Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija Krničar, Marica Kovačič, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju 1964 • 26. XII. • ST. 12 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Člani kolektiva m 'm #1 Mi Navada je, da ob zaključku leta naredimo vsaj kratek pregled o našem delu, uspe-hih in napredku. SSg Ni dvoma, da smo tudi v tem letu dosegli pomembne uspehe, ki so plod dela in prizadevanja vseh članov ko- -^5 lektiva, samoupravnih orga-nov in operativnega vodstva 'Jèìs ter družbeno političnih orga-nizacij. Ti večji uspehi so: skoraj yjäg v celoti dokončana rekon- '^$5. strukcija in avtomatizacija vMÈ 'tkalnic, delna dopolnitev 'itili strojnega parka v drugih eno-tah, prehod na rentabilne j še 18. DECEMBRA JE V NAŠEM PODJETJU GOVORIL VINKO HAFNAR, DELEGAT VIII. KONGRESA ZKJ O smernicah in zaključkih Vili. kongresa ZKJ Tov. Hafner je takoj uvodoma poudaril, da VIII. kongres ZKJ — v času od VII. do VIII. kongresa ZKJ se je položaj socialistič- ni prinesel nekih revolucionarnih nih sil v svetu zelo ojačal. Vpra- sprememb ali novosti kot VII. kongres ZKJ v Ljubljani, da pa je prav zato, ker ni imel take naloge in ker se je odvijal v dokaj mirnem obdobju, lahko temeljito obdelal vrsto perečih vprašanj in sprejel tudi ustrezne predloge za njih uspešno realizacijo. Tovariš Hafner je povedal tudi nekaj važnih ugotovitev, ki izhajajo iz referatov tovariša Tita, Kardelja, Rankoviča in Vlahoviča, in to: šanje zmage socializma je zato vprašanje bližnje bodočnosti. — Ohranitev miru je zmaga naprednih, socialističnih sil v svetu. — Jugoslavija je veliko storila za krepitev delavskega gibanja v svetu. — Dosedanji sistem in organizacija dela ZKJ je bila pravilna in v smislu Statuta ZKJ, sprejetega na VII. kongresu ZKJ. II izdelke, povečana produktivnost in izboljšana kvaliteta, skrajšani delovni čas, nova stanovanja in višji osebni dohodki. Kot kaže, bomo izvršili tudi osnovni plan in vrednostno plan izvoza. Če pomislimo, da srno vse to dosegli tv težkih pogojih, potem smo z uspehi lahko zadovoljni, saj smo tako izpolnili tudi svojo obveznost do družbe. Priznati pa mora-i(dalije na 7. stirami) 11 11 yM yM y&l vm VzSAc mmmmmmmmmm Požar - nagrade - pohvale Upravni odibor j|e mai seji dtrae 27. 11. 1964 iskleml, da požrtvovalne udeležence gašenja ob nedavnem požaru v predilnici I nagradi in je zato namenil 80.000 dinarjev. Določitev nagrad posameznikom pa je prepustil Obratnemu delavskemu svetu predilnice I. Obratni delavski svet je na svoji redni seji dine 4. 12. 1964 obravnaval seznam udeležencev ter sklenil nagraditi naslednje: Zavrl Martin, vzdrževalni obrati 9.000 Planinšek Janez, vzdrževalni obrati 9.000 Fajfar Franc, predilnica I 7,000 Pikš Angela, predilnica I 7.000 (dalje na 4. strani Poslovanje podjetja in mehano-grafska sredstva V tem sestavku želim obravnavati poslovanje podjetja s stališča sodobne obdelave podatkov z mehanografskimi sredstvi, kar je bilo tudi' v programu seminarja za mehamograifijioi, ki sem se ga ■udeležili letos v Podvinu in kar je bilo omenjeno kot nujen problem tudi v eni, izmed letošnjih številk »Tekstilca.« V osnutku prednačrta gospodar- je obravnavama tudi potreba po skega razvoja SFRJ za obdobje uvedbi im širši uporabi mehamo- od leta 1964 do 1970 je podrobme- grafskih sredstev v gospodarskih organizacijah. Mehanizacija maj hi pri tem imela nalogo, da se s pravočasnim zbiranjem podatkov im njihovo obdelavo omogoči izdelava nujnih efcolnomislkih analiz, brez katerih si dames mi mogoče več zamišljati uspešnega upravljanja, odločanja iin vodenja poslovne politike v podjetju. Naprednejše gospodarske organizacije vse bolj uvidevajo, da zbiranje ustreznih podatkov im njihove obdelave za potrebe ekonomskih analiiz mi mogoče prepuščati edino subjektivnim čimi-teijem, ampak da sta mehaniziramo zbiranje podatkov ita obdelava postala objektivni pogoj za vodenje proizvodnega procesa im planiranja ter za povečanje ekonomičnosti. Uvajanje sodobnih tehnoloških procesov im razvoj množične proizvodnje, kakor tudi vedno širše delavsko samoupravljanje im poglabljanje v ekon. itad. podjetij, nujno terja tudi avtomat, administracije. Zato ne moremo več dvo- miti ali nasprotovati temu, da mehansko zbiranje, razvrščanje, prepisovanje, kombiniranje in ta-beliramje podatkov me bi bila osnova za nadaljnje ukrepanje v smeri izboljšanja proizvodne tehnologije lin poslovanju podjetja na splošno. Zmogljivosti sodobnih klasičnih, zlasti pa elektronskih mehano-grafskih sredstev so precejšnje, če si predstavljamo, da se različne računske operacije in drugi postopki izvršujejo v sekundah, da lahko posebne centralne me-morije ohranijo prekio 100.000 znakov na minuto, posebni magnetni trakovi pa hranijo lahko tudi več milijonov kart, ki jih je možno različno obdelovati, če ustrezno spreminjamo komandne plošče. Te lastnosti imajo moderne garniture strojev, ki jih proizvajajo znane firme kot n. pr.: »Remington,« »Aritmia«, »IBM,« »BUL«, »SIEMAG« in druge. Tovrstne stroje lahko uporabljajo le večja industrijska podjetja, med katere spada sedaj tudi maše. Ni treba posebej poudarjati, da sama nabava mehamografskih sredstev še ne zagotavlja izboljšanja administracije v podjetju. Pa tudi polovičarsiki ukrepi, izgovarjanje ma sedanjo fiu mamčno situacijo, kadrovske težave im tolažilno besedičenje v zvezi z vsemi temi vprašanji ne more prispevati k zadovoljivi re-(daije na 4. strani) Gasilska zvezda II. stopnje za Svicaria Alberta Lynerja 15. decembra so predstavniki Občinske gasilske zveze predah odlikovanje Švicarju Albertu LYNERJU, in sicer GASILSKO ZVEZDO II. STOPNJE. To visoko odlikovanje, ki mu ga je dodelila Gasilska zveza Jugoslavije je dobil gospod Lyner za pogumno in požrtvovalno pomoč pri gašenju požara, ki je izbruhnil v predilnici I. Gospod Lyner dela v našem podjetju na rekonstrukciji mikal-nikov. — TUDI ČLANI KOLEKTIVA SE MU ZA TOVARIŠKO POMOČ ISKRENO ZAHVALJUJEMO! — Delavsko in družbeno samoupravljanje je postalo osnova in temelj našega gospodarjenja. (Nadaljevanje na 5. strani) IZ VSEBINE — Vinko Hafner o smernicah in zaključkih VIII. kongresa ZKJ — VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije — Poslovanje podjetja in mdha-nagrafska sredstva — Člani kolektiva! — Gasilska zvezda II. stopnje za Švicarja Alberta Lynerja — Sestanki, seje ... — Novembrski uspehi in problemi tkalnice I — Predsednik Tito v Tekstil-indusu (slikovna reportaža) — Od bombaža do gotovih tkanin — Volitve v občinsko skupščino — Naši športniki za 29. nov. — Inventura na svoj način — Za naše otroke — Kaj nam pišejo vojaki — Leteči čolniček — Novoletna nagnadna križanka — Naša aktualna igra v 1. 