ZAPOSLOVANJE
Tudi zaposlovanje je treba organizirati
Neorganizirano zaposlovanje
Vsi tisti dejavniki, ki so na tak ali drugačen način sprem-ljali problematiko zaposlova-nja delavcev iz drugih obmo-čij Slovenije in Jugoslavije, ugotavljajo, da je bilo vse do sprejetja družbenega dogovo-ra o minimalnih standardih za - življenjske in kulturne razme-re delavcev v letu 1976, zapo-slovanje le-teh neorganizirano in stihijsko, družbeno nekon-trolirano in neusklajeno z družbenoekonomskimi načrti občin in mesta. Organizacije združenega dela so posamič-no, s posebnimi aranžmaji, iskale potrebne delavce v dru-gih republikah, ali pa so spre-jemale na delo tiste delavce, ki so si, vzpodbujeni od znancev in sorodnikov, zaposlenih tu, sami prihajali v Ljubljano iskat zaposlitve. Te zaposlitve so bile dejansko proti predpi-som, ki zahtevajo, da poteka zaposlovanje delavcev z ve-dnostjo in posredovanjem Za-voda za zaposlovanje, oz. od 1976 leta dalje, samoupravna skupnost za zaposlovanje v Ljubljani. Velikokrat se je tu-di zgodilo, da organizacije združenega dela niso iskale delavcev z razpisi ter jih niso sprejemale v zaposlitev po re-dni poti. V večini primerov or-ganizacije niso poskrbele za ureditev bistvenih življenj-skih potreb delavcev (primer-ne nastanitve, prehrane itd.) Take in podobne razmere so zahtevale angažiranost druž-benopolitičnih organizacij in skupnosti. 1976. leta so skleni-li Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slove-nije in Izvršni svet SR Slove-nije družbeni dogovor o mini-malnih standardih za življenj-ske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, s kate-rim naj bi zagotovili predvsem lažje in aktivnejše vključeva-nje delavcev v novo življenj-sko in delovno okolje, ureja-nje njihovih osnovnih življenj-skih, kulturnih, in socialnih razmer, da bodo lahko dosega-li pri delu optimalne rezultate in    uspešnejše    uresničevali
svoje samoupravne dolžnosti in pravice.
Družbeni dogovor narekuje delavcem v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela, da upoštevajo pri odloči-tvah o novih zaposlitvah vse tiste stroške, ki jih zaposlova-nje novih delavcev povzroča znotraj temeljnih organizacij združenega dela, oziroma de-lovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih, občini in regiji. V tem smislu morajo oblikovati in izvajati tako politiko zapo-slovanja, ki bo težila k produk-tivnejšemu zaposlovanju, tj. boljšemu izkoriščanju delov-nih zmogljivosti, racionalnejši izrabi delovnega časa, sodob-nejši tehnologiji, boljši organi-zaciji dela, inovacijam, in od-pravljanju neproduktivnih delovnih mest ter k takšnim investicijskim odločitvam, ki bodo usmerjale nove investi-cije, kjer je nezadostna zapo-slenost. Sporazum o zaposlovanju
Republiški dogovor je pri-speval k oblikovanju samou-pravnega sporazuma o pogo-jih zaposlovanja in minimal-nih standardih za mesto Ljub-ljana. Sporazum, ki upošteva družbenoekonomske smerni-ce razvoja mesta, bi morale podpisati vse temeljne organi-zacije združenega dela petih ljubljanskih občin. To bi pred-stavljalo tudi neposredno ure-sničevanje dogovora o ka-drovski politiki. Vendar ga je od polletja 1977 pa do danes podpisalo le 40,5% vseh TOZD v Ljubljani (v občini Center pa le 25% vseh TOZD). Pri ugotavljanju vzrokov, za-kaj tako nizek podpis sporazu-ma, ugotavljamo, da predv-sem zato, ker organizacije združenega dela ne izpolnjuje-jo obveznosti iz naslova mini-malnih standardov v postav-ljenih rokih, zlasti kar zadeva stanovanjske pogoje. Zagoto-vilo, da ima delavec urejene stanovanjske pogoje (prever^ janje najemniških in podnaje-mniških pogodb) je obvezen pogoj za sprejem na delo in tudi za evidentiranje delavca
pri iskanju zaposlitve.
Posebno vprašanje ob tej te-mi pa predstavljajo delavci, zaposleni pri zasebnih deloda-jalcih. V Ljubljani je po pri-bližni oceni okoli 5000 (pet ti-soč) delavcev iz drugih repu-hlik pri zasebnih obrtnikih in drugih zasebnikih, vendar je bilo leta 1976 le 260 delodajal-cem izdano soglasje za zapo-slitev. Mestni sindikalni svet je dal pobudo za pregled de-lovnih razmer ter delavcev in za proučitev njihovega položa-ja in pravic, ki jih po zakonu o združenem delu morajo uživa-ti. Preverjanje odkriva skraj-no neugodne pogoje dela in v mnogih primerih povsem ne-samoupraven položaj teh de-lavcev.
Nosilci politike zaposlovanja
Družbeni dogovor o kadrov-ski politiki natančno oprede-ljuje in določa odgovorne no-silce, poti in metode, preko katerih se uresničujejo smotri in naloge kadrovske politike. S sprejemom konkretnih ukrepov za uresničevanje sa-moupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in mini-malnih standardih, uresniču-jemo del družbenega dogovo-ra o kadrovski politiki in pri-spevamo k uresničevanju srednjeročnega plana družbe-noekonomskega razvoja me-sta. Delavci v organizacijah združenega dela morajo zato voditi smotrnejše zaposlova-nje, ki bo dosegalo višjo pro-duktivnost dela in intenziv-nejšo izrabo proizvodnih ka-pacitet in delovnega časa. Rast zaposlovanja, ki mora za-gotavljati ustrezno zviševanje celotnega prihodka, mora biti usklajena z investicijsko poli-tiko in ustreznim izobraževal-nim sistemom oz. sistemom usposabljanja za delo in ustvarjeni prihodek, ki bo za-gotavljal boljše življenjske po-goje delavcem in njihovo so-cialno varnost, primerno ra-ven osebne in skupne porabe.
B. Č. (se nadaljuje)