185 številka.
Ljubljana, v torek 16. avgusta 1904
XXXVII. leto.
Ishaja vsak dan zvečer, izdmfii nedelje in praznike, ter velja po pošli prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 R 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 u. — Za tuja delala toliko voč, kolikor zna&a poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, ča aa trikrat ali večkrat tiska.  —   Dopisi naj se izvole* frankovati.   —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnifitvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se biagovo ijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
„Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Epitafij slovenskemu politiku Šukljeju.
(Pise dr. Kari Triller.) II.
Konjskega kopita g. dvorni svetnik že v prvem članku ni mogel zakriti. Ako namreč bivši šolnik zapiše na Čelo razpravi o potrebi regulacije učiteljskih plač strasten napad na moderno šolo, Češ, da je „odločno slabejša, nego njena tolikrat zasmehovana in prezirana prednica iz stare dobe"; ako našim učiteljem predstavlja kot nedosežen ideal pokojnega Ivanetiča, čigar cela pedagoška in metodiška knjižnica je obstojala iz debelega „štaberla", tedaj zamore imeti pač tudi najmlajši moderni ljudski učitelj le pomilovalen smehljaj za vsa zagotovila simpatij in sočutja, s katerimi vabi za seboj naše narodno učiteljstvo katoliški podganar s Kanina. Kdor psuje novo šolo, obsoja s tem implicite njene reprezentante, to je učitelje, in ako je hvalisanje stare mežnarske šole iz ust šolnika (!), ki je dosegel v posvetni službi V. činovni razred, že na sebi skoro patologiški pojav, tedaj pa res ne vem, kaj naj porečem k dejstvu, da je državni poslanec Šuklje z grdim falzikovanjem statistike skušal utemeljevati svoje anakronistično kritikovanje modernega ljudskega šolstva. Ako namreč ta najnovejši prijatelj našega učitelja-trpina z dejstvom, da je med slovenskimi izseljenci v Ameriko še vedno nad 30% analfa-betov utemeljuje svoj pobožni vzklik: »Blažena novodobna šola, kje so tvoji plodovi?!" — tedaj mi mora že oprostiti, ako sem prisiljen ožigosati kot najnavadnejši politiški švindel to zavijanje oči. Vsak nižji gimnazijec namreč ve, da je bilo število slovenskih analfa-betov za časa stare šole vsaj še za 20% višje in da je v tem pogledu nova Šola že izboljšala razmere v kolikor je bilo to v naših odnošajih in v razmerno kratki dobi sploh mogoče. Ako potem uvažujemo še drugi Sukljejev ,šlager" v korist stari farški šoli, tistih famoznih 7066%, za katere je bila baje „ceneja" in katerega je „Slovenski
Narod" itak že ožigosal kot čisto navadno predrzno slepljenje, nevredno resnega moža — potem pač zamorem prihajati le do konkluzije, da vsaj uvod Sukljejeve „razprave" ni bil pisan na naslov merodajnih Činiteljev, temveč onih zadnjih preostankov stare mežnarske Šole, iz katere se rekrutujejo vo-lilci graščaka s Kamna in ostalih klerikalnih korifej doli do Drobnica. To nerazsodno maso nahujskati zoper moderno šolo, to je bila poglavitna tendenca ouverture Šuklje-jevih člankov v „korist" učitelj u-trpinu, kateremu je bilo treba dokazati, da je „narod" proti svobodnemu učitelju in da je le-temu pričakovati polne sklede kakor nekdaj, le ob farovški mizi. Tja ga vabi tolsta juha „užitninskega zakupa", tja rumena pečenka „deželne zavarovalnice" in za desert še pikantni sir „zapuščinskih pristojbin". A stoprav tedaj, ko bo absoluten gospodar v deželi intransingenten rimski pop s svojimi ministranti gori do V. činovnega razreda! In zategadelj narodno učiteljstvo pomagaj nam do večine v deželnem zboru! — To je cela morala šolskega reformatorja s Kamna, ki se v isti sapi, ko obljubuje zlate gradove učitelju, vrnivšemu se v zlato staro dobo mežnarske šole, zgraža nad dejstvom, da si je postavil moderni učitelj za ideal dosezanje IX. činovnega razreda. On se zgraža nad tem, ki vendar najbolje ve, da so v Avstriji dosegli tudi že V. činovni razred šolniki, kojih zasluge so bile za šolstvo Čisto imaginarne!