1965 — itd. VID. KONGRES ZK Jugoslavije 7. decembra je pričel z delom Will, kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Kongres je otvoril Josip Broz Tito, generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije. Tej svečanosti so prisostvovali delegati kongresa, člani Centralnega komiteja ZKJ in Centralne revizijske komisije ZKJ ter predstavniki 29 komunističnih, delavskih in socialističnih partij in naprednih gibanj iz drugih držav. Po več kot petih letih so se tako zopet zbrali komunisti na VIII. kongresu v Beogradu, da bi pregledali in ocenili dosedanje delo ZKJ, da bi določili njene bodoče naloge ter njen razvoj v prihodnje. čeprav so o tem res pomembnem dogodku pisali vsi dnevni listi, čeprav je bilo o njem veliko povedanega po radiu in televiziji, objavljamo tudi v našem listu vsaj nekaj najvažnejših misli in povzetkov iz referatov generalnega sekretarja Josipa Broza Tita in tov. Edvarda Kardelja, Aleksandra Rankoviča in Veljka Vlahoviča. Tito med referatom tov. E. Kardelja TITO — je govoril O VLOGI KOMUNISTOV V NADALJNJI GRADITVI SOCIALISTIČNIH DRUŽBENIH ODNOSOV IN AKTUALNIH PROBLEMIH V MEDNARODNEM DELAVSKEM GIBANJU TER O BOJU ZA MIR IN SOCIALIZEM V SVETU. Ko je Tito govoril o nekaterih pojavih v našem dinamičnem razvoju, je poudaril, da mora VIII. kongres biti kongres pogumnega, dosledno revolucionarnega čiščenja naše poti vsega tistega, kar nas še vedno vleče nazaj, vsega tistega, kar se boji nadaljnje krepitve vloge delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih. O delavskem samoupravljanju je Tito dejal: »Delavsko samoupravljanje je doseglo tisto stopnjo razvoja, ko ne bi moglo več dobro opravljati zaupane mu funkcije, če bi delovnim kolektivom še nadalje kratili samostojno razpolaganje s potrebnimi materialnimi sredstvi, široko politično delovanje se mora usmeriti v krepitev odnosov samoupravljanja in v njihovo nadaljnjo uveljavitev.« EDVARD KARDELJ — je govoril O DRUŽBENO EKONOMSKIH NALOGAH Med drugim je tovariš Kardelj dejal: »Neizogibna podlaga naše gospodarske politike v naslednjem obdobju mora (dalje na 2. strani) Vili. KONGRES ZK Jugoslavije Sestanki, (nadaljevanje s 1. strani vsekakor biti kritična analiza problemov, ki so se pokazali v dosedanjem materialnem in družbenem razvoju. Le kritika današnjega stanja lahko pokaže pot za socialistično akcijo v prihodnjem obdobju.« Edvard Kardelj med referatom Posebno poglavje je tovariš Kardelj posvetil življenjskim pogojem delovnih ljudi in s tem povezano produktivnostjo dela. »V prihodnjem perspektivnem planu moramo vsekakor upoštevati, da je v strukturi celotne družbene potrošnje treba odpraviti zaostajanje osebnega in splošnega družbenega standarda, in to predvsem na račun zmernejše, hkrati pa tudi rentabilnejše investicijske potrošnje,« je dejal tov. Kardelj. ALEKSANDER RANKOVIC — je govoril O AKTUALNIH VPRAŠANJIH NADALJNJEGA DELA IN VLOGE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Tovariš Rankovič je med drugim dejal: »Član Zveze komunistov postaja vse bolj subjekt, ki samostojno zavzema stališča o konkretnih vprašanjih s področja svoje dejavnosti, hkrati pa nosi polno odgovornost za njihovo pravilnost in njihovo uresničevanje. To daje nova obeležja principu demokratičnega centralizma v pogojih neposredne demokracije. ZK in njene organizacije se morajo aktivno obnašati do vseh družbenih problemov. Ni stvari, o kateri ZK ne bi mogla in smela razpravljati. Sklepi in stališča, ki jih bodo zavzemale organizacije ali vodstva Zveze komunistov do teh vprašanj, pa ne morejo biti avtomatično obvezni za druge forume in samoupravne organe; služijo lahko samo kot orientacija za komuniste, ki delajo v teh organih.« VELJKO VLAHOVIČ — je imel referat O IDEJNIH GIBANJIH NA SEDANJI STOPNJI NAŠEGA RAZVOJA IN NADALJNJIH NALOGAH ZKJ Tovariš Vlahovič je dejal: »KRITIKA SE MORA SPREMENITI V AKCIJO, KI BO ODPRAVLJALA SLABOSTI IN NAPAKE« Med drugim je tov. Vlahovič dejal: »V svojem boju Za nove družbene odnose so jugoslovanski komunisti iskali in videli rešitve v razvijanju samoupravljanja. Zato bo tudi obdobje po VIII. kongresu obdobje popolnejšega konstituiranja in krepitve samoupravnih odnosov na vseh področjih našega družbenega, gospodarskega in političnega življenja.« »Kritika v socialistični družbi,« je poudaril tovariš Vlahovič, »ni niti profesija niti privilegij, temveč pravica vseh delovnih ljudi in način njihove praktične družbene ter samoupravne dejavnosti. Pri nas predstavljajo večji izvor idejnih problemov pojavi dejanskega nespoštovanja enakosti občanov, privilegiji, kršenje samoupravnih in drugih pravic delovnih ljudi, neodgovornost posameznih komunistov, razsipavanje družbenih sredstev, kot pa teoretični koncepti ideološke osnove in tudi idejni vplivi.« SLEDILI SO REFERATI IN PREKO 200 DISKUTANTOV. Zaključno besedo je imel tovariš Tito, ki je med ostalim dejal: »Tovarišice in tovariši! Že večkrat smo te dni poudarili, da je ta kongres velikega pomena za nadaljnji razvoj ZKJ in naše socialistične dežele. O referatih in diskusijah na kongresu lahko rečem samo najboljše, ker menim, da so bili na visoki ravni. Mislim, da smo tu temeljito povedali vse, kar bi bilo treba zboljšati in da smo dolžni v našem bodočem delu upoštevati rezultate diskusije in gledišča referatov. Osnovna pojasnila delegatov in resno obravnavanje raznih problemov kažejo, da je misel marksizma-leninizma globoko in široko prodrla v vrste Zveze komunistov in v vrste naših delovnih ljudi. Nikoli prej nobenega našega kongresa ni spremljalo toliko ljudi iz vseh krajev naše dežele, kakor je spremljalo ta kongres. To pomeni, da je naše ljudstvo hotelo vedeti, o čem smo tu govorili in ali smo dovolj razumeli potrebo po izpolnjevanju vsega tistega, kar naše ljudstvo od nas pričakuje. S tega mesta lahko rečem, da bomo te sklepe uveljavljali zlasti zato, ker je naše ljudstvo s tolikšnim zaupanjem spremljalo ta naš kongres in ker je tako potrpežljivo čakalo, da bomo sprejeli sklepe. Sklepi, ki smo jih tu sprejeli, zadevajo predvsem nas zgoraj, ki smo izvoljeni v centralni komite, in mi moramo biti zgled v uresničevanju teh sklepov. Sklepe pa bomo lahko izvajali samo, če nas bodo podpirali vsi naši delovni ljudje. Če govorimo o tem, kateri kongres, denimo, je zgodovinsko važen, tedaj je treba poudariti, da noben kongres ne postane zgodovinski samo po tem, o čem so na njem govorili in kakšni sklepi so bili sprejeti, marveč po tem, kako se bodo ti sklepi izpolnjevali. Tako naj tudi ta kongres postane zgodovinski z izpolnjevanjem zastavljenih nalog v naši vsakdanji praksi. To pomeni, da moramo preiti od besed k dejanjem. Jasno je, da vseh problemov, navedenih tu, ne bomo mogli naenkrat urediti. Za to bo potrebno krajše obdobje, toda takoj se bomo morali lotiti postopnega urejanja teh problemov. Pozivam vse vas, vse naše ljudstvo, da nam pomagate, da bomo to dosegli. Vsem vam, tovarišice in tovariši, želim mnogo uspehov pri izpolnjevanju nalog, ki nam jih je zastavil VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.« VIII. KONGRES ZKJ JE TAKO ZAKLJUČIL SVOJE PLODNO IN BOGATO DELO V Centralni komite je bilo izvoljenih 155 članov, od tega 71 povsem novih. Na prvi seji CK so bili izvoljeni: Josip Broz Tito (enoglasno) za generalnega sekretarja in tovariši: Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Veljko Vlahovič za sekretarje. seje. -. Sedaj ob prehodu ma skrajšani delovni čas je vse bolj dragocena vsatka ura v našem delovnem času. Da bi bólli naši sestanki oziroma seje čimbolj jedrnate oziroma konkretne, povzemamo nekaj «-zapovedi« iz neke inozemske ekonomske revije, da M se jih tudi v našem podjetju in življenju nasploh čdmbolje držali, 'kar bo samo v korist posamezniku in podjetju kot celoti: Deset točk teh «-zapovedd« se glasi: 1. Ne sklicujte sestanke oziroma seje zaradi stvari, o kateri bi lahko oziroma morali sami odločiti. 