740. štev. V Ljubljani, sreda dne 14. januarja 1014. I III. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — ludi ob nedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v pondeljkili pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znala: v Ljubljani v uprnvniitvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1'50; a pošto celoletno K 20‘—, polletno K I0‘—, četrtletno K B*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina e« Ki pošilja npravništvu. is ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :s Uredništvo in upravništvo: nt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica It. 6. j, Dopisi ae pošiljajo uredništvo. Nefrankirana piana ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ae plačat potit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana la zahvalo vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M R Telefon številka 118. st Brez naslova. Pred približno dvema mesecema je baje skušala Nemčija vriniti še nekaj svojih bojnih ladij v dele Sredozemskega morja s takozvanim »pomorskim obiskom«. Trojni sporazum je na to nakano odgovoril z dl-plomatičnim protestom in križanjem francoskega in angleškega brodovja. Kmalu na to je postalo aktualno — seveda le na videz — vprašanje Egejskih otokov. Ustvarili so se predlogi in — proti predlogi. Trozveza si je zbrala finto, ki jo Je pa ubranila protifinta trojnega sporazuma v obliki note angleškega državnega tajnika. Udarec, namenjen trojnemu sporazumu, je odletel nazaj na trozvezo in tvori danes novo krizo. Kako se ji bo Izognila trozveza, bo pokazala najbljižnja bodočnost. Kdor je še nadalje slišal kaj o mrzličnem delu, ki je danes splošno Pričelo po kabinetih vseh velesil in ostalih manjših držav, ima še nadalj-ni pojem o resnosti položaja, ki vlada danes kljub vsemu navideznemu miru nad vso Evropo. Pravijo, da spijonov mrgoli po vseh mejah in postojankah več kot kedaj popreje. Med velesilami se vrše neprestano posvetovanja. Vse medsebojno zvezane države se pripravljajo za morebitne spopade in ovaduški uradi tu kot tam delajo noč in dan. Kar je za nami, je bilo gotovo vse preje kot prijetno. A bilo je vsekakor tako, da smo lahko več ali manj točno sledili dogodkom in bili vedno pripravljeni na vse, tudi najhujše. Vse je bilo vidno pred nami, dasi mnogokaj šele v hipu, ko je bilo dovršeno. Danes je položaj dosti hujši: Krog nas vlada navidezen mir, ki pripravlja pogubo, morda že za najbližnjo bodočnost. Seveda, imeli smo tudi v preteklem poldrugem le* težke zapletljaje, ki so se potem Vsaj začasno izravnali, a le, da natopijo v naslednjem v še hujši obli* In to, kar je bilo preje navidezno izravnano, je baš danes ono, kar napaja vse ozračje z vzduhom, v koleni preži poguba. Kar je danes nejasno, bo morda že v kratkem dobilo določene oblike. Cim bo nastopilo popolnoma na dan, gotovo ne bo več odpravljeno tako, kot doslej. Stojita si nasproti dve *trašni sili in ena bo morala podleči Popolnoma. Za obe v bodoče ne bo obstanka, kajti interesi si nasprotujejo popolnoma in dočim smo slišali doslej govoriti o perstlžu držav, bodemo poslej slišali govoriti o resnih življenskih. pogojih držav in narodov, v kojih ohranitev bo treba žrtvovati stotisoče ljudi In sto milijone denarja. Vse posledice pa bo najhuje občutil oni, ki jih je privlekel na dan. Izključeno je, da bi se pri tem ne vpreglo tudi monarhije. Saj smo baš i sedaj mi v novi krizi, ki ga povzroča vprašanje Albanije. ajjgnrTWTnfraai*i LISTEK. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. Korakal je brez naglice, ob desni Vrsti hiš proti Seni. Zdajci pa se je ustavil, stopil v vogalom01 'n obstal nePremično za v razS^tvm1 "erazločno skupino teločfla se'jf St dvajsetih korakov; njemu. Bilo je *" ,?toPaIa Proti »Rokovnjači i -r? Undi. Danvilski v prvem tretnS?^ maršal krePTod rneninSVoJega b “da”aStiSnil I oda ne. O rokovnjačih glo biti govora. Neznanci so fin “S" stim sigurnim korakom, ki pomeni dobro znanje in popolno sporazum- lienost s policijo in z lastno vestjo. No, policija ir. vest je mnogim ljudem en Pojem... , Menili so se svobodno; maršal ,e sll|al njih pridušeni smeh. ga videli tik mim° n5Cga’ 116 da W hip edenS1i°die’ gospodje,« je velel ta Ta oseba ffalme i!1’ ^ Je za*mrmral°Hpde., Anžovinskega,<; zamolklo. Menr*k de Monmoransi Pred prilično dvema mesecema je baje skušala Nemčija vriniti še nekaj svojih bojnih ladij v dele Sredozemskega morja s takozvanim pomorskim obiskom. Trojni sporazum je na to nakano odgovoril z diplo matičnim protestom in križanjem francoskega ter angleškega brodovja ... Zanimivo je pri tem, kako delajo posamezne države na svojo roko za svojo korist. Najbolj zvito ulogo igra Italija. Ni dvoma, da bi bila Italija pod ugodnimi pogoji pripravljena priznati pokroviteljstvo Turčije nad Albanijo, ako dobi zato primeren vpliv na južni strani. Dogovor z Grčijo, bi ji omogočil pri tem najlepše uspehe. Avstrija z VViedom bi ostala osamljena. Se previdnejša pa je Nemčija, ki si je zagotovila oblast nad obnemoglo Turčijo — In koketira ob enem z Grčijo. Proti tej nemški oblasti ob Bosporu se bodo druge velesile uprle. Turčija se zaveda, da je čas zanjo ugoden. Zato govori z bahatimi besedami In se pripravlja na boj. V senci evropskega miru se pripravlja na vseh straneh skrito oboroževanje. Celje. Mnogo se Je pisalo in razpravljalo v raznih časopisih, na shodih m drugod o prosluiem — sedaj že pokojnem tajniku okr. boln. blagaj-ne Oechsu in o boln. blagajni sami, o raznli* ijkanah tega gospoda, ter o goroslannik poneverbah v tem zavod«. Vse je željno pričakovalo, kaj bode spravil na dan od vlade poslani komisar Huber — ter kakšen bo rezultat njegove revizije, a niti najmanjša stvarica ne pride izza kulis; čemu tudi neki, Oechs je mrtev, poneverjenega denarja nima, kdo naj povrne; neipškonacijonalna klika pa se tudi ne sme pred javnostjo ^preveč ožigosati, kajti morda bi se ko« nečno vendarle kakemu zaslepljenemu odprle Oči/da ne bi slepo sledil še nadalje tej brezvestni sodrgi/katera se ie s svojim brezobzirnim terorizmom in dobro oganizirano armado plačanih in neplačanih, agitatorjev vzdržuje tako zmagoslavno na površju našega Slov. Stajerja. In kako tudi ne! Ambroschlitz — je vodja mestnega urada, ter ima tu vsa mogoča denarna sredstva, na razpolago za agitacijo, za podkupovanje za pritisk na posamezne volilce; česar pa sam ne premore to mu pomaga zvesta njegova armada v prvi vrsti policija. I a nazaj k predmetu! Vendar smo morali to že v začetku omeniti, ker bodemo v naslednjih člankih večkat imeli priliko se bavili s temi kreaturami. Ko je vlada iz raznih časopisov bila opozorjena na velikanske poneverbe pri okr. boln. blagajni je ista odvzela mestnemu magistratu celjskemu nadzorstveno oblast — razveljavila vse storjene sklepe zadnjih let. ker so bili izvoljeni od nepostav-no izvoljenega odbora, ter razveljavila tudi od tega odbora predrugačena pravila — in je postavila kot vodjo g. Huberja od delavske, zavarovalnice zoper nezgode v Gradcu, kateremu je obenem poverila tudi izvršitev novih volitev. Da se je vlada odločila za ta korak, ji je dal gotovo "zato dovolj povoda omenjeni slučaj, kajti iz ljubezni do nas Slovencev tega ne bi bila storila. Od naše strani se je pač nekaj storilo, ali mnogo se storiti ni dalo, ker nismo imeli nikakega vpogleda v poslovanje tega zavoda, v katerem posluje danes vreden Oechsov naslednik Richa, kateri se pač v ničemur ne razlikuje od svojega prednika, ter smo torej povsem opravičeno zahtevali odstranitev tega gospoda, vsaj do izvršenih volitev. To pa zahtevamo še tembolj in še. bolj odločno danes, ko vidimo, kako pristransko postopa ta možakar, kakor kaže sledeči slučaj. G. komisar Huber je torej pripravil aparat za volitve, so se pretečeni teden začele razpošiljati glasovnice. Na našo prošnjo* da se nam da na razpolago volilni imenik — nam je g. Huber odgovoril, da bode v nekaj dneh izvršen. Ko smo dobili nekateri že glasovnice, podala sta se zopet dva naša moža, da si prepišeta imenik. Zgotovjjen, pa Je bil le imenik mesta Celje, a niti ta ni bil Zaključen ali podpisan. Vkljub temu pa so razni agitatorji alg Fiodeisen, policist Oačner in drugi letali za pismonošem, kateri je dostavljal gla-tovnice in iste pobirali. Iz tega se razvidi, da so ti ljudje že imeli v rokah imenik voljlcevi Bili so tudi toliko. nesramni in predrgni, da so z lažnjivimi pretvezami .lazili tudi o- Tržaška politika. A Dl y Srečal je Sloveivc Taljana in sta rekla si tako: Naj bo pravda dokončana, naj med nama sprava bo. Določiva svoje meje vsak pravice naj prizna, ker se vedno tretji smeje, kjer prepirata se dva. »Ma alora« Taljan pravi, »bene. bene, že velja, ako boste mirni ščavi, se stvar lahko poravna.