši postopek injektiranja. Na podlagi rezultatov, dobljenih s poskus-
nim poljem, bi se bilo treba odločiti za eno vrstno ali več vrstno injekcijsko
zaveso.
V projektu poskusnega injekcijskega poskusnega polja je bilo predloženo
naj bi bila največja dovoljena prepustnost zatesnjenega konglomerata in proda
enaka prepustnosti oligocenskega meljevca v podlagi, ki znaša 1 ,10~® do 1 , 10"^
metrov na sekundo.
Vse podatke o rezultatih poskusnega injekcijskega polja, ki jih navajamo
v nadaljevanju, smo povzeli po poročilu M, Gojkovića, Polje je bilo izdelano
na desnem bregu Save na nizki terasi pet metrov nad rečno gladino. Načrt
polja kaže si, 4, sestavo terase pa geološki presek na si, 5, Injekcijsko polje
ima obliko dveh ločenih pravokotnikov (polje 1 in 2), v katerih so injekcijske
vrtine med seboj oddaljene 1,5, oziroma 2 m, V vsakem pravokotniku je šest
vrtin, vmes sta dve kontrolni vrtini. Med obema pravokotnikoma je še ena
vrsta injekcijskih in kontrolnih vrtin. Vrtine v obeh pravokotnikih so razpo-
rejene v obliki trivrstne zavese, povezuje pa ju enovrstna zavesa.
Injekcijske vrtine so bile izvrtane z dleti, kontrolne pa jedrovane z widia
in diamantnimi kronami, Injektirali so v petmetrskih odsekih od spodaj na-
si. 4. Poskusno injektiranje za pregrado Mavčiče
Fig. 4. Test grouting of the Mavčiče dam site
SI. 5. Geološki presek po osi pregrade Mavčiče
Fig. 5. Geologie cross section of the Mavčiče dam site
166	Ljubo Zlebnik
vzgor, pri čemer je bil vsak odsek na dnu in na vrhu zatesnjen s hidravličnim
tesnilom. Tak način je bil izbran zato, ker je bilo treba injekcijske vrtine
ceviti z obložnimi cevmi, razen v talninskem trdno sprijetem konglomeratu
v globini 20 do 35 m pod površjem in v oligocenskem meljevcu v podlagi.
Obložne cevi so izvlekli vzporedno z injektiranjem.
V vsakem pravokotniku (polji 1 in 2)) so najprej injektirali vrtine na
krajiščih (npr. najprej vrtini 1 in 3). V njih je bila poraba suhe injekcijske
zmesi velika, povprečno 400 kg na en meter vrtine. Za injekcijsko zmes so
povečini uporabljali 95 % cementa in 5 "/o bentonita. V izredno prepustnih odse-
kih vrtin so dodajali do 25 ®/o elektroflitrskega pepela in do 25 "/o drobnega
peska.
Pri injektiranju so se pokazale zelo velike razlike v porabi injekcijske
zmesi v odvisnosti od poroznosti in prepustnosti konglomerata in proda. V po-
sameznih odsekih je bilo porabljeno celo 800 kg suhe injekcijske zmesi na en
meter vrtine, najmanjša poraba pa je bila 150 kg na en meter vrtine. V zelo
poroznem konglomeratu in produ je bilo treba injektiranje tolikokrat ponoviti,
da je znašala poraba injekcijske zmesi manj od 100 litrov v zadnjih 15 minu-
tah v injektiranem odesku in pod določenim pritiskom, ki so ga izračunali za
vsak odsek po enačbi A. Mysliweca:
P	= pritisk injektiranja v kp/cm^
C	= kohezija v t/W (od 1,5 do 2,0)
h	= debelina krovninske plasti nad injektiranim odsekom v m
G	= prostorninska teža krovninske plasti (2,65 t/m®)
Pri injektiranju vmesne vrtine št. 2 v sredini med vrtinama 1 in 3 je bila
poraba injekcijske zmesi znatno manjša kot v vrtinah 1 in 3 na ogliščih; zna-
šala je od 250 do 350 kg suhe snovi na en meter vrtine. Ta razlika je verjetno
nastala zato, ker je injekcijska zmes iz vrtin 1 in 3 prodirala v vmesni prostor.
Za injektiranje vrtin št. 4 in 6 v polju 1 so porabili skoraj polovico manj
injekcijske zmesi kot v vrtinah št. 1 in 3, po vsej verjetnosti zaradi prodiranja
injekcijske zmesi iz prvih injekcijskih vrtin v celotni prostor polja 1. V vmesni
vrtini št. 5 je bilo porabljeno le okrog 100 kg suhe injekcijske snovi na en me-
ter vrtine, kar kaže na vpliv ostalih injektiranih vrtin.
V kontrolnih vrtinah K-1 in K-2 so najprej izmerili vodoprepustnost po
Lugeonovi metodi v petmetrskih odsekih od zgoraj navzdol. V večini odsekov
je bila vodoprepustnost majhna, 5 do 25 lugeonov. V redkih odsekih je pre-
segla 30 lugeonov in samo v enem je dosegla 90 lugeonov. Kontrolne vrtine so
nato injektirali in pri tem porabili povprečno 57 kg injekcijske zmesi na en
meter vrtine.