2. Nikdar ne sklicujte ljudi, če lahko že z telefonskimi razgovori s posamezniki rešite določen problem. 3. Ne kličite na sestanke take, ki niso bistveno potrebni, a po drugi strani se potrudite, da bodo na sestanku vsi; meobhodno potreb-nii. 4. Bodite točni. Ako zamudi vsak povprečno samo 3 minute od 20 povabljenih, je to že izgubljena ena ura. 5. Držite se strogo namena, zaradi česar ste sklicali sestanke in imejte prepričanje, da se te cilj lahko doseže. 6. Sestavite dnevni, red tako, da se vsaka posamičnost razbije do najenostavnejšega sklepa. 7. Prodno pošljete dnevni red vabljenim, ga dobro preberite od začetka do konca'. 8. Potrudite se, da dnevni red pride v roke vabljenim osebam v pravem času t.j. predino pridejo na sejo (sestanke) in tudi ne prezgodaj, ker lahko posameznih pozabi, kaj se bo razpravljalo na sestanku ali 'pa ga sploh mi na sejo (sestanek). 9. Omejite čas za vsak predmet razprave. Govorite le o konkretnih stvareh. 10. Poskrbite, da tisti, fei vodi sejo (sestanek), poda nek problem v rešitev, da se drži dnevnega reda, da omogoči vsakomur, da se izjasni v svojem mišljenju o obravnavanem problemu diru, da vsakogar prekine, alko se bo> odda« Ijiil od predmeta razprave. Ob zaključku seje (sestanka) naj v kratkem resimira materijo z določenimi sklepi. J. J. Novembrski uspehi in problemi tkalnice I Delegati poslušajo referat E. Kardelja Naša ekonomska enote j e mesečni csnovmd plan izpolnila z 98,1 odst., operativni, plan pa z 99,1 %, Skupni plan za1 11 mesecev je naša enota presegla kar za 2,4 odst., kar znaiša okoli 600.000 m tkanin miad planom.. Plan v novembru ni bil v celoti, izpolnjen zaradi spremembe piri; artiklu 763, ki smo ga prej rezali na statvah po dolžini :in je tak tudi v planu, sedaj pa ga delamo za izvoz nerezanega in sicer kot artikel 95. EinO’ izmed perečih vprašanj, ki evira uspešnejše izpolnjevanje planskih nalog je še vedno ozko grlo, ki ,@a predstavljajo nezadostne kapacitete križno previjal-nih strojev. ODS je moral prav zaradi tega sprejeti Sklep o uvedbi sobotnega im nedeljskega dela v previjalmici osnove, ker bi sicer v tkalnici prišlo do občutnih zastojev. To izredno delo pa vseeno ni’ v celoti 'preprečilo zastojev, kajti 150 do 160 osnovnih valjev pri več kot 40 artiklih je odločno premalo, dia bi se tudi ob najboljši notranji organizaciji lahko izognili vsem zastojem. Le s hitro in ekspedditivno manipulacijo z razpoložljivimi osnovnimi valji v vde-valmiici ter s stalno kontrolo dela v tkalnici nam je uspelo preprečiti večje zastoje, ki bi lahko povzročili občutn-e -posledice v proizvodnji in s tem tudi pri osebnih do- hodkih. Nujno ibi bilo takoj zagotoviti potrebne količine preje na konusih iz drugih predilnic ali pa 'kupiti še dva križno navijaina stroja za osnovo. Priprava je doslej delala že tri sobote in ima EE s tem izredna izdatke, ker mora za delo ob sobotah plačati poleg dohodka za prosto soboto še nadure im nočni dodatek, kar občutno bremeni sredstva za osebne dohodke. Rekonstrukeijia je v glavnem končana in se nadaljuje le še v zadnjem traktu L tkalnice. Tu smo začeli odstranjevati steno, ki loči L tkalnico od kvadratne. S tem bomo pridobili precej prostora, 'ki bo omogočil smotrnejšo namestitev statev in smotrnejšo organizacijo statvenega sistema. Odstranili srno 30 starih statev in na njihovo mesto postavili 16 Picaool statev z 'liistovtoo. Rekonstrukcija se bo nadaljevala po odstranitvi napak na novih listovkah. Kvaliteta je bila ta mesec nekoliko nižja kot v prejšnjem mesecu, vendar še vedno na zadovoljivi višini im sicer 82,3% I. kvalitete. Se vedno pa je 17 % 'druge kvalitete, kar bi morali še izboljšati, ker s tem lahko še povečamo osebne dohodke. Osebni dohodki so obračunani ta mesec za 24 delovnih dni in za 1 dan praznika in bodo nekoliko niž- ji kot prejšnji -mesec, ko je bilo 27 delovnih dni, vrednost točke pa smo dosegli 1,74. Da bi dosegli še boljše uspehe, bomo v prihodnje morali še izboljšati notranjo organizacijo dela zlEjstd v pogledu smatinniejše itn pravilnejše razporeditve ‘kadra. Sedaj imamo v nekaterih oddelkih povprečen, v drugih pa odličen kader. Ustrezne spremembe v razporeditvi, kadra bomo izvedli po končani rekonstrukciji. Kakor vsak mesec so bile tudi v novembru številne spremembe v založbi artiklov, kar je povečalo zastoje. Nič boljše ne kaže v tem pogledu tudi' za mesec december. Te spremembe so še vedno odločno preštevilne. V prihodnjem letu bi se moralo stanje vsekakor normalizirati in reducirati spremembe na ustrezen obseg. Tako smo na primer v kratkem času ukinili 7 starih dn na, novo založili 7 novih artiklov. V velikem številu smo z ozirom na potrebe trga založili zimske artikle. Iz navedenega se vidi, da skušamo, kljub izgubam, ki jih imamo s temi številnimi spremebami, pravočasno izdelati potrebne količine tkanin po artiklih, ki jih zahteva komerciala. Sprašujemo pa se, zakaj moramo to delati,, kar nam to zmamjišuje pričakovani učinek, po drugi stra-( dalj e na 5. strani) Predsednik TITO v Tekstilindusu 17. novembra 1964 Objavljamo še nekaj uspelih posnetkov, ki so bili posneti ob obisku predsednika Tita. Posnetki prikazujejo ogled proizvodnih in ostalih obratov v obratu I mm&m Poslovanje podjetja in mehano grafska sredstva (dalje s 1. strani) šablonsko obravnavanje organiza- šitvi tega problema. Uvedba stiro- cÜske strukture v celoti! jev za obdelavo podatkov je lah- Glavno vprašanje pa je, kdaj ko ekonomsko in organizacijsko bo ta notranja organizacija do-uspešna namreč šele tedaj, če so segla tisto stopnjo sposobnosti in v podjetju dane ustrezne tehno- utiiikovi tosti, da bo mogoč pre-loške, obračunske in organizacij- hod na uporabo mehanogTaiskih ske osnove! Te nam potem orno- sredstev tudi v našem podjetju? Mnenja sem, da kakršnokoli za- gočajo, da uvedba strojev za obdelavo podatkov stimulativno vpliva na druge dejavnosti, v prvi vrsti pa na tehnologijo, ekonomiko in notranjo organizacijo podjetja. vlačevanje in odlašanje v zvezi s tem problemom ni umestno in terja ravno nasprotno nujne in učinkovite ukrepe, če hočemo da bomo mogli čimprej ustvariti po- štev za strojno obdelavo podatkov, katerih pa nikakor ne smemo gledati s stališča zmanjšanja števila delavne sile, bi nam v določenem času neizpodbitno dokazali upravičenost in prednosti novih metod napram starim metodam. Prednosti, ki bi jih uvedba mehanograf-skih sredstev v podjetju dala, so velike in bi se predvsem lahko odražale v hitrejši, točnejši in preglednejši obdelavi podatkov naj sl bo to v sektorjih splošne uprave ali pa v posameznih obratih oz. proizvodnih EE. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti bistvenega fak- torja t.j. boljše izrabe umskega dela in sprostitve od šablonskega in rutinerskega dela, ki v precejšnji meri brez potrebe obremenjuje človeka na njegovem delovnem mestu in mu onemogoča, da svoje sposobnosti uporabi v druge — važnejše namene. Pri tem smatram da moram poudariti tudi to, da se glede mehanografsfcih sredstev mora pridobiti zaupanje predvsem vodstvenega kadra in sicer v tem smislu, ki naj bi bil vsakomur jasen, da bodo stroji določeno delo opravili prav tako natančno, sigurno in pravočasno, talko da ne bodo nikomur odjedali kakega prestiža ali vrhovne kontrolne funkcije. Namreč, misel na nekaj novega povsod v začetku vzbuja do- ločen odpor, ki ga je treba premostiti. Iz vsega navedenega lahko napravimo zaključek, da bo treba staro prakso občasnega evidentiranja oziroma statističnega zajemanja presplošnih podatkov, ki so večinoma vedno retrogradnega značaja in pri katerih je doslej človek imel vlogo prepisovalca podatkov, urejevalca kartotek in kontrolorja razne dokumentacije, čimprej opustiti! Ob uporabi sodobnih meha-nografslkih sredstev v administraciji pa se bo treba temeljito posvetiti novim metodam ugotavljanja učinkovitosti in ekonomike podjetja. Notranja organizacija podjetja goje za uvajanje mehanografskih pa je, to moram še posebej po- sredstev v administracijo in mor-ud ari ti, naša šibka točka, ki je da celo v proizvodnjo, s čimer bi bila že večkrat obravnavana na znatno prispevali tudi k izpolnje- Od bombaža do gotovih tkanin različnih mestih in ob različnih priložnostih. Vendar samo od ugotavljanja in polemiziranja glede tega še nič nimamo, če pozitivni predlogi ali utemeljene in nujne zadeve praktično ne najdejo ustrezne podpore na določenem mestu ali pa se dosledno in učinkovito ne realizirajo. Odkrito je treba priznati, da se taka praksa v marsikaterih situacijah v našem podjetju kaj rada uporablja. Tako velikokrat dobre in napredne ideje ostanejo le na papirju zaradi resnično ozke in zakoreninjeno okorele miselnosti ter vseh mogočih in večkrat tudi neutemeljenih izgovorov. Ako pri vsem tem upoštevamo, da imamo v organizacijski shemi podjetja dva sektorja: ekonomsko — organizacijski, ki sedaj še nima tistih teženj, ki bi jih sicer moral imeti, ter kontrolno — raziskovalni, ki se ukvarja predvsem s proizvodnimi problemi in ki naj fai po sodobni koncepciji organizacije podjetja funkcionirala kot bistveno pomembna člena, se lahko upravičeno vprašamo, koliko časa bo še potrebno, da spoznamo in ugotovimo, kako draga je ta naša šibka in pomanjkljiva notranja organizacija. Žal. tudi statut podjetja v IV. poglavju z organizacijsko shemo dokazuje v tem pogledu določene pomanjkljivosti im precej vanju smernic za skrajšanje delovnega časa. Tlo delo pa je obsežno in zahteva temeljite in dalj časa trajajoče priprave, študije in izdelavo programa, ki bi vsekakor moral biti zajet v perspektivnem načrtu razvoja podjetja. Odločilno na samem začetku pa je, da se v vodstvu podjetja in organih upravljanja ta ideja pravilno tolmači, da se uvidi nujnost in dozori sklep o uvajanju mehano-grafskiih sredstev. Vsa ostala organizacija pa bi se lahko odvijala po skrbno izdelanem načrtu, ki bi n. pr. zajemal: izbiro osebja in njihovo šolanje (organizatorji, programerji, delavci pri strojih, teoretična in praktična izobrazba, preusmeritev strokovnosti), nadzor nad izvajanjem programa (točen terminski plan: prostora, opreme, persanala, šolanja, strojnega programa, uvajanja dela v praksi), izdelava osnutka celotnega delovnega sistema (dokumentacija, fotokopiranje, standardni obrazci, šifriranje surovin in materiala, delovnih mest, stroškovnih vrst in nosilcev itd.), detajlni program deja na strojih, izdelava priročnika navodil, usklajevanje poslov, testiranje celotnega programa in uvajanje poslov v prakso. Predhodni izračuni ekonomičnosti in rentabilnosti vfflagamja sred- Požar - nagrade - pohvale (Nadaljevanje s 1. strani) Bevk Justin, predilnica I 7.000.—, Jandrašič Lado, vzdrževalni obrati 5.000.—, Petre Bogdan, tkalnica I 5.000.—, Delavec Slavko, tkalnica I 5.000.—, Pičman Janez, tkalnica I 3.000.—, Ajdovec Karel, predilnica I 3.000.—, Janc Franc, predilnica I 3.000.—, Krmelj Franc, predilnica I 3.000.—, Križnar Janko, predilnica I 3.000.—, Bergant Jernej, predilnica I 3.000.—, Krt Jože, vzdrževalni obrat 3.000.—, Knific Andrej, vzdrževalni obrat 3.000.—, Koštrun Janez, vzdrževalni obrat 3.000.—. Spodaj navedenim udeležencem pa je ODS izrekeljavno pohvalo: Mali Kristina, predilnica I; Drinovec Franc, vzdrževalni obrati; Hudobivnik Milan, vzdrževalni obrati; Rogelj Janez, vzdrževalni obrati; Poznič Lado, vzdrževalni obrati; Lupša Anton, vzdrževalni obrati; Pravst Zvozne, vzdrževalni obrati; S tiren Andrej, vzdrževalni obrati; Zaletel Martin, gasilec; Jerala Marjan skladiščnik v obratu II; žura Franc, tkalnica; Pernuš Jože, tkalnica; Vilfan Stane, plemenitilnica; Hafner Nande, vzdrževalni obrati. Odkar pomirimo, se je človek moral zavarovati proti mrazu in drugim vremenskim neprillkam z oblačenjem v strojene kože, ikrz-no, pletenine in itkanine. Slednje uporabljamo tudi v dekorativne namene (zavese, prevleke, pokrivala Itd.) ter v tehnične namene (filtri, nepremočljive tkanine itd. ). V našem podjetju prodamo le nizek procent surovih tkanin; večji del jih namreč plemenitimo in take prodamo. Kaj pomeni beseda plemenitenje in kako izvajamo to plemenitenje tekstilnSh izdelkov? Na to vprašanje bi vsakdo lahko odgovoril kaj splošnega, ni pa mnogo takih, ki imajo o plemenitenju jasnejšo predstavo, posebno ne o poteku raznih mehanpkih in kemičnih postopkov obdelave tkanin, o vplivu le-teh na izgled in uporabnost tkanin. Tudi o pravilni negi potrošiiih tekstilnih izdelkov vemo bolj malo. V tem (in v naslednjih) prispevkih želim podati našim bralcem v poljudni obliki vpogled vsaj v tiste »skrivnosti«, ki se dogajajo v naši ple-menitilnici. Obrat I je specializiran' za izdelovanje tiskanih tkanin iz bombažnih in staničnih vlaken (rajonsko predivo). V zadnjem času uvajamo tudi proizvodnjo tkanin iz sintetičnih vlaken (poliakrfbii-trilnih in polie.sternih) ter mešanica iz bombažnih ali staničnih s sintetičnimi vlakni, vendar bom o tem pisal kasneje. Ker je tiskanje osredmjja in značilna faza obdelave naših tkanin, je celoten potek plemenitenja organiziran tako, da najbolj ustreza potrebam in kapacitetam tiskarne. Osnovni cilj, ki mu prilagajamo delovne postopke, je naslednji: surorvi tkanini podeliti lepo belino, jo po potrebi pobarvati, nato potiskati z ustreznim vzorcem in ji končno z rateatimi apretumimi postopki dati primeren otip, lesk, širino ter v splošnem značilen izgled določenega artikla. Kaj pa je artikel? To je dolo-čenft tkanina z lastnimi karakterističnimi tehničnimi lastnostmi. Vsak artikel označujemo s številko in s trgovskim imenom, pod katerim ga poznajo naši kupci (npr. art. 763 — Samia, art. 246 — Evelina, art. 515 — Komet itd.) Z različnimi postopki plemenitenja pa lahko tudi istemu artiklu podelimo različen izgled in ga nato prodajamo pod drugim imenom. Talko ima obojestransko kosmaten art. 246 ime Evelina, enostransko kosmaten isti artikel pa ime — Komna. Lenta ima seveda glede nla drugačen postopek obdelave in zaradi drugačnih količin uporabljenih pomožnih sredstev (barvil, kemikalij) tudi drugačno ceno. Isti artikel ima različna (dalje na 5. strani) Novembrski uspehi in problemi predilnice I Mesec november je bil za predilnico I mesec težav, toda kljub temu smo plan še kar zadovoljivo