« II. ' Komaj stvar je poravnana, misli si Taljan: Ne boš! E Trieste italiana — in začne sc boj na nož. A od zadaj izza meje Siidmark se lepo smehlja, ker se vedno tretji smeje, kjer pripirata se dva. 111. Predno boj sta dokončala ju je v zanjke Žvab ujel, nemška pest jim bo pobrala, kar je kdo poprej imel. Prej Taljan imel je geslo, da Slovencu ne da nič, zdaj mu vzel je drugi veslo: nad njim žvižga ■ kraljevega brata... ne bi bili!. Ce sta oni! In zakaJ stalaHs?pra^n,ora|M°sim-)ransi je za" Šestnajst let je b L L )C- °,ddahniti. ime. izgovorjeno si cdi noči* to 'im!? ki morda niti ni pomenilo n e, fo ime je razbrzdalo v njem strast,ki j0 j! smatral ze za ugaslo. »Ivana! Ivana!« Torej je mogoče, da jo še vidi kdaj in mora govoriti z njo! Mogoče, dajo vidi živo njo,ki jo je imel že za mrtvo — on, ki je že upal, da se je zadušila nekdanja ljubezen pod pepelom njegovega častihlepja! Da, spet je ljubil. Ljubil, kakor bivše dni. In morda še bolj nego tiste Čase... Družba ga je bila pustila med tem za seboj. Dohitel jo je s par skoki. Glava mu je gorela, srce je razbijalo, kakor da hoče počiti. In mahoma se je zablisnila strašna misel sredi burje spominov in strasti,ki je napadala njegovega duha — kakor razjasni strela nebo, ob-tovorjeno z mrtvaškimi oblaki. »če je ona! Če je v Parizu!... S svojo hčerjo!..- Ako izve to Franc! Ako ju privede slučaj ali pekel skupaj!... On izve moje izdajstvo! ... Oh, samo do tega ne sme priti, da bi brat vstal zopet pred menoj, kakor nekoč tam doma, v kostanjevem gozdu!... Kaj naj storim, ako me pozove Fanc na odgovor zaradi moje laži? ...« Obrisal si je znoj.ki mu je curljal po sencih v debelih kapljah. In tih, strašen smeh se je začul ter zgostil soparo groze, in sovraštva v njegovi glavi. »Boljše je, ne čakati, da postane Henrik de Giz kralj francoski; že Prej moram postati poglavar rodbine monmoransijske. In ker je Franc odveč naj pogine!...« Ta hip je videl, da se Je četa ustavila pred gostilno uri Vedeže-valki. Monmoransi — ali Danvil, ako mu hočemo dati ime, pod katerim so ga poznali — se je stisnil k zidu, pod pristrešek; obstal je omahovaje, sopeč hripavo, napenjajoči, da vidi, ušesa, da sliši... »Ključ daj, Morever!« je velel glas vojvode Anžovinskega. »Evo ga, svetlost!« »Naprej, gospoda!...« Četvorica je krenila proti vratom hiše, ki je stala nasproti Vede-ževalke. »Oho!« je zamrmral Henrik Danvilski. »Pri peklu, vedeti moram!« Zganil se je in hotel planiti. Toda premislil si je mahoma in se stisnil nazaj pod svoj pristrešek. Pred vratini se je bil pokazal nenadoma Človek in rekel brez roganja in. brez srda: »Pri Pilatu in Barabi, gospoda! Vi me silite, biti nepokornemu poveljem svojega gospoda očeta! Krivda naj pade na vaše glave, ne na mojo!« »Kdo je ta norec vseli norcev?« je prašal vojvoda Anžovinski In se odmaknil za tri korake. »Eh, bogme, saj vidiš. Možiron: to je mož, s katerim smo se seznanili danes!« »Baš on je, ali pa naj me Bog prekolne!« je vzkliknil Možiron. »Ej, bogme, vestni ste, gospod posestnik, ki stražite ponoči pred svojo hišo.« »Kakor vidite, spoštovani gizda- lin,« je odgovoril Pardajan. »Vedno sem tu, podnevi in ponoči; podnevi iz strahu pred nesramneži, ki se smejejo.« »In ponoči?« je prašal Kelus. »Ponoči pa iz strahu pred vlomilci, ki ne spoštujejo nedotakljivosti tujega stanovanja.« »Grom in strela!« je izbruhnil vojvoda Anžovinski. »Končajmo ta razgovor! Gospod bedak, spravite se od tod!« '»Ali, gospoda,« jc rekel Pardajan s premišljenim glasom, obračaje se h Keiusu in Možironu, »priporočita vendar svojemu lakaju, naj bo miren — če ne. I r 'n huda mu bo predla, kakor vama, ko vaju nabodem jutri zjutraj na kraju našega sestanka.« »Lopov!« je zarjula četvorica plemičev. »Ne jutri zjutraj — ti umreš nocoj, tu na mestu!« Pardajan. je potegnil meč. Morever je navalil nanj brez besede. loda odskočil je in zarjul od bolečine in gneva. Vitez, smo rekli, je bil potegnil meč, s tisto veliko, široko in naglo gesto, od katere je Žibuleja žvižgala v njegovi roki. Klina je opisala plameneč polukrog, spustila se zadkoma kakor korobač iti ošinila More-vertovo lice. Dolga krvva praska je zaznamovala ta dotik, Pardajan pa je nastopil k borbi in izpregovoril udobno: Koli Slovenčevi n nekaterim izvabili glasovnice. Da iste niso bile izpolnjene m podpisane, ni potreba posebej po-varjati. Isto se je dogajalo v celjski okolici, kjer sta za pismonošem pobirala glasovnice umirovljena železniška portirja Zanger in Pauer, ter tudi z raznimi lažnjivitni pretvezami izvabila mnogim Slovencem glasovnice. Tudi ti ne bi bili vedeli, kod in kje agitirati, ako ne bi bili imeli zato potrebnih podatkov —■ katerih si uradno nista mogla preskrbeti, ker volilni imenik takrat še ni bil razpoložen. Kar se je godilo v Celju 5n okolici, dogodilo se je gotovo tudi po drugih krajih, a nam manjkajo za sedaj še potrebni podatki. Prosimo naj izvolijo naši somišljeniki vse slučaje nujno naznaniti političnemu društvu »Naprej« v Celju, katero zbira materija! in ga bo uporabilo na pristojnem mestu. Kakor že omenjeno je bila magistratu odvzeto vsako vmešavanje v te volitve, vendar se morajo glasovnice v uradnem kuverta pošiljati na magistrat. Kdo nam jamči za to, da se bo tu postopalo nepristransko. Znano nam je namreč mnogo slučajev, ko so sami Nemci — odposlali magistratu prazue glasovnice. Gotovo je, da bodo na magistratu te gla- . sovnicc v eni kuverti vrnili magistratu — po nekod pa celo na okrajno glavarstvo, ker je s tem delojemalcem odvzeta vsaka volilna svoboda. Nepostavno je, da volijo vsi de-dajalci v eni skupini 35 delegatov, ko vendar štatut natančno določa, da se mora voliti po sodnih okrajih, članom primerno število delegatov. Nepostavno je v imenik sprejetih mnogo nemških mladoletnikov, medtem ko so polnoletni Slovenci izpuščeni. Nepostavno je v imenik sprejetih več nemških družb z mnogimi stotinami delavcev, katere družbe danes niti več ne obstojajo ali pa nimajo nobenih delavcev več. Nepostavno je v imenik sprejetih več takih volilecv, kateri vsled prostovoljnega članstva nimajo volilne pravice. Vsled vseh imenovanih slučajev se mora volilni imenik do cela izpre-meniu — kar bo pa imelo zopet podlago za spremembo kljnča, po katerem se je določilo delegate. Vsi navedeni slučaji pa pridejo edinole nam Slovencem v prid —-zatorej naj volllei po deželi ne oddajajo nikamor glasovnic, temveč naj jih vsak dobro hrani, event. jih lahko podpisane odpošlje političnemu društvu »Naprej« v Celju, ali pa kaki drugi zanesljivi osebi v Celju. Sicer je pa vložen zaradi teli in rasnih drugih nepostavnosti, sleparij iti lumparij, katere so se pri raznaša-nlu oziroma pri pobiranju glasovnic itd. dogajale na pristojno mesto obširen in dobro utemeljen protest z zahtevkom po sistiranju volilnega postopanja, kateri mora biti tudi ugodno rešen, ako hoče vlada le količkaj pokazati pravičnosti in nepristrano-sti' — sicermoramo iste smatrati za soodgovorne in strinjajoče se z vsemi nemškimi lumparijami, katere so se dogodile do danes, in se še bodo do končane volitve. Protestni shod sklican za sredo 14. t. m. ob 3. url popoldan v ta namen v Narodnem domu v Celju — bode razpravljal o teh točkah in sklepal o nadallnem našem postopanju, ali se volitve sploh udeležimo, ali pa da na demostrativen način z našo neudeležbo protestiramo proti vsem tem lumparijam. Neobhodno potrebno je torej, da se tega shoda udeleže vsi mnogoštevilno. da bodo tamkaj sklenjene resolucije res tudi kaj zalegle. Slovenska zemlia. JU Z BLEDA. Povsod po velikih in manjših mestih, kakor tudi vaseh in trgih so mesarji cene mesu znižali. Znano je vsakomu, da so tudi cene goveji živini znatno padle, samo pri nas hočeta edina dva mesarja dobiti rekord v najdražjem mestu, kajti pri nas stane meso Še vedno kg 1 K 60 v 1 K 80 v in 2 K. Tu ne velja izgovor, če vam je drago, ga pa ne jejte. Značilno je, da mesarja vozita meso izven naše občine ter tam za celih 20% ceneje prodajata, kakor nam Blejcem. Občinski odbor se je že tudi pečal, kako bi se vendar že tem neznosnim cenam konec napravilo oziroma prikrajšalo, ter tako ugodil pritožbam od strani tujcev kakor tudi občanov, ter Je sklenil, da se sezidata na tukajšnji tržnici dva dokala za oddajo mesarjem za sekanje mesa, tedaj upamo od našega županstva, da to delo tudi spomladi dovrši. Apelujemo na kakega mesarskega obrtnika, da bi spomladi obratovati s primernimi . : " P nodnirali ter mu bode gotovo tudi županstvo šlo rado na roko. — Blejci. IZ LITIJE. Litijski fantje prirede dne 24. t. m. v vseh prostorih Sokolskega doma v Litiji svoj plesni venček v »Ru-deči fantovski noči«. Ples, za katerega vlada že sedaj splošno zanimanje, bo eden dosedaj najlepših v Litiji. Cela dvorana in ostali prostori bodo dični dekorirani, in ob zvokih salonskega orkestra »Sokoia I.