D o p i s i. Zagreb. Slavnostno odkritje spominske plošče Ivana Filipoviča. Na dau godu sv. Cirila in Metoda, t. j. 5.julija t. 1., se je vršila v Veliki Kopanici veličastna slavnost, kakršna se redko obhaja v mili nam domovini in kakršne doslej še ni bilo v Veliki Kopanici v Slavoniji. Ta dan je bila ob 5. popoldne na slavnosten način in ob izvanredni udeležbi naroda iz mesta in okolice, pa v prisotnosti mnogobrojne inteligence odkrita spominska plošča Ivana F i 1 i p o v i c a, očeta hrvaške učiteljske organizacije. Po znakih oduševljenega razpoloženja domačega ljudstva je bilo možno sklepati, da se je ta narod pripravil za sprejem kakega visokega dostojanstvenika. Vse hiše, vsa poslopja in drevesa so bila okrašena in okinčana z narodnimi emblemi. In takisto narod, ta dragi, ta plemeniti in mili narod velikokopaniški. Vsi, ki so samo mogli na noge, mladi in stari Ijudje, moški in ženske so prihiteli na mesto slavlja, da izvrše prijetno dolžnost pijetete, da dado duška čuvstvom, ki so mu prepojila dušo. A da si je ta narod gledati iz oči v oci, kako ga krasi vedro in pošteno čelo, kako so se mu rdela od radosti lica, kako so sc mu napolnile z zadovoljstvom in ponosom prsi, ker se slavi eden izmed prvih in najodličnejših sinov njegovih, tedaj ti ni treba ranogo, da ti ne zableste v očeh zaradi nekega posebnega čuvstva in razburjenja solze radosti, da pod vplivom toliko ugodnih dejmov ne vsklikneš z evangelistom: Resnično, resniCno, ti Velika Kopanica, nisi najmanjše raesto v vseh Hrvatih, ker je izšel iz tebe velik tolažnik in sijajna zvezda na nebu hrvaškega šolstva, naš velikan in prvak Ivan Filipovi6, ki ga ti sodiš in odgojiš, ki mu ti daš bister um in narodno dnšo, ki ga tudi znaš ceniti in slaviti! Ko je dospel čas, da stopimo k odkritju spominske plošče, se je dvignila vsa Velika Kopanica, da pohiti tja. Narod, ki ga je bilo na tisoče, se je razvrstil v gostih vrstah ob obeh straneh ceste. Svečani izprevod, na katerega čelu so stopali zastavonosci in mestna godba djakovška, se je začel pomikati iz šole ua odkazano inesto. Za šolsko mladino je stopal pontifikat, domači župnik g. Mirko Pejakovic v ornatu. Za njim je stopal kraljevi okrajni predstojnik g. Josip Z u 1 e h n e r, obkrožen z gospodi okrajnimi in občinskimi uradniki, mnogimi duhovniki, zdravniki itd. Da je temu odličnemu izprevodu dalo značaj, da je to prava učiteljska slavnost, mnogobrojno zbrano učiteljstvo, &e razume samo ob sebi. Sin in vnuk našega slavljenca, blagopokojnega Ivana FUipoviča, sta bila ob vsi proslavi predmet posebne pažnje in osobitega spoštovanja. Vso pot od šole do rojstnega doma Ivana Filipoviča je dajal narod duška radostnim srcem s klicanjem: -Živjeli!" ter z mabanjem z robci in klobuki. Ko smo dospeli na mesto, je zavladal mir kot v cerkvi. Vsi so stali ob slavnostnem prostoru odkritih glav in resno veselih lic. Nebo je bilo vedro in divno, z njega so se spuščali zlati solnčni plameni kakor da nosijo do nas sveto milost in božji blagoslov. Na' govorniški oder stopi prvi predsednik odbora gosp. LukaErgotic, umirovljeni bilježnik. Govornik očrta z jedrovitimi besedami, kako se je došlo do spominske plošče, zahvali se, ki so zanjo kaj darovali, in da znauienje, da padi zastor. Ob neopisno navdušenem klicanju -Slava mu!" je bila odkrita spominska plošča, ki je vsem izredno ugajala. Sedaj stopi pred njo celebrant, da opravi blagoslov; narod je pobožno slušal sveto opravilo in ga spremljal z molitvami. Ko je mestni župan izjavil, da sprejme spominsko ploščo v občinsko last, da bo pazil nanjo in jo čaval kot nekaj svetega, ko je odpel pevski zbor učiteljev Filipovicevo himno, stopi na govorniški oder zagrebški ravnatelj - ucitelj Josip Klobučar, ki govori kot zastopnik -Saveza hrv. učitelj. društava" in nHrv. pedag.-kDJiževnog zbora". Njegov govor so na mnogih mestih prekinjali slavaklici. Za tem je očrtala t krasnem vezanem govoru, ki ga je zložil Josip Binički, domača učenka s čvmtvom in milim glasom markantne poteze v življenju in delovanju Ivana Filipoviea. Potem stopi na govorniški oder domači ravnateljučitelj A. VidakoTič, ki izpregovori mnogosr.no besedo gostom, u.iteljstvu, narodu in končno raladini, vse najlepše zahvaljujoč za častno udeležbo ter jim priporočujoč, da ohranijo v blagem spominu velikega domoljuba, ki je bil vzor vseh rodoljubnih vrlin, ki naj bodo vsem pred očmi pri delu na polju narodne prosvete in sreče hrvaškega naroda. Končno pozdravi g. R o ž i o kot zastopnik učiteljskega društva za mesto Osjek in okolico z izbraaimi besedami vse prisotne in čestita Veliki Kopanici na tej slavnosti, potera pa zapojejo vai narodno himno "Lijepa naša domovina". V istem redu, v katerem je dospel, se je tudi vrnil izprevod v šolo. Narod pa je pristopil k spominski plošči, da jo ridi in da se divi tcmu lepeinu delu. Starci in starke, daljni rojaki, znanci in spoštovalci so poljubljali podobo svoje dike in svojega ponosa, a našega prvaka in relikana Ivana Filipoviča, ki mu bodi slava in zopet slava! Josip Klobučar. Galicija. Iz Levova nam pišejo: Pri zadnjih volitvah v levovski obČinski svet se je posreeilo učiteljstvu — čast njegovi izborni organizaciji! — da je spravilo po živahni volilni borbi dva svoja tovarisa, učitelja Kornela Javorskega in Jana Dolskega, v občinski svet. V imenu neke skupine volilcev pa je proti tej izvolitvi protestoval advokat dr. 0 b m i n s k i ter je zabteval nje anulacijo, češ, da Dimajo ljudskošolski učitelji kot mestni uradniki pasivne volilne pravice v občinski svet. Pri verifikaciji volitve je občinski svet zavrgel Obmin- skega protest z motivacijo, da ni po neki razsodbi upravnega sodišča smatrati ljudskošolskih učiteljev obcinskim funkcijonarjem. Dr. Obminski pa ni hotel odnebati, nego sc je pritožil proti temu sklepu občinskega sveta na upravno sodišče. Pred kratkim so bili tožniki, predsedstvo občinskega sveta in oba v levovskijobč. svct. izvoljena učitelja obveščeni, da je upravno sodišče o tej principijelno važni zadevi, za katero se, kakor je razviduo iz ranogih dopisov, ki jih prejema levovsko učiteljsko društvo, živo zanimajo tudi učiteljske organizacije drugih kronovin, razpisalo razpravo na dan 15. kimavca t. 1.