izpolnjevali in sicer: osnovni plan s 101,8 %, operativni plan pa z 99,6 % Letni plan od začetka leta do 1. decembra pa smo izpolnili s 103,0 % Očitno je, da so morali toiiti vtožend precejšnji napori, da smo ob raznih rekonstrukcijah na prstančnih strojih, flajerjih in mikal-milkih uspeli dbeeči tak uspeh. Naviedien uspeh pa ni sorazmeren tudi z dohodki posameznikov v tem mesecu, kajti tekom meseca smo bili prisiljeni zamenjati več kot polovico predilnice na višje številke in ustrezno temu tudi v predpredilndcii, kar seveda, vpliva na nižji dohodek EE. Prav talko vpliva na dohodek dolgotrajnost posameznih menjav (zaradi menjave surovih), česar pa. ne moremo preprečiti, ‘ker nimamo zadostne zaloge bombaža. V tem meseou nas je prizadel tuidi požar v vivogne predilnici, ki je povzročil za približno 4 milijone dinarjev škode, poleg tega pa tuidli škodo na proizvodnji in seveda istočasno na osebnih dohodkih EE. O omenjeni škodi na osebnih dohodkih se sicer obravnava na ipriirtpjimh organiti samoupravljanja, vendar bodo o tem odločali ome-njieni organi, šele v diecembru. Zaradi vsega tega dohodek v naši predilnici ni mogel ostati na isti višini kot v prejšnjih mesecih. Obenem lahko ugotovimo, da uspehi v proizvodnji in osebni dohodka niso zmanjšani zaradi skrajšanega delovnega časa, ampak zaradi drugih težav, o katerih sem govoril. Požar v predilnici I Ob tej priliki želim tudi osvetliti dogodke ob požaru v naši predSindedi. Najprej svetla stran tega dogodka: Opazili smo lilzredino požrtvovalnost vseh, ki so sodelovali pri gašenju. Med njiimi, so bill! nekateri .izrazito pogumni, vsi pa so pokazali željo, da čdmveč retijo in 'koristijo. Zato je đlelavski svet EE za udeležence gašenja predlagal nagrade in pohvale. Senčna stran: Pri gašenju so sodelovali tudi člani prostovoljne gasilske čete »Tekstlindusa«. Pokazali pa so neznanje pri uporabi gasilskih sredstev. Prinesli so napačne cevi za hidrante ih v paniki' zagrabili neuporabne maske. Za štiiiri »Doegler« aparate, ki se nahajajo v gasilski orodjarni pa sploh nihče ni vediel, čeprav so edino ti aparati primerni za gašenje v predilnicah, kjer se tvori močan zadušljiv dim. Sele tik pred prihodom kranjske gasilske čete je uspelo nekemu tovarišu najti in k sreči tudi uporabiti ta »Dreger« aparat. Mnenja sem, dia je treba teoretični» in praktično usposabljanje naših prostovoljnih gasilcev oživeti, če naj nanje računamo, ali pa se ne zanašati nanje iin v takšnih primerih takoj klicati na pomoč poklicno gasilsko četo. Te vrste požarov je treba gasiti izključno z aparati za suho gašenje, ker le tako lahko očuvamo dragocene stroje, katerim voda izredno škoduje, če jih celo popolnoma ne uniči. Dejstvo je tudi, da. za. gašenje večjega' .požara,, če bi do njega prišlo, naša gasilska četa absolutno md pripravljena. Marjan Strniša Volitve v občinsko skupščino Novost . evidentiranje kandidatov Takole je bilo po požaru Ko smo pred dvemi leti volili odbornike v Občinsko skupščino, smo jih polovico volili za štiri leta, polovico pa samo za dve leti. Krajem marca ali prve dni aprila bomo zato občani morali voliti ponovno polovico odbornikov, in to za dve leti. (V našem podjetju bomo volili 3 nove odbornike v Gospodarski zbor, ker poteče mandat naslednjim: Borisu Sokliču, Dragici Ladiha in Vidi Žumer.) Letošnji način izbora kandidatov se je začel z EVIDENTIRANJEM, t .j. z zbiranjem predlogov za možne (potencialne) kandidate. Iz vrs tega širokega izbora bodo na kandidacijskih zborih volivcev sprejeti kandidati za volitve. v Vsak državljan lahko predlaga v času teh priprav enega ali več takih potencialnih kandidatov. Vse predloge bodo na zborih volivcev objavili in obravnavali. Ta nova akcija — EVIDENTIRANJE KANDIDATOV — omogoča torej reš širok izbor kandidatov, hkrati pa je tudi zelo demokratična, ker daje možnost vsem volivcem, da predlagajo im da so predlagani. Več o volitvah in o kandidacijskih zborih volivcev v našem podjetju pa bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo Od bombaža do gotovih tkanin (dalje s 4. strani) imena m cene tudi glede na to ali ga tiskamo na valjčnem ali na filmskem tiskarskem stroju. Za plemenitenje tkanin potrebujemo razen strojev še množico sredstev, s katerimi na tkaninah dosegamo ratzne efekte. Ta sredstva delimo v tri sikupime: 1. BARVILA, s katerimi tkanine pobarvamo ali potiskamo. Glede na njih lastnosti in način uporabe jih delimo v več barvnih skupin. Najbolj znani so indantreni, ki jih od vseh barvil najčešče uporabljamo za tiskanje. Ta barvila imajo od vseh barvil največjo stalni'jst. Stalnost barvil pomeni njihovo odpornost proti zunanjim vplivom, to je proti: svetlobi, pranju, potenju, kloru, drgnjenju, likanju itd. To pomeni, da tkanima, pobarvana ali potiskana z barvili dobrih lastnosti, dolgo ne obledi, čeprav je pogosto izpostavljena soncu, pranju in drugim vplivom. Talke tkanine želi seveda tudi vsak potrošnik. Mi mu torej skušamo ustreči po svojih močeh in možnlostih. Zelo zanimiva je najnovejša barvna skupina — reaktivna barvila, ki imajo tudi zelo dobre lastnosti, poleg tega pa izredno briljanco (čistost tonov). Z njimi pretežno tiskamo modne vzorce na popelinih in satemih v filmski tiskarni. Dalje uporabljamo za tiskanje enostavnejših artiklov še naftol-na, pigmentna in druga cenejša barvila. 2. KEMIKALIJE, ki jih dodajamo kot osnovne ali pomožne snovi raznim raztopinam pri posameznih fazah obdelave. To so kisline, alkalije (lugi), soli in oksidi. V belilnici npr. je potreben natrijev lug za izkuhavanje, vodikov prekis pa za beljenje tkanin. Zadnji omogoča tudi razvijanje indantrenov pri pranju tkanin po tiskanju in parjenju. Da moremo fiksirati pigmentne tiske in smolne (obstojne) aipreture, jim moramo dodati razne soli, ki pospešijo kondenzacijo (strjevanje) smol. Takih primerov je seveda še veliko. 3. TEKSTIL. POMOŽNA SREDSTVA so razne snovi, ki omogočajo zgoščevanje tiskarskih barvil, miljenje Sn pranje tkanin, njih apretiranje itd. Sem štejemo škrob, dekstriml, emulzije umetnih smol, razna mila in podobno. Posamezne skupine tehnoloških postopkov plemenitenja tkanin izvajamo v ustrfhnih oddelkih, ki so za to tudi prim ernia opremljeni, in to : — Belilnica (smojenje, raz-škrobljer.je, beljenje, mereerizira-nje). — Kosmatilnica (,kosma,tcnje, smirkanje, striženje vlaken, de-katiranje. — Barvama. — Priprava za tisk (ožemanje, sušenje, egaliziranje, krtačenje, prepariranje tkanin). — Tiskarna (valjčna in filmska, parjenje, barvna kuhinja) — Pralnica. — Apretura (apretiranje, likanje, kondenziranje). — Adjustimi oddelek (merjenje, navijanje, adjustiranje”). Ta kratki pregled naj bralcu omogoči lažje zasledovanje opisanih postopkov, obdelave, ki bodo v prihodnji številki Tekstilca. M. P. Naši športniki za 29. november Sportina komisija pri sindikalni podružnici, jje letos razpisala iv počastitev Dneva republike — 2,9. novembra tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Udeležba je bila kljub dobri propagandi, po posameznih ekonomskih enotah komaj [zadovoljiva. Žal, moramo sipeit ugotoviti, dejstvo, da je bila ,iz obrata II slaba ,udeležba v teh tekmovanjih naše tovarne v počastitev našega maj-večjega