« iz Ljubljane bo vsakomur v polni meri dano vživati krasoto »Rudeče fantovske noči«. Ta večer imajo tudi vse plesalke in plesalci amerikansko plesno volilno pravico. Posetite nas tedaj vsi, ker v »Rudeči fantovski noči« ni vzdihov ne joka, ne kislih obrazov, ne stoka, pomisli naj vsak kaj »ledig« je stan in nihče v tej noči ne bode zaspan. Vstopnina 1 K za osebo, za obitelj 3 K. Začetek ob 8. uri zvečer. ZAGORJE OB SAVL »Narodno bralno društvo« v Zagorju ob Savi sklicuje svoj redni občni zbor na nedeljo, dne 18. januarja 1914 ob 3. uri popoldne v bralno sobo gospe Marije Weinber-gerjeve. Dnevni red že znan. Ali se sedaj snidemo vsi? Zavednost in dolžnost, na drugi strani pa skrajna potreba tirjajo od vsakega člana, da posveti vsaj enkrat na leto tako koristnemu društvu malo več pozornosti, kakor doslej. Nas videnje torej z dobrimi predlogi ali pa nasvetom, kako iz 0 kaj ustvariti. ŠKRBINA. Ta prijazna vas v podnožju tihega Trstelja sicer ne slovi kakor uaprimer, Vodice in vendar ima tudi ona svoje zanimivosti, ki zaslužijo, da se o njih piše. Med te zanimivosti moremo prištevati tudi »premodri« sklep občinskega odbora, ki ga tukaj objavljamo. Dne 16. decembra 1913 je vložil na županstvo Janez Čotar prošnjo za posojilo 2000 K, da si nabavi nov stroj za mlin. človek bi menil, da sc je imenovani hotel le pošaliti, ter da bode odbor tako šalo teinu primerno zavrnil — ali ne, — čujte! Modri občinski očetje, so kljub zakonu v upravi občinskega premoženja in kljub protestu nekterih starešin sklenili, dati zaprošeno podporo v obliki lOletnega brezobrestnega posojila!! če prav se že širi glas, da se navedeni sklep ne uveljavi, vendar je samo ob sebi značilna ta očetovska dobrodušnost v občini, ki ima sama črez 10.000 K — ne v blagajni, ampak — dolga! je upravičeno vprašanje Občinarjev, iz kakih nagibov je bil mogoč ta sklep! Tu gre marsikaj na račun župana. Značilno pri tem je tudi dejstvo, da je prosilec, ob času zadnjih občinskih volitev, pod krinko, da ne voli »nobenega«, zazidal glasovnico v zid mlina, za katerega danes tako skrbi »liberalni« občinski svet, toraj ljudje, ki jih prosilec ni volil. In pri takem človeku, ali bi bilo nemogoče doživeti čudež, da isti, za zahvalo za to »dobrote« enega dne pokaže svojo pravo barvo ter napelje »klerikalno« olje, na »liberalna« kolesa! Obdaja nas sumnja, da je to mogoče. Da, še več, namreč, da je to nada-leč zaobkrožen načrt klerikalne zmožnosti počasi, uničiti mlin v Komnu, kjer delujejo odločni, samozavestni ljudje-, toraj, zlomiti moč liberalnega življa v Komnu, in tako pridobiti svoje podrepnike v Škrbini. Nakratko rečeno: Z enim udarcem uničiti dve muhi, in to v radost vesoljnega jezuitizma — s pomočjo liberalne slepote. Upanje pa je, da še to ne posreči, ter da bode protest, ki so ga proti temu sklepu vložili Občinarji (šestdeset po številu) na deželni odbor in okrajno glavarstvo v Sežani, odobren in ta sklep zavrnjen. škrbinci, pri vsem tem pa bodite oprezni, da ne bo prepozno. Pa še eno zanimivost, ki jo obenem toplo priporočamo vsem onim, ki trpijo od nespanja. Spomnijo naj se »Škrbinskega sokola«. Ta spi — pa še kako spi! Spi, da presega že spanje pravičnega«, ter je opravičen strah, da ob tem hudem mrazu in hudi burji zamrzne in zavedno zaspi. Sokoli! Vzdramite se vendar, vedite, da vse ono, kar je sprejelo pravico življenja obenem prevzelo tudi dolžnost, boriti se zanj. Tako je pri vsakem in najmanjšem bitju, le pri vas naj bode izjema! Upamo, da zadostuje, da se vzdramite. Štajersko. Šoštanj. Šaleška čitalnica vpri-zorila je 11. t. m. »šiviljo«, burko s petjem v štirih dejanjih. V naslovni vlogi je nastopila gdč. Fanči Pri-stovšek. S svojim res mojstrskim nastopom zanesla je na oder pravo življenje, polno mladosti, sreče in prešernega smeha. Gdč. Pristovšek zahajala je k vajam v Šoštanj iz oddaljenega št. Janža v snegu in ledu; ker vemo, da ne mara hvale, rečemo samo da smo Šoštanjčani ponosni na žarki idealizem te slov. mladenke. Ta mladostni ogenj in požrtvovalnost vnema druge... Vreden drug v igri kakor v petju ji je bil pisar Skok (g. Miloš Tajnik), ki je s svojo izborno komiko in lepo uspelimi ku-pleti zabaval nepretrgoma. Občinstvo kar ni prišlo iz smeha in dobre volje. Pl. Popovič in soproga Božena (g. Tinče Vrečko in gdč. Milka Kolšek) sta svoji vlogi izvrstno kre-iala, prav tako njun sin Ferdinand in soproga Roza (g. Koropec in gdč. Vera Kolšek) ter gospa Vrabčeva (gdč. Marica Trobej). Ostale vloge so pripomogle v dobrih rokah do uspeha burke. Pevske točke je spremljala na klavirju gdč. Milica Jurkovič z njej lastnim finim umevanjem. Našapot gre krepko in veselo naprej: začetkom februarja se uprizori: »Krivoprisežnik«. Na svidenje, prijatelji! Korupcija. Naši nemourji se delajo vedno zelo moralne gospode. Gorje tistim, ki v to ne verujejo! Re-negatski terorizem jih ali čisto uniči, ali pa prežene iz prvotnih bivališč. Kulturo imajo seveda ti velestebri štajerskega renegatstva naravnost zase v zakupu. Oni so takozvani »Edelvolk« in samo oni smejo vzgajati svoje sosede, svoje gostitelje — nas Slovence. Kako daleč da je s to nemško kulturo, najbolje kažejo vsi veliki škandali, ki so se dogodili v poteku enoinpol leta med temi našimi kulturonosci. Prvi tak škandal je bila afera Laval v Mariboru. Laval jebil tajnik mariborskega »Arbeiter-sehiitza«i n je kot tak v družbi z drugimi — ki so pa ostali, žal, skriti — kradel, kar na debelo društveni denar. Šlo je za 6000 K do 10.000 K; večja kot ta škoda, Je bila ona, ki jo je trpelo društvo — nemškonacijo-iahio — v moralnem oziru. Temu je sledila polmilijonska defravdaclja v Laškem trgu pri ondotni nemčurski posojilnici in kmalu nato razkritje goljufij pri celjski okr. bolniški blagajni, ki po poročilih »Slov. Naroda« dosezajo svoto 30.000 K. Temu trojemu se je pridružila afera poslanca Wastiaria, ki se ima v bodočih mesecih obravnavati pred graško okr. sodnijo; tudi tu gre za tatvino. Tej četvorki se je pa sedaj pridružila še umazana afera uradnika Grosa na Pragerskem, ki je načelnik zveze nemških železničarjev; tudi to je sodno dognano. — Kot smo že poročali — goljufal. Da pa bo sekstet popoln, se bo črez kratko prala pred okrajno sodnijo umazana zadeva ptujskega »amtsvorstanda« Gttrtter-Ja in njegovih prijateljev prof.dr. Ho-ferja in policijskega stražmojstra Zcutrichaiz Ptuja. V tem poslednem slučaju gre za pretep v ptujski — tolerančni hiši... Tako se pred nami začno vrstiti veliki kulturni dogodki naših nedosegljivih kuituro-noscev. Dobro orožje je to za bodočnost proti nemčurskemu nasilju! Maribor. (Koncert 53. pešpolka.) V nedeljo dne 11. t. m. je priredila vojaška godba 53. pešpolka v restavraciji Nar. doma koncert, ki je v vsakem oziru izborno uspel. G. dirigent Cerni in njegovi godci so se pokazali s svojimi zmožnostmi v najlepši luči. Seveda tudi zbrana družba ni štedila z burnimi priznanji. 