Na podoben način so injektirali tudi polje 2 in enovrstno zaveso med obema
poljema. Rezultati so skoraj povsem enaki kot v polju 1. Porabili so povprečno
330 kg suhe zmesi na en meter injekcijske vrtine in 35 kg suhe zmesi na en
meter kontrolne vrtine. V eno vrstni zavesi je bila povprečna poraba 300 kg
suhe zmesi na en meter injekcijske vrtine in 110 kg na en meter kontrolne
Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče	167
vrtine. Nekoliko manjša poraba zmesi v injekcijskih vrtinah je posledica pro-
diranja injekcijske mase iz polj 1 in 2 v vmesni prostor.
V sredini polja 2 in v sredini enovrstne zavese sta bili izvrtani dodatni
kontrolni vrtini večjega premera SK-6 in SK-8; v obeh vrtinah smo izvedli
nalivalne poskuse v desetmetrskih odsekih od zgoraj navzdol. Vrednosti koe-
ficienta prepustnosti k so znašale 4,6 . lO"' do 4,5 . 10"® m/s. Po končanih nali-
valnih poskusih so vrtini povrtali na večji premer, nato pa v obeh vrtinah
poskusno črpali s potopno črpalko 1 do 3 l/s vode; pri tem se je znižala gladina
v vrtinah za 13 do 18 m. Po podatkih črpalnih poskusov niha vrednost koefi-
cienta prepustnosti k od 1 .10-« do 4,2 .10-^ m/s.
Iz podatkov nalivalnih in črpalnih poskusov izhaja, da se je prepustnost
konglomerata in proda v obeh poljih in tudi v enovrstni zavesi zmanjšala naj-
manj stokrat, povečini pa več kot tisočkrat. Prvotna povprečna prepustnost je
bila namreč 2,1 . 10"® m/s. Obenem je bila izpolnjena zahteva, postavljena v pro-
jektu, da naj se prepustnost injektiranega konglomerata in proda izenači s pre-
pustnostjo oligocenske podlage (1.10"® do 1.10"^ m/s).
Geodetska opazovanja injekcijskih polj med injektiranjem so pokazala, da
se je površje dvignilo le za 2,3 mm.
Na podlagi poskusnega injektiranja se je projektant odločil za injektiranje
oboda gradbene jame z enovrstno zaveso, kajti v gradbeni jami se ni mogoče
izogniti črpanju padavinske vode ob nalivih. Zato povsem neprepustna zavesa
ni nujna, ker bodo črpalke manjših zmogljivosti iz gradbene jame črpale poleg
padavinske vode tudi vodo, ki bo pronicala skozi zaveso. Na podlagi dotoka
vode med izkopom gradbene jame bo projektant izbral vrsto injekcijske zavese
pod pregrado in okoli bokov.
Literatura
Alj tovski, M. E. 1973, Hidrogeološki priručnik. Građevinska knjiga, Beograd.
Castany, G. 1963, Traité pratique des eaux souterraines. Dunod, Paris.
Johnson, E. E. 1966, Ground water and wells. Saint Paul, Minnesota.
Jugoslovanski komitet za međunarodnu hidrološku deceniju, 1967, Seminar o bi-
lansu podzemnih voda, Beograd.
Kruseman, G. P. & De Ridder, N. A. 1970, Analysis and evaluation of
pumping test data, Wageningen, The Netherlands.
Zlebnik, L. 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja.
Geologija 14, Ljubljana.
^Zlebnik, L. 1975, Hidrogeološke razmere na Sorškem polju. Geologija 18,
Ljubljana.
GEOLOGIJA 24/1, 169—126 (1981), Ljubljana
UDK 556.33:556.56(497.12)=863
Aluvialni vršaj Želimeljščice
Prvo obvestilo
Alluvial fan of the river Želimeljščica
Preliminary information
Zvone Mencej
Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
v južnem zaledju Ljubljanskega barja izvira več rečic. Ko pritečejo
iz ozkih gorskih dolin na barsko ravnico, se njihov hidravlični gradient
hitro zniža. Na robu Barja so se zato nabrale velike količine naplav-
1 j enega materiala karbonatnih kamenin v obliki odprtih pahljač, ki se
počasi znižujejo navzven in segajo daleč pod jezerske usedline Barja.
Na podlagi dosedanjih raziskav na južnem obrobju Ljubljanskega barja
in posebej vodonosnega aluvialnega vršaj a Želimeljščice avtor sklepa,
da so različni vršaj i v globini med seboj v zvezi. Nadaljnje raziskave
bodo pokazale, ali gre za vodonosnik večjega obsega.