praznika. Ne moremo razumeti, zakaj je obrat II tako, pasiven in se le redkokdaj udeleži kakšnih prireditev. Vsekakor bo morala športna komis,ija še več stariti za aktivnejše sodelovanje tudi športnikov iz obrata II na naših tekmovanjih. Največja je bila udeležba v kegljanj,u, kjer je nastopilo oteoid 40 članov. Za presenečenje j,e poskrbel Franc RniiEie, saj je pustil za sabo več znanih kvalitetnih tekmovalcev bot Cadeževo, Roglja in druge. Vrstni redi pa j;e bil sledeč: 1. Knific Franc (vzdrževalni, obrati) 403, 2. Sulštaršič Matevž (iplemeni-tilniica I) 400, 3. Likozar Tome (plemenit linica II) 392, 4. Čadež Cvet- ka (piememtllnica I) 391, 5. Jesenovec Vinko (tkalnica, I) 390, 6. Škrab Franc (piemeratilmica I 383 kegljev itd!. V namiznem tenisu je nastopilo 18 igralcev, ki so tekmovali po izločilnem sistemu. V polfinalu so bili dosežem naslednji rezultati: Bajželj M : Stom 2:0, Ramovš : Poznič 2:0. Finale: Bajželj : Ramovš 2:1. V borbi, za tretje mesto pa j,e Stenn premagal Pozniča z 2:0. V streljanju je tekmovalo 16 članov. Vrstni red najboljših pa je bil sledeč: 1. Jenko Peter 81 krogov, 2. Bernik Marinka 80 krogov, 3. Lužnik Tine 80, 4. in 5. Novak in Škrab 77 krogov itd. Najslabša je bila udeležba v šahu, saj je kljub dobri propagandi nastopilo le 6 šahilstov. Kaže, da v naši tovarni ni več takega, zanimanja za šah, kot pred, leti. Vrstni red: 1. Ravnik Janez 4,5 točke, 2. Oblak Benjamin 3,5 ih 3. Praprotnik Jože 3 točke itd. Vsi najboljši so dobili praktična d,arila i:n diplome na slavnostni seji Centralnega delavskega sveta v počastitev 29. novembra. J. J. Seja CDS v počastitev Dneva republike Inventura na svoj način O smernicah in... (nadaljevanje s 1.,strani) V resoluciji, ki so jo sprejeli delegati na VIII. kongresu, so med drugim poudarjene naslednje naloge ZK: — Boriti se moramo proti birokraciji. — Izboljšati moramo položaj delovnega človeka in mu omogočiti ustrezno izobraževanje na delovnem mestu. — Komunisti se morajo zavedati, da je ZK politično ljudsko gi- banje, ne pa vladajoča organizacija. — Naloga komunistov je, da vsestransko pomagajo izvršiti sklepe in smernice, ki jih vsebuje sprejeta resolucija. »Dokažimo,« je zaključil tovariš Hafner, »da komunisti to tudi zmoremo!« PG To je le kratek izVlačak tistega, kar je povedal tov. Hafiner. Več nismo mogli objaviti, ker smo ta sestavek vrinili tik pred tiskanjem lista. Uredništvo Novembrski uspehi in problemi tkalnice I (dalje z 2. strani mi pa imamo, kakor se vidli iz zadnjega p crocila za CDS, preko 6 mi-liljoinov gobovega blaga v skladišču. Veakslkcr bi morali to zalogo znižati. Ob kancu bli 'poudarili, dia smo vse leto, od meseca do meseca vestirlo izpolnjevali planske naloge, kljub mnogim, objektivnim težavam, ki sa hamjćlhl pavzročalJL zlasti: (rekonstrukcija, pomanjkanje utanizi-lij in rez.delov ter delno pomanjkanje asmoviniega materiala,. Prepričani smo, da bomo svojo letno obveznost v oelotlii in. monda, celo predčasno izpolnili, če le r.e bo sedaj v zadnjem mesecu kakih izrednih objektivnih težav. Kompare V. Končno je nastopil zadnji letošnji mesec — december ali gruden, hot mu tudi pravijo, starejši, ‘zanimivejši od prejšnjih. Kako .tudi ne bi bil, saj se vsi ljudje začno pripravljati za pogrebščino starega leta, ki naj bo čimbolj prijetna in navsezadnje •tudi krepko mokra, kar se grla tiče. Spet sta se potrudila Miklavž in dedek Mraz ter lanskim polpazabljenim pufom pridala sveže. Tudi letos se je socialistični dedek Mraz krepko trudil, tako da je Miklavž rotiral še za stopnjo navzdol, parkeljnov pa tudi ni bilo na spregled, ker so bili zasedeni z inventuro naših grehov in podobne življenjske navlake. Vse ■to se dogaja tam, kjer ni muh, pa tudi pri nas, ker tudi nam krepatvajo, ker je mraz, in verjetno zato, ker niso bile cepljene proti gripi tako kot mi v »Tekstil-indusu«. Muhe na njihovo žalost in na našo srečo še nimajo organizirane preventivne službe. Sicer pa, jpustimo jih na miru in upajmo, da bo za konec leta v mesnicah kak večji kos mesa (kot je muha), ali pa vsaj kakšna dobra kost, da bod\o vsaj cucki občutili, da se nekaj velikega dogaja. Taka je ta stvar tu na zemljici Kranjski. Poleg dodatka za hrano na splošno (ki velja nekako za krompir in zelje) bi bil včasih potreben še kak dodatek za živalske proizvode, sicer bomo prisiljeni posnemati zajčke. S čim pa se navadni ljudje sicer ukvarjamo? Kupujemo pratiko, gledamo horoskope, prerokujemo iz kave in iz dlani, brskamo po žepih in predalih za skritimi rezervami — denarja pa ni. »Vojna bo,« pravi eden, drugi pa: »Ne bo je še. Pri nas še ni vse dobro zgrajeno>, da bi se splačalo podirati.« Vsak se po svoje ote\pa, hodi v tovarno in razmišlja o točki, nekateri o premijah, nekateri o nadurah in slednji sanjajo o trinajsti plači, ki bo pa verjetno šele 75. februarja 1965 (šteto od začetka 1964). Ta glavni tovarši .tiščijo vsak drugi dan glave skupaj in modrujejo o planih, mesečnih in letnem, o škripanju v organizaciji dela ter tuhtajo, kje naj podmažejo, a težko se ,je znajti, ko pa na vec mestih cvili in škriplje. Računajo, analizirajo in premlevajo kje bi se dale še kaj popraviti pa tudi pokvariti (kar se tudi rado zgodi). 2 veliko naglico pa se vsemu skupaj približuje en velik cirkus — inventura. Tako npr. po trgovinah pre&tejejo vse lizike, bambončke, jajca — ne glede na to, koliko so stara in da v niib morda že frfotalo mladi .petelinčki, tehtalo, merijo in štejejo vse od moke do sladkorja pa do ritoznojčaina, žganja in drugih omembe vrednih žegnov. Ponekod inventuro opravijo. že prej, zato pa natrpajo izlo>žbe z blagom, na katerega skrbno izpišejo po dve številki, eno< večjo prečrtano', drugo pa za 5 dinarjev manjšo', zraven pa napišejo: »Globoko znižane cene« ter pristavijo pajaca, ki naj bi bil Dedek Mraz, in želijo vsem potrošnikom vse dobro in prijetno• za drugo leto. V ndši tovarni, .Posebno pa pri nas v barvarni je inventura nekaj čisto posebnega. En mojster se že pol meseca pred koncem leta vrže med drobni inventar in prevoha in •popiše vse od. vijakov, matte, rastnih pump, lamp pa do .piskrov in metel. Ostali pa čakamo, da pride papir, na katerem bo pisalo: >Pre-rrietavanje blaga: Francelj, Luka, Miha; tehtanje barv: Tone, Karel, Cilka,« itd. itd. Za Silvestra si pa zavihamo rokave, potem pa človek pljune v roke, včasih tudi dvakrat, trikrat, tolikokrat, da zadostuje. Tega dne je vroče pri nas, nobena cunja nima miru. In ko mine inventura, si poln številk, komadov, partij, artiklov in navsezadnje skoraj pozabiš, kam boš šel z boljšo polovico silvestrovat. Nekaj podobnega kat inventura so tudi konference in občni zbori organizacij v podjetju, kjer iz papirja ugotovijo, koliko je bilo sestankov, diskutantov, koliko jih je pritrjevalo, kimalo in kateri so nasprotovali. Pednjih običajno ni veliko. Čimveč sestankov je bilo, ugodnejša je bila kritika o dejavnosti organizacije. Letošnje leto mineva v znamenju skrajšanega delovnega tedna, ki pa velja le za tiste, ki jim ni treba delati nad\ur. Nadure in skrajšan delovni teden — zabavno, kajneda. Seveda je smešno. Toda \kaj hočemo, izplača se pa le. Vratarji imajo z$ato knjigo, v .katero pišejo