2al, da Je troje nemčurskih fantalinov hotelo motiti potek koncerta s čisto navadno provokacijo, do katere pa niso imeli ti mlečezobci dosti časa, kaKi, krepke slovenske pesti in par poštenih batin, jim je kmalu pokazalo — pot proti domu. V drugo gotovo ne bodo prišli več k nam izzivati. Pobaline^ je najbrže poslala nemčurska družba namenoma izzivati, da bi se v drugo preprečilo — vojaško godbo. Dobro, da je predhodni večer s plesom naših trgovcev, lahko uveril tudi vojaške kroge naše garnizije, da nismo oni divjaki, za kakoršne nas povsodi razkriče naši ljubeznivi Uskoki. Zidanmost. (K požaru v tovarni Wertheim.) Kot smo ze na kratko poročali je pričelo popoludne 8. t. m. goreti v tovarni za olje, posestnikov Wertheim. Požar se je razširil bliskoma ter našel v olju naravnost silno netivo. Že, ko je ob 7. uri zvečer prihitela poleg drugih na pomoč tudi celjska požarna bramba s posebnim tovornim brzovlakom, je bila vsa tovarna uničena in so požarne brambe stražile le okolu stoječa poslopja. Na mesto požara je došlo tudi veliko število orožnikov, ki so na pogorišču skrbeli za red. O nastanku požara so razne govorice, med tem ena, ki pravi, da se je prehitro razgreto zmrznjeno olje vžgalo. Kje je prava krivda, bo pa šele pokazala sodna preiskava. Škoda je ogromna, a Jo po veliki večini krije zavarovalnina. Marenberk. (Samomor gluhonemega.) V Silvestrovi noči se je na marenberškem pokopališču ustrelil gluhonemi Jože Gronner, doma nekje iz Nemčije. Že leta 1911. so našli pod Marijinim stebrom v Mariboru culo in pismo, v katerem je bilo brati, da hoče posestnik obojega, nepoznan končati svoje bedno življenje. Iskali so ga zaman. Blizu mrliča iz Silve- strove noči so sedaj našli ciuo m pisma, ki so navedla reveževo ime ter par nadaljnih podatkov. Gromcr je hodil skozi 29 let po Slov. Štajcrju, slikal svete izreke po hišah in obnavljal križe na razpotih ter plošče na onih mestih, koder so se bile odigrale večje nesreče. Iz njegovih zapiskov je nadalje posneti, da ga je že pred dolgo temu zadela strela, vsled česar je najbrže tudi oglušil in onemel. Na razna vprašanja pivcev v gostilni v Marenbergu koder je bil pred samomorom, je dejal — pismeno — da ni prišel pisati protokole, marveč popiti čašo pive, nato pa, da bo tudi on praznoval Silvestrovo, časopisni izstrižek je potrdil tudi go-rajšno. Dnevni prepleti. No, vendar enkrat ena gosposka komedija, ki tudi revnim koristi. Torej: Kdor ima 1600 K na leto zaslužka, ta sedaj ne bo davka plačeval. Dosedaj se je moral plačevati že od 1200 K. Parlament je to svoto zvišal na 1600 K, toda na ljubo gospodom milijonarjem, ki ne vidijo radi, da bi revni prihranili kakšen krajcar, zato so sklenli, da se že od 1200 K mora plačevati davek. Parlament je bil pokoren, pa je rekel: Prosimo! Nato se je pa gospodom iz gosposke zbornice zahotelo malce komedije in so predlagali, naj bi se eksistenčni minimum na 1400 K zvišal. S tem so očitno hoteli pokazati, da mora parlament tako plesati, kakor gospodje godejo. No, to pot so se pa vrezali: poslanci so na te »froclarije« odgovorili s tern, da so za za eksistenčni minimum že drugič določili 1600 K, s čemur so gospodje od stanu na pritisk vlade morali biti zadovoljni. To pa pomeni poraz gospodov. Tako je gosposka zbornica staknila, kar je iskala. — Klerikalni listi niso nič kaj zadovoljni s tem izidom; že jadikujejo, da sedaj država zgubi na davkih dva milijona. (Dobro, naj pa pri Albancih hrani.) Podrobnosti kompromisa med gosposko in ljudsko zbornico. 1. Eksistenčni minimum se zviša na 1600 kron. 2. Dohodki od 1600 K do 1800 kron se obdavčijo v smislu sklepov poslanske zbornice. 3. Dohodki od 1800 K do 10.000 kron se obdavčijo v smislu sklepov gosposke zbornice. 4. Na dohodke, ki presegajo 10.000 kron odpade davek, ki presega sklepe gosposke zbornice še za 3 odstotke davčnega stavka. V vseh drugih vprašanjih so obveljali sklepi poslanske zbornice. Vlada se je morala temu kompromisu, ki je bil soglasno sprejet, udati, dasiravno bodo vsle tega dohodki za 2,600.000 K manjši, kakor bi bili po prvotnem sklepu poslanske zbornice. Poslanska zbornica bo odobrila ta kompromis v svoji četrtkovi seji in gotovo je tudi, da bo sprejela gosposka zbornica ta kompromis. S tem je vprašanje davčne reforme definitivno urejeno. (Sl. N.) Gešov in Danev na zatožni klopi Sobranje je sprejelo predlog, da se določi revizija, ki ima ugotoviti, kaj sta pravzaprav ta dva stebra države storila' za časa zadnjih napetih dogodkov v dobrobit narodu in vladi. To se pravi, da imajo bolgarski poslanci vsaj toliko poštenosit v sebi, da zahtevajo čist račun, za koliko sta osleparila ta bojevnika svojo oropano državo. Bolgarski izdatki iz-gledajo kakor plačana krava, ki so jo v veliki zmedi pripeljali pred komisijo, a so jo skozi druga vrata odpeljali zopet pred njo, tako, da je bila plačana dvakrat. Zveze, ki sta jih imela, so že kolikor mogoče pritajene, toda računi govore povsem drugače. Iz tega se tudi vidi, kakšno razpoloženje vlada v sobranju. Strune so tako močno napete proti vladi, da morajo popokati vsak hip. Vladno stranko, ki ima le neznatno število glasov, drgnejo od vseh strani ljudje, ki jim je res pri srcu blaginja ljudstva. Iz velike Bolgarije je postala danes ciganska državica, kateri gledajo prsti iz čevljev. Za spoštovanje in ugled je Bolgarijo oropal njen avstrijski prijatelj na berg-ljah, za denar pa sta jo ociganila njena lastna državna očeta. Zanimivo je tudi še to, da je eden od njiju pod obtožnico zaradi poneverjenja. Res, danes se ne more čuditi mhče, da gledajo vsi objektivni ljudje na Bolgarijo pomilovalno, ker ni imela pred vojne take moči, da bi iskala vsaj poštene voditelje, ki jim ne bo lastni žep prvi vir državne blaginje. In da nastopajo nekateri poslanci kot revizorji vlade, je prvo znamenje samo-spoznania, ki bi lahko zaslepljene ljudi pripeljalo k poboljšanju. Težkoče bolgarske vlade v sobranju. Kriza, ki se obeta že več dni, bo menda prav kmalu odločila, »sem in nisem« bolgarskega sobranja. Kmetska (agrarna) stranka, od katere je vlada pričakovala pomoči in nndpnre. ni še odgovorila na vladno interpelacijo. Zato Je bližji od vsega samo še — razpust. Zadnjo besedo izreče prihodnja seja. General Lielnnajsn ne bo zapo* vednik prvega vojnega zbora. Zapo-vedmštva prvega vojnega zbora ne dobi kakor se je prvotno mislilo ge-neral Liehmann von Sanders, temveč turški general, ki mu bo 'pomagal nemški generalni častnik. To je torej prvi uspeh nemške vojne mi-sije v Carigradu, ki obeta po vseh poročilih vojno blagostanje. O seveda, v Evropi pa je vseeno razpoloženje za »mir«. Kdo ga ko rešil, bo pokazala bodočnost, ki ne obeta ravno zlatili sadov. Zato so tudi čudne tiste vesti, ki poročajo, da je Asqui-thovo potovanje v Pariz le zasebnega pomena in nima nikakoršnih političnih intencij. Zapletliaji v Meksiki. Doslej so si meksikanski ustaši osvojili vso severno Meksiko. Kot zadnjo postojanko interesnih točk so si priborili kraj Oiinagu pod zapovedništvom generala Ville. Bivši ogrski minister trgovine, Franjo Kossuth je ponovno težko obolel. Pričakovati je vsak čas katastrofe. Kitajski parlament razpuščen. Kitajski prezident Juanšikaj je odredil razpust parlamenta. Albanska kontrolna komisija proti Essad paši. Albanska kontrolna komisija je pozvala Essad pašo, naj zapusti s četami, ki ogrožujeje njihovo delo med ljudstvom, Elbas-san. Samomor na katoliški podlagi. Katoliška veda smatra samomor za smrtni greli in zato katoliška duhovščina noče asistirati pogrebom samomorilcev — izvzemši seveda, ako se dobro plača, ker v takem slučaju duhovnik prav rad veruje, da samomorilec ni bil pri zdravi pameti. Pravi katoličan si torej ne sme sam vzeti življenje, pa naj sc ga je še tako naveličal, ker sicer stor! smrtni greh in z njim odide naravnost v pekel, kar je šc hujše od naj-neznosnejšega življenja. Ampak našel se je mož, ki je po dolgem premišljevanju vendar našel način, da lahko odide na drugi svet prostovoljno in da vendar ne pride v pekel. Neki katoliški Nemec v Ameriki ni več hotel živeti, četudi je bil premožen, ampak smrt sama ni hotela priti, samomora pa ni hotel izvršiti, ker se je bal peklenskega oguja. Pc dolgem premišljevanju je napravil na črt, ki ga je tudi izvršil: napisal je oporoko in jo poslal županu, potem je pa našel nekje dva individua, ki jima je plačal 300 dolarjev, da sta ga v nekem gozdu ubila. Mož je s tem pokazal pot vsem onim, ki bi radi izvršili samomor, pa se bojijo smrtnega greha in z njim zvezanega