------    211    ------
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Povodom prihoda nemškega generala grofa Walder8ee, posebnega poslanika Nemške z nalogo našemu cesarju naznaniti nastop vlade nemške države po cesarju-kralju Viljem-u 11. na Dunaj, vrnil se je grof Kalnoky za en dan nazaj na Dunaj, da je sprejel tega izrednega poslanika, ga povabil, stanovati na cesarskem dvoru in ga naprositi, da se poda v Buda-Pest, kjer sedaj naš cesar stoluje, da mu osebno izroči ono naznanilo.
Taki poslaniki sprejemajo se povsod z izredaem odlikovanjem in tako ravna se naravno tudi z grofom Walder8ee, . i je pri našem dvoru posebno čislana oseba.
Sicer nastopajo tudi tukaj z raščečo vročino pasji dnevi, čas politične in družbinske tihote, ker mnogo število uradnikov in vojakov, kakor tudi premožnejši del prebivalstva odmikava se za čas gorkega poletnega časa v hladneja zatišja na deželi, izrekoma na hribovske kraje in kopeli.
Buda-Pest. — Avstrijska delegacija imela je svojo prvo sejo dne 9., drugo dne 18., tretjo dne 23., četrto dne 25. junija, danes 27. in jutri 28. t. m. pa bodo zadnje seje, v katerih se bodo rešili pred še ne rešeni proračuni in izredni krediti, in se bodo sprejemala naznanila ogerske delegacije, tako, da se v poslednji seji more potrditi soglasje sklepov obeh delegacij.
Skupne potrebščine za leto 1889. razdele 66 po predlogih vladni in soglasnih sklepih delegacij (;ako:
Redna potrebščina.
L poglavje: Ministerstvo unanjih zadev
1.  naslov: a) osrednje vodstvo    .            557.600 gld.
b) dispozicijski zaklad             500.000    „
2.        „           diplomatiški troški             1.272.100    „
3.        „            konsulatski troški   .             867.650    „
4.        „           podpora avstrij.-ogr.
Lloydu                               1,300 000   „
skupaj:       4,9y7.350 gld. Po odbitih dohodkih z  .    .   .             385.260   „
ostane nepokrita potrebščina     .    .           4,112.090 gld.
II. poglavje: Vojno ministerstvo.
A. vojna
1.  naslov: osrednje vodstvo     .    ,            490.789 gld.
2.      „        vojna    teritorijalna   in
krajna poveljništva .    .            501.272 gld.
3.      „        vojneintendanceinstro.
kovno nadzorništvo     .             b70 605    „
4.      „        vojno duhovništvo   .    .              151.440    „
5.      „        vojna pravosodna, uprava            345.697    „
6.      „        višja     poveljništva   in
štabi......           1,870.892   „
7.      ;,        vojna telesa in splošni
vojniški stroški .    .    .        24,397.454    „
8.      „         vojaška izobraževališča          1,288.308    „
9.      „        tehniški in upravni voj-
niški komite ....              150.932    „
10.      „        zaloge živeža     .    .    .              587.127    „
11.      „        zaloge postelj    .    .    .               39.225    „
12.      „        oskrbovalnice za opravo              156.058    „
13.      „        tehniško topničarstvo .            2,953.135    „
14.      „        zaloga  voznih  priprav                80.438    „
15.      f,        pionirsko vozno gradivo                35.000    „
16.      ;,        genieska   vodstva  .    .            2,380.229    „
17.      „        vojaški zemljepisenski
zavod......               356.085    „
18.      „        vojaško  zdravništvo   .           3,278.257    ;,
V javni seji dne 25. t. m. poročal je najpred dr. Poklukar o proračunu skupnega finančnega ministerstva, skupnega računskega dvora in o dohodkih iz carine. Te poročila je poročevalec samo v bistvenih delih z besedo pojasnil in delegacija je predlogom pritrdila brez izgovora. Ravno tako se je rešilo poročilo Dumba o Bosenskem kreditu in pa poročilo baron Nadherni-jevo o proračunu za vojniško mornarico.
Po javni seji, katera je bila končana kmalu po 12 uri, pričela se je v budgetnem odseku razprava o izrednem kreditu 47 milijonov. Pri tej razpravi govoril je vojni minister Bauer in pa poročevalec grof Falken-hayn do Va^, potem pa se je na predlog Hausnerjev, ker je bil prvi del delegatov na 5. uro povabljen k cesarju na obed, seja sklenjena in nadaljevanje preneseno na 8. uro zvečer.