zamudnike, sicer ne vse, nekaterim je zamujanje dovoljeno, so pač bolje situiram. Tak pa ne more biti vsakdo, kam pa pridemo. Kaj je bilo letos še pomembnega? Ah, seveda. Točno, letos smo menjali člane svetov, ODS, CDS, UO. Upokojili smo stare in okronali nope, ki bodo z molkom branili svoje pravice, ki jih imajo kot člani. Seveda niso vsi taki. Imamo več vrst članov. No, pojdimo kar po vrsti: Prve sem že omenil, drugi so taki, ki le kimajo, tretji taki, ki se strinjajo z rablim mrmranjem, potem so taki, ki so na ses.tariku zgolj zaradi številčnosti, nekaj je takih, ki debatirajo, nekaj jih sploh ne pride, sem in tja pa se najde tudi kak član, ki mu pravijo, da je čudak, ker se upira večini, se pravi tistim, ki govorijo. In prav je to, da se menjajo člani svetov, zakaj nekateri se naveličajo vzdigovati roke, drugim pa so staknili hipertrofijo vratnih vretenc od samega prikimavanja. Sicer je bilo pa kar fletno letos. Kar škoda, da gre leto h krcùju. Bilo je vsega mogočega, prav zanimivo. Morje je bilo toplo, jesen nam je prinesla kostanja, le cene krantpinia, zelja in tepk so poskočile, tako življenje ni bilo čisto raisko. Vse to se je dogajalo skozi celo leto in človek se sčasoma vsemu privadi. In zdaj, ko mineva leto in se najavlja novo, skoraj vsakdo ve, kako ga bo začel. Vsem skupaj pa želim čimprijet-nejše silvestrovanje m uspešno 1965. leto. J. Količinska izvršitev osnovnega plana v novembru Predilnica I: 102,9 odstotka v ef. kg in 109,5 odst. v bb kg. Predilnica II: 108,6 odstotka v éf. kg in 104.7 odst. v bb. kg. Tkalnica I: 98,1 odstotka v tm in 102,5 odstotka v votkih. Tkalnica II: 92,8 odstotka v tm in 93,7 odstotka v votkih. Plemenitilnica I: 97,8 odstotka v tm in 95,8 odstotka v m:. Plemenitilnica II: 79,09 odst. v tm in 81,8 odstotka v m!. Ostale podatke bomo objavili v naslednji številki! Pogled na belilnico v obratu I Za naše otroke 1. Ljubka obleka visečega kroja 2. Dvodelna enobarvna obleka, z raglan rakavi. Spredaj je okrase- Bluza je krojena ravno, pri straneh na z vezeno borduro v eni ali več ima k\ra\tke razporke. Okrog vratu barvah. Pompon! so v barvi bor- in na ramah ima vezene enakomerno zalikane gube. 3. Še ena oblekica visečega kro- dure. ja, ki je prav tako okrašena z vezenino okrog vratu, na ramah, ob rokavih in na straneh. 4. Enobarvna oblekica z belim ovratnikom in volančkom. Pas se zadaj zveže v pentljo. 5. Krilce in brezrokavnik naredimo iz velvetona. Krilce je zvončastega kroja in ima vezene žepe. Zraven lahko kombiniramo bluzice ali puloverje. 6. Oblekico rahlo zvončastega kroja naredimo iz enobarvnega ali drobno vzorčastega blaga. Ovratnik je bel, a pentlja in gumbi so iz iste temne oz. črne barve. 7. Zimsko obleko, primerno za šolo in dom, naredimo iz barhenta; žepi so urezani. 8. Za male deklice je zelo ljubek plašček v mornarskem kroju z raglan rokavi; svetlo modre barve. Na ovratniku in rokavih je prišit bel trak. Tudi gumbi so beli. 9. Zimsko športno bundo naredimo iz velvetona. Kroja je ravnega. Ovratnik in patent ob rokavih je pleten. 10. ČTople igralne hlačke za fantka ali punčko iz moltona, barhenta ali velvetona: žepi to urezani. 11. Obleka za svečane prilike iz drobno vzorčastega ah enobarvnega blaga. Suknjič je ravnega kroja in brez ovratnika. Gumbi so dvovrstni. 12. Praktičen pulover v kombinaciji pletenja in blaga v karo de-senu. V odgovarjajoči barvi naredimo pletenje. MaK Kaj nam pišejo naši vojaki Kot lani smo tudi letos dobili večje število pisem in kartic od naših nekdanjih sodelavcev, ki so trenutno v JA. Na žalost ne moremo objaviti vseh, ker zanje ni dovolj prostora v Tekstilcu. Upamo, da nam ne bodo zamerili, ker objavljamo le nekatera. Stane Mavec, V. P. 6330/20, Kolašin, Črna gora SPOŠTOVANI! Vojaško suknjo nosim v Črni gori v mestu Kolašinu. Moram reči, da je okolica čudovita. V bližini naše kasarne imamo tudi zgodovinsko goro Bjelasico in tudi druge pomembne kraje iz NOV. Kot vojak se počutim dobro, le Tekstilca pogrešam, ker tukaj ni nobenih časopisov v slovenščini. Upam, da mi boste Tekstilca poslali. Ob Novem letu želim vsem sodelavcem in kolektivu mnogo veselja in zadovoljstva in še več uspehov v prihodnjem letu. Stane Maks Košir, V. P. 1328/2, Kamiža, otok Vis Kmalu bo preteklo dva meseca, odkar sem zapustil kolektiv in odšel k vojakom. Verjemite mi, da se pogosto spominjam sodelavcev in tudi svojega dela. Pogosto pogrešam tisto prijetno vzdušje v vaši sredini. Svojim prijateljem smučarjem želim mnogo športnih uspehov in enako tudi vsej športni sekciji. Lepe pozdrave in novoletne čestitke pošiljam sodelavcem in vsem članom delovnega kolektiva. Vesel bom, če mi boste poslali Tekstilca. Maks Janez Jereb, V. P. 3065/16, Sombor Spoštovani urednik! Pošiljam vam obljubljeni prispevek in vas obenem prosim, da mi sporočite, do kdaj potrebujete naslednjega! Vsem članom kolektiva želim srečno Novo leto. Tejč (dalje na 7. strani) TEKSTILINDUS JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER PROSINEC SVEČAN SUŠEČ MALI TRAVEN VELIKI TRAVEN ROŽNIK MALI SRPAN VELIKI SRPAN KIMAVEC VINOTOK LISTOPAD GRUDEN 1 P Novo loto 1 P Ignacij © 1 P Albin 1 C Hugo 1 S Praznik dela 1 T Radovan 1 C Bogo 1 N Ljubica 1 S Mladen 1 P Velja 1 P Dan mrtvih } 1 S Marjan ) 2 S Makarij 2 T Marija 2 T Radoš 2 P Franc O 2 S Velimir 2 P Marija 2 P Bojan 2 C Maksima » 2 S Miran > 2 T Dušanka 2 C Blanka 3 N Mirna 3 S Blaž 3 S Milena © 3 S Helena 3 C Milojka 3 S Nada 3 T Lidija 3 P Darja 3 N Vitomir 3 S Silva 3 P Franc 4 P Angela 4 C Bojana 4 C Kazimir 4 P Franc 4 S Dominik 4 S Ida 4 P Frančišek 4 C Draga 4 S Barbara S T Simeon 5 P Agata 5 P Poljanka 5 S Miran 5 S Ferdo 5 Č Marija 5 T Dunja 5 P Savina 5 N Stojan « S Mojmir 6 S Dora 6 S Danica 6 C Janez 6 N » 6 T Dušica 6 P Vlasta 6 P Ljubka 6 S Dalibor 6 S Lenart 6 P Miklavž 7 C Zdravko 7 N Tomai 7 S Radivoj 7 P Stanislav 7 P Zorica 7 S Dan v. Srbije 7 T Mirna 7 C Dan art. JLA 7 N Okt. revol. 7 T Urban 8 P Maksim 8 C Albert 8 S Mihael » 8 T Medard 8 C Milojka 8 N Miran 8 S Sergej 9 S Abraham 8 P Bogomir 8 S Marija Q 9 S Julijan 9 T Polona S 9 T Frančiška 9 P Ljubomir } 9 S Primož 9 P Veronika 9 P Janez 9 C Peter 8 P Simeon 9 T Nevenka © 9 C Savica 10 N Viljem > 10 S Dušan 10 S Viktor 10 S Sreča 10 C Marjeta 10 S Ljubica 10 T Lovrenc 10 P Dan J. V. M. 10 N Danijel © 10 S Andrej 10 P Smiljan 11 P Gregor 11 C Zvezdana 1 1 Č Krištof 1 1 T 2iga 1 1 P Srečko 11 S Vesel j ko 11 S Milan © 11 P Dan v. Mak. 11 C Martin 11 S Danijel 12 T Tatjana 12 P Damjan 12 P Gregor 12 S Pankracij 12 S Čedomir 12 C Klara O 12 N Marija 12 T Maks 12 N Aljoša 13 S Veronika 13 S Katarina 13 S Kristina 13 C Servacij 13 T Dan v. č. g © 13 P Lijana 13 P Filip 13 S Rosina 13 P Lucija 14 C Srečko 14 N Matilda 14 P Bonifacij 14 P Metod © 14 S Franc 14 T Jelenko 14 Ć Nede!,ko 14 N Borislav 14 T Vojmir 15 S Dan zmage © 15 T Vid 15 C Vladimir 15 N Darko 15 S Nikoden. 