pekla Seveda, ako je dovoljeno izročit! drugim proti primernemu plačilu molitev rožnih vencev in celo izpoveda-nja in obhajila, zakaj se ne bi človek na tak način izognil smrtnemu grehu in peklenskemu ognju. Saj mož ni izvršil samomora, on je bil ubit od drugih ljudi, na to pa bog gotovo ne bo gledal, da je umorjeni svoj umor sam naročil in plačal. Kako bi se bog mogel ozirati na tako malenkost. To je posledica napačne verske vzgoje po duhovščini, ki vedno naglaša samo formo in se ne ozira na vsebino. Glede Johance In njenega prebivanja pri benediktinkah na Reki je prinesel »R. N. List« daljše poročilo, v katerem se pojasnjuje razmerje nun do Johance. Kakor se vidi, nune niso krive pri celi stvari — ampak kapucini in kranjska duhovščina. Iz šmarske doline. Razveselilo nas je včerajšnje vaše poročilo, češ da pride'pri akciji za sladkorno peso v poštev tudi naša dolina do Gro-suplja. Pri nas se je že svoj čas pesa sadila in upati je, da bi uspevala tudi sedaj. To bi bilo pa velikega pomena za cel naš okraj, ker ni tu nikakega zaslužka in vse beži v Ameriko. Socialni Matici v Gorici Je na-naklonil g. dr. Št. Sagadin v Ptuju ustanovnino 100 K. Iskrena hvala! Vivant sequentes! Koncert priredita v četrtek, dne 15. januarja 1914 v Sokolski dvorani v Kranju gg. Ivan Trost (gosli) in Josip Rijavec (tenor) s sodelovanjem g. Nika Štritofa (klavir). Vzpored: 1. H. Wieniawski: Romanca in a la Zingara iz a-mol koncerta, op. 22. G. Ivan Trost. 2. Benjamin Ipavec: a) Cez noč. b) Če na poljane rosa pade... c) Ciganka Marija, d) Pozabil sem mnogokaj, dekle! Poje g. Josip Riiavec. 3. Chopin: Nokturno, op. 9, št. 2. Smetana: Iz domovine, št. 2. O. Ivan Trost. 4. Anton Lajovic: a) Iskal sem svojih mladih dni... b) O da deklič... c) Ah, tako mi je prešla mladost, d) Serenada. Poje g. Josip Rijavec. 5. a) Fr. I. Gossec: (1734 do 1829): Gavota. b) J. B. Loeilly (1660—1718): Menuet. c) Pablo de Sarasate: Ciganska melodija. O. Iv. Trost. 6. a) P. I. čajkovskij: Arija Lenskega pred dvobojem iz opere Evgen Onegin. b) G. Puccini: Arija iz opere Boheme Poje g. Josip Rijavec. Začetek točno ob 8. uri zve- čer. Sedeži I. do IV. vrste 3 K, V. do IX. vrste 2 K, ostali sedeži po 1 K 50 vin. Stojišča po 1 K, za dijake 30 vin. Vstopnice se dobivajo v trgovini Ferd. Sajovica in zvečer pri blagajni. Delavsko bralno društvo v Idriji priredi dne 31. t. m. v salonu sestre Mici Štravsove predpustno veselico z jako lepim vsporedom, kolega vprizori na novo oživljeni pevski zbor ter zbrane strune godbenega kluba »Lire«. Kakor lep je bil, ter v splošno zadovoljnost članstva »Silvestrov večer«, tako sc je nadejati tudi tega lepega glasbenega užitka na tej predpustni zabavi, na kojo se vabijo vsi prijatelji društva in glasbe, ter se prosi vsa napredna društva, da sprejmejo to na znanje. Ako se bode društvo, ki stoji na čelu narodne in stanovske zavesti, podpiralo od strani naprednega idrijskega meščanstva, tedaj bo zainogel pevski zbor kakor tudi taniburaški zbor ki se je po dolgem odmoru zopet v močnem številu zbral, občinstvu letos mnogo več lepili zabavnih veče-nov kot prejšnja leta. Ravno v mestu Idriji, ki je prvo mesto za stolnim mestom na Kranjskem, primanjkuje in se tudi pogreša umetna glasba. Društvo pa sedaj obstoji v lepem cvetju, kojemu pa je treba dajati primerne hrane, da ne usahne. Mati umorila dva otroka. Na dan je prišel strašen zločin, ki je bil »zvršen že prej, ki so ga pa šele sedaj izsledili. Enaindvajsetletna Magdalena Drobež iz Lemovic na Štajerskem, ki pa je živela sedaj v Jelenku pri §ent Gothardu na Kranjskem je umorila dvoje svojih otrok — novorojenčkov. Drobežina mati se je preselila pred kakimi šestimi Jeti na Kranjsko v Jeklenk. Njena hči Magdalena, ki ji je bilo šele sedemnajst let, je živela zelo razuzdano življenje. Posledica tega je bila ta, da je Drobež povila nezakonska otroka, ki pa je šest dni po porodu umrl. Pokopali so ga. Ljudska govorica pa je bila, da omenjeni otrok ni umri naravne smrti, ampak da ga ie njega mati umorila. Magdalena Drobež je svoje razuzdano življenje nadaljevala. Slednjič pa je prišel zločin na dan. Meseca oktobra preteklega leta je šla neka šolska učenka mimo Drobežive hiše in je videla v Meti Magdaleno kopati jamo. Deklica je Drobežcvo vprašala, čemu bo ta jama in Magdalena ji je odgovo-r‘l*. da koplje jamo zato, da se bo vanjo stekala voda. To se je deklici t-udno zdelo in je povedala o tej stva-‘ ljudem, ki so takoj začeli v nnl •*’’ da ie Brobeževa pokopala nnJI larno svojega otroka, ki ga je t vila. Pripovedovali so si tudi, da Je Magdalena zakopala še enega Otroka daleč proč od vasi, v »Volčjem gozdu«. Dokazov za to pa jim je manjkalo, vsled česar niso naznanili zadeve orožništvu. — Magdale-soseda Ivana Izlakar pa je Dro-večkrat povedala, kaj govo-•? 'indje o nji. Magdalena je bila vsied tega grozno razburjena in je tekla Izlakarjevi, da bo vsakega tožila, ki bo raznašal take Iažnjive besede okrog. Nekoč pa je Magdalena Izlakarjevo hudo razžalila, vsled česar se je hotela nad njo maščevati. Dne 5. t. m., ko ni bilo Magdalene in njene matere doma, je šla Izla-karjeva z neko žensko v Drobežino klet, kjer je začela kopati na mestu, ki ga je označila ona šolska učenka. Kmalu je zadela na opeko in pod njo je bilo mrtvo truplo novorojenega deteta ženskega spola. Izlakarjeva J® vzela truplo domov in je naznanila celo stvar orožništvu. Drugi dan kiip m Pr^el k Drobeževim orožnik, N JU J,agdaleno trdo prijel. Izprva je nagdalena tajila, da je izvršila zlo- v« vilCl | . n* slednjič pa, ko ji je orožnik po-ioc« .truPlo, je priznala. Preteklo jesen je predčasno porodila otroka nr*fa« Zak°Pala v klet. Pri tem pa je Pisci na dan še en Magdalenin zlo-™. Ker so ljudje govorili, da je Magdalena pred tremi leti tudi ene-otroka pokopala in ker jo je orož-Mao-H stvari Prav trdo prijel, je *$£Spriznala tudi ta zloči" majj S?ianSt>sto,r- kjer ie meseca P?1a ga ji v tis°ti hf«°tr0ka- Pok°- n£Wi,kakor Prvecr? t V drUgi otroka je bilo . ruPlo zadnjega raztelesenje ie edod”b™ ohranjeno in otrok nasilne da ie «mrl ne more vedeti, ker'so ,J~rVega se samo njegove koščice 8eveda nečloveško mater aretiralo in Jvo 5e peljalo v zapore okrajnega JI*«*' na Brdu. Magdalena Drobež TIS seveda pred poroto. jv Zmrznil je predsinočnjem na Ostrožnem brdu pri Šent Petru na Janez Krebelj, 521etni posestma n?^,eža! ie v snegu, ne ga bi se hiše kaka dva lu^aia od domače dvafcm mrazi, kakršnih že raj ralo« ne Pomnijo, bi bili že sko- lih pa srečno otelf ’R' S° ie šeTfifJfT* rok' 8e ie opekel. Te dni obletni mlinar Bergant Jožef iz Bokavcev pri Dobrovi na peč ležat. Peč pa je bila hudo zakurjena, Bergant je na nji zaspal in sc je po levi roki hudo opekel. Iskati ie moral pomoči v deželni bolnici v Ljubljani. Desno roko si jc zlomil. Birk Anton, 551ctni dninar iz Podrečja pri Moravčah le padel te dni na cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. . .... Raz most je padel m si zlomil hrbtenico. 481etni tesarski ^ delavec Anton Rus je padel na železniški progi Trbovlje - Hrastnik raz most in si zlomil hrbtenico. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico v Ljubljano. Povodnji na severnem obrežju Nemčije. Kakor sc iz Kicla poroča, je vsled silnega severozahodnega vetra silno narastla voda v zahodnem delu Baltiškega morja. V Svinamun-du so bile 9. t. m. od treh popldne vse ulice pod vodo. „ Tri otroke umorila? Oroznl-štvo je dne 9. t. m. aretiralo ISlctno slaboumno Marijo Krč iz Kokre pri Kranju in jo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Omenjena Krč je na sumu, da je umorila tri otroke. Trupla novorojenčkov je najbrze ze zakopala. Zločine, katerim so pusu šele sedaj na sled, je baje izvršila v zadnjih treh letih. Krvava tragedija v stavbenikovi hiši V rodbini stavbenika Bratza se je dne 9. januarja t. I. izvršila grozna rodbinska tragedija. Prebivalci ki so stanovali v isti hiši, kakor Bratz, so slišali omenjenega dne zgodaj zjutraj velik ropot in šum, ki ie prihajal iz Bratzovega stanovanja. Hišnica je našla vrata Bratzovega stanovanja zaklenjena, kljuka od vrat je bila sneta. Slednjič so vlomili s silo v stanovanje. Tu se je odprl pričujočim grozen prizor. Otroci so ležali slečeni na postelji. Najmlajse-mu sirni je bila glava popolnoma odrezana od života. Bratz sam je sedel na divanu in je še držal v roki bro\vning, s katerim je ustrelil svojo ženo in samega sebe. Služkinjo je Bratz prejšnjj dan poslal v Dansko. Tudi svojo sestro, ki je prišla ua dan tragedije k svojemu bratu, je Bratz ustrelil. Po pismih, ki jih je nesrečni stavbenik zapustil, se je dognalo, da so vzrok te tragedije dolgovi. V pismu Bratz sporoča, da ni hotel pustiti svojih ljubih samih in brez varstva. Bratz je bil petdeset let star m je pred tremi leti prevzel v Soldavi neko stavbeno podjetje, pri katerem je bil prej arhitekt. Temu podjetju je bil napovedan konkurz. Bratz bi moral radi raznih trgovskih manipulacij predložiti trgovske knjige, kar pa Bratz ni hotel. Aretirali so ga m prisilili k temu. To Je bil torej glavni vzrok te grozne rodbinske tragedije. Oseiu trupel so takoj pokopali. Truplo v košu. Kakor je že včerajšnji »Dan« poročal v svoji brzojavki. so prijeli v Budimpešti dva morilca prostitutke Turcsanyijeve, ki sta dala njeno truplo v koš in ga odposlala. O tem imamo še naslednje podrobnosti. Prijeti polbrat Turcza-nyijeve, Anton Zvara, je izpovedal na policiji, da je bila njegova polsestra pred dvema ali pred tremi leti zadnjikrat na Dunaju. U morjena Turczanyijeva je imela po izpovedi njene prijateljice 200.000 kron premoženja; poleg tega je bila lastnica prav krasnih dragocenosti, med temi briljantnega diadema, ki je bil vreden 20.000 kron. Njen prijatelj, tovarnar za pohištvo Maks Schmidt je bil nekaj časa v njenem stanovanju. Ko so ga zaslišali, je izpovedal, da ni videl Turczanyijeve že cel mesec. Vendar, jo je spoznal po fotografiji, ki so mu jo pokazali. Policija je doslej dognala sledeče; Turczanyi-jeva je imela svoje dragocenosti shranjene v neki čumnati. V blagajni »vertheimerici« je imela shranjen le oni kinč, ki ga je navadno nosila. Vse dragocenosti so izginile, ravno tako tudi hranilnične knjižice in de nar. Izpoved njene gospodinje, ki je že v preiskovalnem zaporu in ki je poleg polbrata umorjene prostitutke na sumu umora, je neverjetna. Pravi, da so videli ljudje pretekli petek zvečer v avtomobilu Turczanyijevo z nekim gospodom, ko sta se odpe ljala proč. To je skoro gotovo iz trte izvit izgovor. Ona ie prav gotovo ostala doma in je sprejela svojega obiskovalca, polbrata umorjene, knji goveškega pomočnika Antona Zva-ro. Ta je bil od petka v njenem stanovanju in se ni od onega časa nikamor ganil. On je najbrže s pomočjo Turczanyijeve gospodinje izvršil umor, ki vzbuja sedaj v Budimpešt: velikansko senzacijo. nadih ker je že splošno znano, da ima kranjska dežela svoj dež. odbor v glavnem skoraj samo zato, da razveljavlja sklepe ljubljanskega občinskega sveta, kakor je znan tudi stari pregovor; svaka sila do vremena. Potem so prišla na vrsto poročila finančnega odseka, od katerih sta najvažnejša prva dva; o županov, poročilu o posojilih mestne občine ljubljanske in njih uporabi in o županovem poročilu o dolgovih mest. občine v razne občinske zaklade. Ti dve poročili je poslal župan občinskemu svetu radi one brezprimerno drzne »Slovenčeve« gonje proti prejšnjemu občinskemu svetu, kakor tudi proti večini sedan-ega občinskega sveta. Splošno se je pričakovalo, da bodo klerikalni občinski svetniki živahno sodelovali v debati o teh poročilih. Saj so o mestnem gospodarstvu toliko in tako pisali v »Slovencu«, kakor bi se na magistratu zapravljal denar kar na debelo in brez vsakega ozira na finančno moč mesta, pisali so o zapravljenih milijonih, iznašali so trditve, kakor se redkokdaj slišiio na naslov kake javne korporacije. Ampak oni. ki so pričakovali, da bodo klerikalci v občinskem svetu ponovili svoje obdol-žitve, so se zmotili. Niti debate se niso vdeiežili klerikalni občinski svetniki, temveč je v njihovem imenu Kregar prečital nekako megleno Izjavo, potem so pa klerikalni občinski svetniki zapustili dvorano, spremljani z ironičnimi klici od strani napredne večine. Ta »exodus« klerikalnih občinskih svetnikov je napravil naravnost beden vtis, on je pokazal jasno, da klerikalcem ni do nobenega resnega dela, da hočejo samo vpiti, razsajati in — s pomočjo deželnega odbora —-nagajati. Taka opozicija je v svoji neresnosti naravnost smešna in upati je, da bo njeno število po prihodnjih občinskih volitvah znatno manjše. Ko so klerikalni občinski svetniki odšli iz dvorane, je podal poročevalec finančnega odseka podžupan g. dr. Triller svoje poročilo, iz kate- rega Ljubljanski občinski svet. mSSSi Mts Tavčar ob 6. uri in naznanil, dez. odbor zopet razveljavil sklepov občinskega sveta. Obč 'svei se ui radi. tega naznanila nič izne- sveta g. dr. da jc neka povzamemo: Poročevalec najprej omeni »Slovenčevo« gonjo in trditev, da vlada radi njegovih (»Slovenčevih«) razkritij v javnosti velikansko razburjenje. No, to razburjenje je omejeno samo na eno redakcijsko sobo. Kako je prišlo do tega, da so se razna mestna posojila porabila za druge, ne določene svrhe? Naglasiti ie treba pred vsem, da se niti en vinar ni Izdal brez pravoveljavnega sklepa občinskega sveta. Stvar je bila pa lač taka, da je imela občina veliko izdatkov, ki se jim ni mogla odtegniti in ker ni kazalo radi denarne krize. ki je nastala 1. 1908. sklepati nova posojila proti visokim obrestim, se je pač moral vzeti denar tam, kjer je stal pod najugodnejšimi pogoji na razpolago, t. j. pri prejšnjih posojilih, ki so bila že efektirana pod ugodnimi pogoji, niso pa bila še porabljena. Dela, za katera se je denar porabil, so se morala izvršiti in ker se je za vsa ta dela (jubilejski most, jubilej-ska ubožnica, ljudska kopelj, mestni licej, osuševanje barja, kanali, zbiralniki, obrtna šola, prizidave v vojašnicah) moralo izdati za okroglo en milijon in 67 tisoč kron več, kot je bilo proračunano. je naravno, da se posojila niso mogla porabiti za ono, za kar so bila sklenjena. Seveda, lahko bi se sklenilo novo posojilo, ampak v tem je prišla najprej denarna kriza 0. 1908) in potem županska kriza in na novo posojilo ni bilo niti misliti, ker je obrestna mera previsoka. Gospodarjenje preko proračuna ni nikako specijaliteta prejšnjega občinskega sveta, tako se dela tudi sedaj s krepkim sodelovanjem od S. L. S. Tako se je n. pr. 1. 1912 precej soglasno sklenilo izdatkov za 101.895 kron preko proračuna. Poročevalec še odločno protestira proti napadom na mestnega knjigovodjo, češ, da ni vršil svoje dolžnosti. Mestni knjigovodja mora izplačati nakazila, ki so v soglasju s sklepi občinskega sveta! Končno poročevalec predlaga: 1.) da se naprosi dež. odbor, da predloži deželnemu zboru odobrenje porabe že sklenjenih in porabljenih mestnih posojil in 2.) da se dolgovi mestne občine pri raznih občinskih fondih refundirajo v letnih obrokih, začenši z letom 1915. Občinski svetnik Pammer ie v daljšem govoru podvrgel kritiki gospodarstvo prejšnjega občinskega sveta, in je omenil posebej mestni licej in hotel »Tivoli«. Sicer ga pa veseli resna županova volja, da se s takim gospodarstvom preneha. Občinski svetnik Kristan obžaluje, . da mora ljudstvo sedaj nositi posledice prejšnjega mestnega gospodarstva. Zdi se mu, da je vladal poprej neke vrste absolutizem in dvomi, da je prejšnji občinski svet sploh vedel, kako se je gospodarilo. On ni za brezpogojno varčevanje, ampak moralo bi se vendar skrbeti, da stojijo izdatki v primernem soglasju s prejemki. Sedaj stoji Ljubljana pred velikimi nalogami, pa bo morala plačevati za nazaj. Treba je skrbeti, kako bi se prišlo iz te zagate. Najenostavneje je, seveda, vzeti klobuk in oditi. češ. vi pa napravite kakor hočete. Tako se ne pride iz zagate. V kratkem času se bo moralo refundirati razna posojila, kje dobiti sredstva, da se vse to izvrši in da občina ob enem odgovarja drugim svojim nalogam ? Ne bi se jokal, ako bi se odpisala posojila pri rezervah mestnih podjetij, ki bi takointa-ko morala nositi občini koristi in bi bilo le želeti, da bi občina imela čim več takih podjetij, ampak refundira-nje se ne sme izvršiti na način onih slojev, ki bi to najtežje prenesli. Občinski svetnik dr. Novak izjavi najprej, da mu exodus občinskega svetnika Kregarja in tovarišev čisto nič ne imponira, posebno, ker niso navedli razlogov, zakaj nasprotujejo predlogom