Abstract
Several small rivers have their sources in the southern hinterland of
the Ljubljana Moor. At the places where the streams issue from the
narrow mountain valleys upon the flat moorland, the slopes of their
hydraulic grade lines suddenly decrease. That is why large quantities of
loose carbonate rock material have been deposited in the shape of open
fans sloping gently and convexly outward under the lake deposits of the
Ljubljana Moor. Some preliminary details are given on the waterbearing
alluvial fan of the river Želimeljščica. Author postulates an underground
communication of the different alluvial fans and an important aquifer in
the depth of the Ljubljana Moor.
Doline Iške, Borovniščice in Želimeljščice se na prehodu na Barje močno
razširijo in nato preidejo v barjansko ravnino (si. 1). Že po oblikovitosti po-
vršja je mogoče sklepati, da so si rečice in potoki na prehodu na Barje nasuli
velike prodne vršaj e, ki segajo proti severu daleč pod jezerske naplavine. Vo-
dozbirno zaledje vseh treh rečic sestavljajo v glavnem karbonatne kamenine.
Raziskave Iške in Borovniščice so pokazale, da njuna vršaja vsebujeta pomemb-
ne količine podtalne vode. Zmogljivost vršaja Iške je čez 0,2 mVs, zmogljivost
170
Zvone Mencej
vršaja Borovniščice pa je ocenjena na 0,1 m^s. Hidrogeologi Geološkega za-
voda v Ljubljani so preučili podobno možnost tudi v vršaju Zelimeljščice. Zato
so predlagali Območni vodni skupnosti Ljubljanica—Sava in Raziskovalni skup-
nosti Slovenije, da financirata ustrezne raziskave. Namen prvih del je bil,
določiti obliko in velikost vršaja ter kameninsko sestavo naplavi j enega mate-
riala.
Po hidrogeoloških opazovanjih spomladi leta 1981 sega peščenoprodni zasip
Zelimeljščice okoli en kilometer severno od Zelimlja, nato pa se nadaljuje pod
glinastimi usedlinami na Barju. Severni del vršaja se močno razširi; tam so
na njegovem kontaktu z barjanskimi plastmi trije izviri s skupno izdatnostjo
čez 100 1/sek. Celotno zaledje izvirov sestavljajo karbonatne kamenine. Pretok
Zelimeljščice pri vasi Kremenica je bil takrat ocenjen nad 0,3 mVs.
SI. 1. Položajna skica Ljubljanskega barja
Fig. 1. Location sketch map of the Ljubljana Moor
Aluvialni vršaj Zelimeljščice	171
V	zoženem delu doline, okoli tri kilometre severno od Zelimi j a, so bile v letu
1981 izvrtane tri vrtine prečno na dolino, in ena vrtina zahodno od Pijave
gorice.
Raziskovalna vrtina v sredini profila je dosegla podlago, ki sestoji iz dolo-
mita, v globini 56 m, ostali dve vrtini, izvrtani na obrobju doline, sta zadeli na
dolomitno podlago v globini 17 m. Vrtina pri Pij avi gorici, globoka 30 m, ni
dosegla podlage.
V	raziskovalnem profilu leži na površju vodoneprepustna plast gline do glo-
bine treh metrov. Pod njo sledi dolomitni prod s sivim peskom do globine
okoli 10 m. Prepustnost teh plasti je ocenjena na 1 X 10"® m/sek. Pod prodom
s sivim peskom je starejši zasip Zelimeljščice, kjer se večkrat menjavajo bolj
in manj prepustne plasti proda z rjavim peskom in meljem ter vložki rjave
meljne gline. Gladina vode je bila v globini od 0,7 m do 1,5 m. En kilometer
severno od prečnega preseka je površinska neprepustna plast gline debela šest
metrov, pod njo sledi en meter proda s sivim peskom in nato do končne globine
za vodo dobro prepusten prod s sivkasto rjavim peskom in meljem ter le red-
kimi slabše prepustnimi plastmi zbitega proda z več mei j a. Piezometrična gla-
dina podtalne vode je bila v času raziskav 0,8 m nad površjem.
Prva raziskovalna dela kažejo na ugodne hidrogeološke razmere; zato bi
bilo smotrno raziskave nadaljevati na celotnem območju vršaja Zelimeljščice
ter določiti njegove hidravlične karakteristike in vodno bilanco. Po debelini in
prepustnosti mlajšega in starejšega prodnega zasipa se dà sklepati na možnost
zajetja pomembnih količin podtalne vode. V primeru, da je naravno napajanje
vodonosnika majhno, bo mogoče vodonosnik sorazmerno poceni umetno boga-
titi z vodo Zelimeljščice z zajetjem nad Zelimljem. Voda bo težnostno odtekala
v ponikovalne vodnjake, oziroma bazene nad predvidenim zajetjem.
Raziskovalne vrtine na vzhodnem delu Barja kažejo na možnost, da so vršaji
Iške, Zelimeljščice in Gradaščice v zvezi med seboj in verjetno tudi s prodnim
zasipom Save na območju Dolgega mostu, Brda in Rožne doline, V primeru, da
se ta domneva potrdi, imamo pod vzhodnim delom Barja izdaten vodonosnik
z arteško, oziroma subarteško vodo. V tej smeri bi bilo treba razširiti raziskave,
pričete na vršaju Zelimeljščice.