15 P Terezija 15 P Leopold 15 S Ljubica G 16 S Tomislav 16 T Danilo O 16 T Hilarij 16 P Božislava O 16 N Janez 16 S Beno 16 P D. tank. JLA 16 P Rok 16 C Ljudmila 16 S Jadviga 16 T Jerica G 16 C Albin 17 N Anton O 17 S Silvin 17 S Ljubislav O 17 S Rado 17 P MO|ca 17 C Gorazd 17 S Aleš 17 T Radivoj 17 P Frančiška 17 N Marjete 6 18 P Vera 18 C Dragoslava 18 C Edvard 18 T Dubravka 18 P Bogdan 18 S Branislav 18 S Irena G 18 P Luka 18 S Rastoje 19 T Marij 19 P Miroslav 19 P Jože 19 S Vitoslav 19 S iskra 19 C Ljudevi* 19 T Etbin 19 N Darij 20 S Boštjan 20 S Leon 20 S Igor 20 C Bernard 20 P Bernard 20 P Brana 20 S Felicijan 20 P Svetozar 21 C Neža 21 N Benedikt 21 P Dan J V. L. 21 P Alojz 21 S Zorka G 21 T Matej 21 N Mariji 21 T Tomaž 22 P Vasilij 22 C Leonida 22 T Gostimir e 22 C Dan v. Slovenije 22 N Ostrivoj 22 S Mavricij 22 P Cilka 22 S Dan JLA • 23 T Marta f$ 23 T Slava 23 P Vojko 6 23 N Željko G 23 S Kresnica 23 P Branislav 23 P Zdenka 23 C Slavoj ka 44 S Severin 23 T Milivoj G 23 C Vlasta 24 N Timotej -6 24 S Matija 24 S Simeon 24 S Jurij 24 P Cvetko 24 C Janez 24 S Kristina 24 T Jernej 24 P Nadja 24 N Dan OZN © 24 S Janez 24 P Eva 25 P Trpimir 25 C Saša 25 C Minka G 25 T R. d. m. Tita 25 P Jaroslav 25 S Dragorad 25 S Uroš • 25 P Zlatica 25 Ć Katarina 26 T Pavla 26 P Andrej 26 P Maksimir 26 S Dragica 26 S Gruda 26 Č Peruša 26 T Demetrij 26 N Stefan.- 27 S Janez 27 S Gabriel 27 S Rupert 27 C Volkašin Ema 27 P Zlatko 27 S Svetopolk 27 P Janez 28 Č Drago 28 P Go,ko 28 P 28 S Avguštin 28 T Venceslav 28 C Simeon 28 N Jakob 28 T Živko 29 P Frančišek 29 C Robert 29 S Marta 29 T Peter © 29 C Marta 29 N Boleslav 29 S Mihael 29 P Dan rapublike 29 S Tomaž 30 S Martina 30 T Branimir 30 P Katarina 30 N Krilan © 30 S Emilija 30 P Krilan 30 P Maša 30 C Jelka 30 T Andraž 30 C Branimir 31 N Vanja 31 S Benjamin 31 P Angela 31 S Ignac 31 T Borivoj 31 N Gorazd 31 P Silvester » Leteči č • v v________ 110 rešitelja. Ker je nekoliko blaga jasno. Dokler bodo imeli nekateri pa moram priznati, da sem bil zmanjkalo so ga odgovorni sicer člani kolektiva do. družbene last- močno presenečen in razočaran morali poiskati, vendar je bila vsa nine tak odnos pač ne moremo pri- obenem. Presenečen sem bil nad zadeva s tem kar urejena. Meni čakovati, da nam bo šlo bolje in hrabrostjo nekaterih, razočaran pa V 11. številki sem vam pozabil namerni napaki, opraste! to ni ugajalo, saj to vendar ni na- laže. nad samo organizacij o gašenja. To povedati, da sem napravil v 10. Zvedel sem pred dnevi zani- čin, da puščamo vredne reči kar Malo se moram dotakniti tudi vam je bil pravi kaos. Ljudje so številki, kar dve napaki, in to: na rniivo zadevico, in sicer: Pred vho- leta na prostem. Nekoga ibi bilo proslave našega največjega praz- letali, sem in tja, vtikali skupaj zadnji strani sva z urednikom ob- dom v skladišče gotovega blaga treba1 kaznovati, ker se bo drugače mika:, to je 29. novembra. V mislih cevi različnih dimenzij, gasili z javila več slik o neredu in n-epra- v obratu I je nakladalna rampa, v prihoidinje zopet kaj podobnega imam centralno proslavo, ki je vodo 'tam, kjer ne bi smeli, n-efca- vilnostih v obratu 1, m od teh slik Pod to rampo so bili 4 zaboji že pojavilo. bila izvedena v sejni sobi delav- teri so z veliko vnemo prodajali imata dve napačni podpis. Gre za več kot leto dim. Videl sem jih Si- Pravzaprav ni treba čakati, ker skega sveta. Res žalosten je bil zijala in delali] še večjo zmedo, četrto sliko na levi (od zgoraj nar cer večkrat, vendar mi hiti en- se je nelkaj podobnega že Zgodilo pogled na skoraj' prazno dvorano. Nikogar ni. bilo, ki bi gašenje or- vzdod,) kjer bi moral biti podpis: 'krat ni prišlo na misel, da so za- te dni. Clan kolektiva je nabral Urednik se je moral res potruditi, gainiziral, kar bi verjetno omogo- FRED VHODOM V SKLADIŠČE boji polni. Lahko si' predstavljate določen material v skladišču mar da je napravil posnetek, ki' je čilo uspešno 'gašenje in kar bi BARV IN KEMIKALIJ, ini za tret- moje presenečenje, ko sem Ugo- tersala v obratu I in prosil, da bi objavljen v tej številki. Čeprav preprečilo dokajšnjo škodo. Kaj jo sliko na desni (zopet vzeto od tovSt, da gre res za polne zaboje, mu ta material prepeljali v obrat je tej slavnosti sledila seja CDS, so delali, naši prostovoljni gasilci zgoraj navzdol), ki bi morala imeti V dveh so bile knjige š kolekcija- II. Da bd prevoznikom delo olaj- ni bila na proslavi niti polovica' mi ni jasno, vem pa, da ni nikjer naslednji (podpis: V ODDELKU mi, v dveh pa razni ostanki blaga, šal, je blago zložil pred vhodom v članov tega organa. Res moram bilo plinskih mask z aparatom za APRETURE V 'PLEM-ENITI-LNI- Skoraj leto in pol so> torej zaboji. Skladišče. Odgovorni ali pa mero- reči, da je bilo vse skupaj klavr- kisik, ki. bi edino omogočili uspeš- CI I. Prosim prizadete, da mi ne- ležali pod rampo in seveda čakali daljni so mu obljubili, da bo pre- no in kritike vredno. Morda bo no gašenje v notranjosti. Na ža» voz urejen in izveden, vendar je treba v prihodnje pripraviti za test moram reči, da v podjetju ni» cmenjemi material ostal zunaj tudi vsakega udeleženca klobaso. Bo- smo sposobni in pripravljeni za naslednji dan, bila je nedelja, in jim se pa, da bo potem dVorama večji požar, čeprav smo že večkrat tam so ga našli tuidi v ponedeljek, desetkrat premajhna. Res žalostno, slišali in brali;, kako sposobno četo K sreči ni bilo dežja, saj bi. bito vendar resnično dejstvo. Zadnje čase pogosto slišim 'kako Zahvale Ob smrti mojega očeta Ignaca Gradišarja se vsem iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, za venec, za udeležbo na pogrebu in za drugače lahko kar precej škode izkazano pomoč, Venčeslava Valjavec Lepo se zahvaljujemo članom vzdrževalnega obrata in sindikalne podružnice za razumevanje in pomoč v času smrti našega očeta. Družina ROBIDA lahko pa bi tudi marsikaj zmanj- člani v obratu I kritizirajo način kalo, 'ker vsi vemo, da so v pod- prodaje našega doma v Fiest. Mno-j-etj-u tudi taki, 'ki pravijo: -Zakaj g-i so mnenja, da je ta prodaja mene bi vzel, če mi ponujajo!-« Da premišljena in da se nam bo še je takšna nevestnost in meodgo- bridko maščevala, hkrati pa se vomost res obsojanja vredna, je sprašujejo, kdo je sploh to prodajo forsdral, in tudi to jih zanima, kaj Kako je potoval Fazanček v vojsko ■* letovamjiem v prihodnjem letu in Upam, da bodo moje besede za- ri imeli malce radi, čeprav vem, sem bil skupaj z Gorenjci, ki so P,odo,bln,a Ne bo torej odveč, če bd gasilcev imamo v našem podjetju. Toliko za danes, da ne bo preveč. L. C. |||' Člani kolektiva 'M (Nadaljevanje s 1. strani) li mo, da ibi bili rezultati lahko vMi še večji, ob boljši organiza-ciji dela, večji delovni disci- v male vsaj tiste, M jih ta pot še da so bili tudi taki, kij'jbm jéllò ^,U na 'zalogi prisZTčAnjevec. ™™dajnd, v prihodnji številki dali siovante °1 ca\ka >i.n tudi tiste deklice, ki so moie pi sanie na Uvee in na ietra Poi*** corei ni ma,mikalo Va ?Jsto'ezna pojasnila, saj je bdi dom f ojanja K iso Jih diktirali doma seveda), vendar sem, kot mnogi drugi, delal račun brez krčmarja. Vse te lepe in prijetne misli in želje mi je prekrižal naš kranjski MILE, ki se je pojavil pred hišnim: vrati in mi nasmejan izročil vabilo za DOPUST, ki bo predvidoma trajal kar 18 mesecev, če ne celo dve leti. Ni preostalo drugega, kot da sem z drhtečo roko naredil svoj podpis, da nenadno darilo sprejemam. Ta prijetni pozdravček sem nato pokazal domačim. Šlo mi je celo na j