poročevalca. Ne da se tajiti, da je prejšnji občinski svet gospodaril z nekakim optimiz-mdm, ki je pa bil takrat, ko še ni bilo denarne krize, deloma opravičen Ena okolščiua pa stoji: da se niti en vinar ni Izdal preko onega, kar je občinski svet sklenil in zato odločno odklanja ona pavšalna sumničenja proti prejšnjemu občinskemu svetu. Posojil ni kazalo jemati. AH bi bilo boljše, da se je sklenilo posojilo proti 6 ali 7 odstotnim obrestim, kakor da se je vzelo iz lastnih fondov? Za »Tivoli« odkrito prizna, da je stvar ponesrečena, ampak v celi Avstriji ni nobene občine, ki ne bi v kaki zadevi zavozila. Kregarjevo izjavo smatra za deplasirano. Poročevalec dr. Triller izjavlja, da z opozicijo S. L. S. ne more polemizirati. ker ni mogoča, zavaruje se pa proti besedi občinskega svetnika Pamtnerja »Generalpardon«, ker ni bilo nobenega greha, ni torej treba niti pardona. Ako dež. zbor ne odobri predlaganih sklepov, se Ljubljana vseeno ne bo podrla. (Dr. Novak: klerikalna ne bo postala.) Na Pam-merjevo očitanje, češ, da se je preveč prekoračil proračun pri mestnem liceju, odgovarja, da se je mislilo najprej najeti hipotekarno posojilo. Sicer pa ne bi bilo preveč niti, ako bi se izdal miljon za licej, na katerega je večina ponosna. Župan tudi refiektira na besedo »General pardon« in pravi, da to iz-gleda tako, kakor bi večina stala pred vislicami in bi prosila opozicijo, da je ne obesi. Kakor bi mi zapravili denar! Pa tudi v tem slučaju ne bi tukaj prosili za pardon, ker bi se nahajali kje drugje in ne v tej posvetovalnici. Princip je bil prej, da se je pravi položaj prikrival. Po mojih mislih je to napačna politika in zato sem predloži! te dve poročili. Obč. svetnik Pammer se lahko spominja, da sem mu še davno, predno se je sploh mislilo na kako revizijo, odkrito pojasnil pravi položaj. Vsi tl sklepi so samo formalni in ker se ne gre za novo obremenitev mesta, ni potrebna kvalificirana (dvetretjinska) večina. Na to se sprejme prvi predlog poročevalca, da se namreč naprosi deželni odbor, da predloži deželnemu zboru odobritev porabe mestnih posojil. Mestni vseučiliščnl fond. V razpravo pride drugi predlog, da se namreč refundirajo razni obč. fondi, pri katerih se je občina zadolžila. Tak je tudi vseučiliščni fond v znesku 100.000 kron, ki ga je ustanovila občina in bi ga izročila svojemu namenu — kakor glasi dotičui sklep — ako bi se vseučilišče ustanovilo do I. 1908. Ker se to ni zgodilo, je bila občina takointako opravičena, ta fond porabiti. Ker pa je zahteva po slovenskem vseučilišču tako splošna in opravičena, se hoče vseeno refundirati ta fond in se porabiti, ako se ustanovi slovensko vseučilišče, ali vsaj pravna akademija. V to svr-ho naj se vplača letno 10.000 kron. Občinski svetnik Pammer temu nasprotuje in ironizira zahtevo po slovenskem vseučilišču. Odgovarja mu odločno dr. Novak. Obč. svetnik Kristan pravi, da se s tem zneskom ne ustanovi vseučilišče in da je fond bolj moralnega kot materijalnega pomena, zato bi pa zadostovalo 5.000 kron na leto. Poročevalec vztraja pri 10.000 kronah in končno se sprejmejo vsi niegvi predlogi. Klerikalci se vrnejo! Ker so bili s tem rešeni predlogi. o katerih bi morali klerikalci iz reči svoje mnenje, pa so zbežali, se je Kregar s tovariši zopet vrnil v dvorano in ostale točke dnevnega reda so bile hitro rešene v smislu predlogov poročevalcev. Dr. Zajc je protestiral, ker so bili v direktorij mestnega užitninskega zakupa izvoljeni samo naprednjaki. Javni seji je sledila tajna seja. LJn[)!;ana. — Slovenci smo bili doslej brez humorističnega lista. Naše javno življenje pa nudi toliko tvarine za satiro, da smo bili pri »Dnevu« prav založeni s karikaturami. Zato smo sklenili, da izdamo tedensko humoristično prilogo, ki bo izšla vsako nedeljo. Stala bo samo 4 vin. Opozarjamo naše naročnike in čitatelje na nedeljsko številko. — »Roman vodiške svetnice«. Vse one, ki poprašujejo za drugi del romana vodiške svetnice, prosimo, naj nekoliko še potrpe! Pisatelj »Kajtimar« bi rad podal bralcem kolikor mogoče popolni pregled vodiške sleparije, zato čaka, kaj bo še odkrila reška sodnija. Vse dobite o svojem času! — Dr. Fran Ilešič — vseučiliškl docent v Zagrebu. Ban baron Sker-lecz je podelil na predlog profesorskega zbora modroslovne fakultete dr. Fran Ilešiču, profesorju II. državne gimnazije v Ljubljani, dovoljenje, da sme predavati (veniam legendi) o slovenskem jeziku in književnosti na modroslovni fakulteti hrvaškega vseučilišča. Dr. Ilešič bo imel samo vsako soboto predavanje na vseučilišču v Zagrebu. Ostal pa bo tudi vnaprej profesor v Ljubljani. — Most čez Ljubljanico pri Lipah. Precej živo so se opisovale v tem listu koristi, ki bi jih donašal ta most Barjanom in Ljubljani, in skoraj bi se zdelo marsikomu, da je res tako. No — moja prav kratka sodba pa je, da bi ta most Ljubljani, iz-vzeniši Trnovčane nič ne koristil, temveč celo škodoval, s čemur pa ne mislim, da bi ta most ne bil potreben. O, da — potreben, a stavi naj ga dežela za okoliške prebivalce, ne pa mestna občina ljubljanska. Koristen in potreben je ta most namreč edino za Toniišljane, Lipljane. Brezovčane, Dobrovčane, Vičane in mali meri za Trnovčane. Ta most zvezal bi namreč podkriinske kraje z Brezovico in dobravsko dolino, a s tem bi pa ne bil promet za Ljubljano zvečan, temveč celo zmanjšan. Da bi se pa tega mostu posluževali na Ljubljano Breščani, Matenjčaui in Iškovci, pa je izključeno, ker pokaže že en sam pogled na zemljevid, da imajo ti prebivalci že sedaj kar mogoče najkrajšo pot na Ljubljano izpeljano. Zemljevid pa tudi kaže, da )i niti Lipljani ne imeli čez ta.most nič bližje, za druge barjane bi pa ta most niti v poštev ne prišel. Pa še nekaj je. Dosedanja cesta skozi Črno vas je že utrjena, cesto skozi mestni log bi bilo treba pa še in še zboljše-vati, da bi bila enaka prvi. Tedaj: Most v Lipah naj napravi dežela. Ako pa more mesto utrpeti stroške za napravo novega mostu, tak ga naj napravi čez Ljubljanico pred Izlivom Malega grabna, da bo zvezana Mala čolnarska ulica z Ižansko cesto, ali še boljši bi bil most čez Ljubljanico ob izlivu Valarja, ker ta most bi bil pa res v veliko korist Trnovčanov in Črnovaščanov. — Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. Za ravnatelja Mestne hranilnice je bil imenovan g. Hrast. — Umrla ie včeraj ob 5. uri popoldne gospa Ana Mišova, roj. Ko-rinek, soproga c. kr. profesorja ua državni obrtni šoli v Ljubljani. Pogreb ranjke bo jutri, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne. R. I. P.l — Društvo inženirjev v Ljubljani. Danes dne 14. januarja t. 1. damski večer v gostilni »Pri roži«. — Planinski ples dne 1. februarja bode največja letošnja predpustna veselica v Ljubljani. Vršila se bode v vseh prostorih Narodnega doma. Dogovorno z damskim odborom se je določila razvrstitev sledeče: Velika dvorana bo prirejena samo za plešišče (svira celotni orkester Sokola 1); v njenih stranskD prostorih se postavijo paviljoni za okrepčanje (kavarna, slaščičarna, bufet in vinarna) in za cvetlice. Mala dvorana in njeni stranski prostori so določeni za odpočitek, a bodo imeli tri paviljone (za šampanjec, vinarno in bufet). V sokolski dvorani bo drugo plešišče (svira ljubljanski društveni orkester); preskrbljeno bo pa tudi za postrežbo pri pogrnjenih mizah in pod galerijami bodo paviljoni za kavarno, vinarno in bufet. Tudi pri tem plesu je prevzel oskrbe pri paviljonih damski odbor pod načelstvom g. Franje dr. Tavčarjeve. — Št. Vid nad Ljubljano. Telovadno društvo »Sokol« v St. Vidu vljudno vabi vse priiatelje sokolstva f? wasM k predpustni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 18. januarja t. I. v gostilniških prostorih brata Fr. Šustr-šiea, vulgo pri »Slepem Janezu« v Žapužah. Na sporedu sta burki: »Ne klici vraga« in »Mutasti muzikant«. Po igri ples in prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma, sc vsi prijatelji sokolstva vljudno vabijo. Odbor. — V levo nogo se vžagala. Ana Vovnik, lBletua kuhinjska dekla pri mesarju Milanu Kozaku se je te dni vžagala s cirkularno žago v levo roko in se znatno poškodovala. Morala je iskali pomoči v deželni bolnici. — Dva prsta mu je zmečkalo. 