Večerna o(l?ekova seja trajala je do blizo 11. ure po noči ter se je izredni kredit 47 milijonov sprejel po zahtevi vladini, akoravno utemeljevanje potrebe enega dela tega Kredita ni bilo posebno povoljno.
Splošna sodba o tej zahtevi pa je bila ta, da se en del kredita namreč 17 milijonov, ne bode potrosil, v kolikor pa se je in se bode še potrosil pa je to približno smatrati samo za ceno, za katero se zagotovi daljni obstanek miru.
Tudi včeraj 26. t. m. bila je zoper prvotni namen napovedana javna seja avstrijske delegacije in obravnavalo se je:
1  poročilo budgetnega odseka o končnih računih za leto 1886.
2   poročilo o izredni vojni potrebščini za leto 1889. in
3.  poročilo peticijskega odseka o došlih peticijah.
4. poročilo o izrednem kieditu 47. milijonov. Danes 27. ali še jutri 28. junija pa so zadnje formalne seje avstrijske delegacije edino v ta namen, sprejemati naznanila druge delegacije.
Danes popoludne je tudi druga vrsta delegatov pri cesarskem obedu.
Dalmacija. — V ponedeljek dospel je cesarjevič Rudolf iz Hercegovine prišedši do dalmatinske meje, kjer ga je cesarski namestnik Blažekovič sprejel.
Potovanje cesarjevičevo po Hercegovini bilo je skoz in skozi sijajno, sprejem njegov pri prebivalstvu povsod navdušen in presrčen.
Hrvatska. — V deželnem zboru sprejele so 86 nekatere bistvene spremembe o sostavi deželnega zbora izrekoma o pogojih, ki dopuščajo vstop v zbor virilistom. Dalje se je sprenaenil deželni zakon o ljudskem šolstvu tako, da je Srbom dopuščeno napraviti si lastne pravoslavne (toraj konfesijonelne) šole.
Nemška. — V ponedeljek otvoril je novi nemški cesar državni zbor v navzočnosti nemških kraljev in knezov s prestolnim govorom, v katerem se najpred z milimi besedami spominja prerano umrlega očeta cesarja Friderika, dalje pravi:
Odločen sem kot cesar in kralj hoditi po onih potih, na katerih si je ranjki moj gospod ded pridobil zaupanje svojih zaveznikov, ljubezen nemškega ljudstva in dobrohotno priznanje inozemstva. Kot po-glavite naloge svoje imenuje cesar: vojaško in politiško zavarovanje države, v notranji upravi in postavodajstvu pa: brambo delujočega prebivalstva opiraje se na nauke krščansko nravoslovja.
Glede unanje politike pa pravi prestolni govor* da hoče cesar, kolikor je na njem, mir ohraniti z vsemi, Moja ljubezen do nemške vojne in moje stališče k nji me ne bodete nikdar spravile v skušnjavo, krajšati dobrote miru, ako vojska ne postane neizogibna vsled napada na državo ali na njene  zaveznike, dalje pravi:
Naša zveza z Avstrijsko-Ogersko je javno znana. Te držim se trdno v nemški zvestobi, ne samo, ker je sklenjena, temveč zato, ker v tej obramben! zvezi uvidevam podlago evropejskega ravnotežja, kakor tudi zapuščino nemške zgodovine, katero potrjuje javno menenje vsega nemškega ljudstva in se strinja z ev-ropejskim mednarodnim pravom, kakor je neoporečeno veljalo do leta 1866,
O Laški pravi prestolni govor:
Enake zgodovinske razmere in enake narodne potrebe sedanjosti vežejo nas z Laško. Obe deželi hočete se držati blagrov miru, da v pokoju živite za vtrjevanje svojega na novo pridobljenega zedinjenja, v razvoj svojih narodnih naprav in v pospeh svojega blagostanja.
Stavek ki zadeva  razmere z Rusko, pa se glasi;
Naši dogovori z Avstrijsko-Ogersko in Laško pa mi dopuščajo v moje zadovoljenje najskrbnejšo gojitev mojega osebnega prijateljstva za ruskega čara in pa že 100 let sem obstoječe razmere k sosedni ruski državi, katere se enako vjemajo z mojim čutjem. kakor z interesi Nemške.  -
Prestolni govor, katerega je cesar čital glasnim glasom sprejeli so poslanci pri krepkejših stavkih z glasno pohvalo.
Zanimivo je, da glasilo Bismarkovo ravno v „Nord-deutsche allg. Ztg." v ponedeljek prav hudo za ušesa stresa glasilo ogerskih liberalcev „Pester Lloyd^ zarad onega članka, s katerim je prav žaljivo spremljal manifest nemškega cesarja.
-----     212    ------