311etiiemu prisiljencu Andreju An-denvaldu je padel te dni pri nakladanju ledu na voz kos leda na levo roko in mu je zmečkalo dva prsta. — V mestni klavnici se je od 28. decembra 1913 do 4. januarja 1914 zaklalo 56 volov, 5 bikov, 13 krav, 343 prašičev, 186 telet, 16 koštru-nov, 6 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 656 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 50 telet. Opomnja: 4 goved z malim zobom. — Dotičnega gospoda, ki je zamenjal svoj klobuk (trd) pri sobotni veselici poštarjev s svojim, se prosi, da ga prinese nazaj k hišniku v Mestni dom, kjer dobi svojega nazaj. — Maks postane torrero, krasna veseloigra v dveh delih, v glavni vlogi priljubljeni Maks Linder, je dosegla najlepši uspeh in pouzročila mnogo smeha. I. del: »Maks se vež-ba za borbo z bikom« so veleorigi-nalni, smešni prizori, kakor jih zna predstavljati samo Linder. — 11. del: »Borba z bikom!« Maks pobije pred našimi očmi z dobro pomerjenim sunkom bika. — Ta slika je posneta na samo 4 metre daljave in ni filmski trik, marveč senzacijonalen originalen posnetek. — Tudi burleska »Nasprotstva«, jako fino izdelana veseloigra, ugaja močno. Prvovrstne so »variete slike« in so bile tudi vsestransko občudovane. V petek spc-cijalni večer s Nordisk - dramo. nila šolsko dvorano. Zenska C. M. podružnica se nadeja, da bo naše občinstvo tudi sedaj znalo ceniti pomen otroških predstav. Saj nudijo tako lep vžitek odraslim in malim. Stariši, take predstave so za otroke, ne pa pogubni kinematografi! Pošljite jih tedaj v Nar. Dom! Sedeži po 60 v, stojišča 40 v, otroci plačajo 20 v. Čisti dohodek se vporabi za nakup oblek in čevljev ubožnim otrokom. Podružnica potrebuje v ta namen vsako leto čez 4000 K, da obleče vsaj najpotrebnejše šolske otroke. Vsa ta vsota pa se mora zbirati po kronah in deseticah. Pomagajte vsaj s tem, da posetite igro, ki jo vprizore otroci sami! Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. OBSTRUKCIJA V PRORAČUNSKEM ODSEKU. Dunaj, 13. januarja. V proračunskem odseku so danes češki agrarcl in narodni socialci nadaljevali z obstrukcijo. Cela dopoldanska seja je bHa izpolnjena z obstrukcijsklmi govori. Poslanec Stanek je obljubil 5-urni govor. POLJAKI IN RUSINI SE SPORAZUMEJO. Dunaj, 13. januarja. Danes je prišel predsednik rusinskega kluba dr. Levicki na Dunaj in konferiral s Stiirgkhom . Poljsko - rusinska pogajanja so na najboljši poti. Poljaki ugo-de rusinskim zahtevam po znižanju dvomandatnih okrajev; Ruslnl pristanejo Poljakom na njihovo zahtevo glede deželnega odbora; najbrže bo razmerje 2 : 8. PO MAŽARSKO. Budimpešta, 13. januarja. Danes so se razvili v ogrskem parlamentu zopet primerni kravali, ki so imeli za posledico, da je predsednik dal nekaj opozicionalcev Imunitetnega odseka v presojo. Opozicija je zapustila dvorano (in to vse radi tiskovnega zakona, kateremu avstrijski parlament ne po'sveča posebne pozornosti). MAJORESCA DEMISIONIRAL. Bukarešt, 13. januarja. Majore-sca je danes podal kabinetu deml-sijo. TUDI NA PORTUGALSKEM VRE. Pariz, 13. januarja. Sem so dospela poročila, ki pravijo, da je cela dežela v razburjenju. Vlada je prišla novi zaroti na sled, ki je imela namen povzročiti novo revolucijo. Vlada je storila vse potrebno, da se to prepreči. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Krepkega dečka iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo ter pridne trgovske pomočnice sprejme tvrdka JOSIP ENATH v Mokronogu, Dolenjsko. PE. F. ZAJEC izprašani optilc. Znlngatelj c. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd. Ljubljana, SRari trg O. V tej stroki najzanesljivejša tvrdka. Edino pri meni na razpolago zelo podudjivi prvi slovenski optični ceniki, dobi ga vsakdo zastonj. Specialist za očala in ščipalnike. Toplomere, barometie, daljnoglede itd. Z električnim obratom moderno urejena delavnica. Za prvovrstno optiko se jamči. Mraz v Trstu. Mraz, ki je nastopil zadnje čase po vseh višjih krajih, občutimo te dni tudi v Trstu, ze v nedeljo je v okolici padel sneg. Zadnja dva dni je zavijala burja in je bilo pošteno mrzlo. Obljublja se nam sneg. Grozna smrt starke. V ulici Concordia je stanovala 731etna starka Tomasini, rojena Krasnik. Stanovala je v hiši svojega brata. Živela je od tega, kar je prejela od Gospodov, ki so bili pri nji na stanovanju. Imela je na stanovanju tri gospode, ki pa so prišli navadno še le po noči domov. Dne il. t, m. pa so našli vrata v stanovanju zaprta. Ko so jih s silo odprli, je buhnil iz stanovanja zopern duh, kakor kadar obleka gori. Ognja pa v stanovanju ni bilo videti. Ko so odprli kuhinjo, se je v nji grozno kadilo — na tleh med sežganimi cunjami pa je ležala sežgana starka. Kako se je zgodila nesreča? Starka je bila bolna na nogah in je le s težavo hodila. Ker je ležal poleg nje prevrnjen samovar, se da sklepati, da si je kuhala v samovaru kavo, pri tem pa se je samovar najbrže prevrnil in obleka se je vnela. Pred-no je mogla doklicati pomoč, je starka zgorela. Otroška predstava v Nar. Domu se vrši jutri 14. t. m. v sredo ob 4. pop. Vprizori se igra »Blagovestnikoma«, ki je imela v tej dvorani tako lep vspeh pred Božičem. Tudi pri Sv. Jakobu ie že dvakrat napol- Mesto vsakega posebnega pajmaniig. Potrti prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša hadvse ljubljena soproga oziroma predobra mamica, gospa f Ana Mis-ova roj. Kofinek včeraj, v torek 13. januarja ob 5. uri po kratki, mučni bolezni nenadoma izdihnila svojo blago dušo v 44. dobi svoje starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. t m. Ob 3. uri popoldne iz hite žalosti Privoz št. 9 ha pokopališče k Sv. Križu. , , Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago umrlo priporočamo v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne'14. januarja 1914. Celestin MIs, c. kr. profesor državne obrtne šole, soprog. — Celestin, Julius, Andula, Vlasta, Franta in Svatopluk, otroci. 1. slov. pogrebni zavod Josip Turk. Slovenski urar v Trstu E-- F. PERTOT — ■ - je otvoril svojo prodajalno najfinejših švicarskih ur v ulici Caserma 11 :: tik podružnice Ljubljanske krcdilue banke. :: , SANATORIUM -EMONaI J LtJUBLcJANA ■ KOMENSKEGA ULICA 4 IkI SEF-ZDR>wNK:pRmRiJ’DR FR. DERGANG\| Glavni semeni za kože ter - - - kožuhovino - - - se bode vršil v pondeljek dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke „BaIkan“, trgovske, špedlcljske in komisijske delniške družbe na Dunajski cesti štev. 33, na kar se gg. Interesentje blagohotno opozarjajo tozadevna pojasnila pismeno ali telefonlčno daje zgoraj omenjena družba brezplačno. Telefon štev. 100. — S tem opozarjamo tiste prodajalce kožuhovine, kateri nameravajo letos svoje blago na trg prinesti, da isto na mesto, da ga kot navadno po raznih gostilnah ponujajo prekupovalcem, naravnost pripeljejo s seboj ali dopošljejo »Balkan*, trg. šped. in kom. del. dr. na Dunajski cesti št. 33, katera bode brezplačno stavila na razpolago skladišča za razprodajo. Ker se pri »Balkanu*, trg. šped. in kom. del. dr. vrši glavni semenj in se tani zbero kupci kožuhovine iz Gradca, Dunaja, St. Poltna, Budimpešte, Monakova, Lipskega itd., je domačim prodajalcem daha ugodna prilika, da svoje blago bolj drago in naravnost brez prekupovalcev konsumentom prodajo, obenem se opozarja na današnjo objavo semnja. Gostilna NDO. v Trstu Se je preselila iz ulice Carradori - Gliega v ulico Commerciale stev. 7., nasproti Brunnerjeve tiskarne. Otvoritev dne 17. |itnudrfa t. 1. r, Radi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ' . Žanih cenah. . ' . Angleško skladišče oblek V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. Telephon 132. J mmunmmnmmmmmmrnmm S Naznanilo. J8 Dovoljujem si sikvnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi H vljudno naznaniti, «la Nem prevzel ■ glavno zastopstvo [ tiuD. mestne tubii. zmri vaiDice za pogrebe ■ za vso Kranjsko. — Zavaruje se pogrebe vsake vrste po raznih kategorijah. Natančnejše podatke daje glavni zastopnik I. slovenski pogrebni zavod JOS. TURK, 1 jjutjljjinn, Ktideokega cesta štev. 5. Istotam Me »prejme inkasani s kavcijo “ 3?la,ča. po dogfovciu. ■ ■ ■ a a a a ti m aaaaaaaaaanaaaaai mmm —...............- rt—m—mTirir-i e.■»•sieMsc Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. litografija. Cene najnižje! •••• Notni stavek