VapriČo tej goreči ▼nemi za povratak stare šole blaženega spomina ni Čada. da je g. dvorni svetnik popolnoma pozabil tudi na narodno stališče. On namreč zahteva odstranjenje vsakogs. drŽava egu vpliva na ljudsko šolstvo ter popolno izročitev iste — poleg cerkve seveda! — avtonomnim korporacijam, v prvi vrsti deželam. Kaj pa bi bilo potem s slovenskim ljudskim šolstvom na Štajerskem, Pri-morskem in Koroškem, to seveda našega prvoboritelja rimske
šole sila malo briga. Tako daleč je prišel nekdanji goreči zagovornik modernega svetovnega nasiranja! Zategadelj je v resnici skrajni čas, da se zapiše njegovi slovenski politiki — nagrobni napis.
Škoda moža, kajti to mu mora prisnati najhujši sovražnik, da je finančnopolitiški talent prve vrste. Zlasti za deželne finance si je pridobil svojčas neutajnih velikih zaslug, zaradi katerih mu je narod odpustil marsikak suroen pojav tiste skrajno nesimpatične servilnosti na-vzgoraj, ki je bila vedno najgrša poteza njegovega politiškega značaja. Orobi ljudje imenujejo take pojave štrebaratvo. — Brezdvornno tiči tudi v njegovih najnovejših predlogih za asanaoijo deželnih financ mtrsikako zdravo zrno profuturo; zlasti velja to o izkoriščanju užitninskega zakupa, glede katerega je pa predlagatelj pozabil povedati le, da se ta ideja ni rodila toli v njegovi, temveč v glavi pokojnega svetnika Lu-beja — in morda tudi o deželni zavarovalnici. A da je te predloge, ki zahtevajo dolgo in intenzivno parlamentarno delovanje, spravil na dan kot herold one stranke, ki je zaprisegla onemogočiti vsako delovanje poklicanega dežel nega zbora, dokler ji ni v istem g ar a n t o v a n o a b s o 1 u t n o gospodarstvo in ki tudi za ta slučaj v sobotnem »Slov.« že s cinično iskrenostj o prodaja v regulacijo učiteljskih plač namenjeni efekt Šukljejevih finančnih projektov naprednemu trgovstvu in obrtništvu za politični odpad — v tem tiči nečastni hunubug Člankov s Kamna. V tem, da so ti članki zaviti brez vsakega stvarnega povoda in brez najmanjše provokacije v najpredrz-nejša obrekovanja stranke, ki je dosihdoh edina pokazala srce za bedo učiteljstva, v tem pa tiči res-nega moža nevredna umazana strankarska tendenaa stvari. Zares, con arte ed inganno .. . j
Ako bi bila bivšemu šolniku s Kamna v resnici na srcu usoda našega ljudskošolskega učiteljstva, tedaj bi sploh nikdar ne bil mogel postati oficialen pristaš in priganjaČ one intransigentne rimske frakcije, ki je na vsem svetu zakleta sovražnica svobodnega učiteljstva in ki to mora biti, ker je fundamentalni pogoj njenega obstanka srednjeveška zabitost ljudsta. — Krenil bi bil gosp. dvorni svetnik v tem slučaju vso drugo pot in napel bi bil vse sile, da s primernim poučevanjem številnih poštenih in le preslepljenih pristašev klerikalne stranke pomaga zlomiti pogubno, iz brezmejne gospodstva-željnosti rodi vso se obstrukcijo, ki je poglavitna ovira vsake aeana-cije deželnih financ in s tem tudi prepotrebne regulaoije učiteljskih plač. Potem bi imel na razpolago rodovitno polje, v katero bi bil*sejal seme svojih finančnopolitiških študij. — Čim je pa te in ost-?.le svoje talente pokopal za dva mandata v sa-haro rimskega intransigentstva, postal je morda reBen kandidat za red sv. Gregorja, slovenski politik pa je prenehal biti. Narod rabi v prvi vrsti značajev, kajti dandanes tudi v politiki m navzgor en sam značaj veliko bolj imponuje in več koristi, nego petdeset talentov.
In zato — pokrov na krsto politika s Kamna.
Ricmanjsko cerkveno vprašanje.
XXXVI.
Drugi Ricmanjci so pa prejeli od c. kr. okrajnega glavarstva, ki je dalo za rešitev prijav kar pavšalno hekio-grafirati cel kup formularjev, odlok, ki ga tudi tukaj priobčujemo: Št. 1430.
O. kr. okrajno glavarstvo Koper, dne 9. februvarja 1903. Gospej K. K. v Ricmanjih. C. kr. okrajno glavarstvo ne more sprejeti Vaše protokolarične izjave od 28. januvarja t. 1., zadevajoče Vaš iz-
stop iz rimsko-katoliške cerkve pr istočasnem priBtopu v grško-vztočno cerkev v zmislu odstavka 6, zakona od 25. maja 1868 drž. zak. št. 49, ker se razvidi iz navedene izjave, da Vam niso znane razlike med rimsko-katoliškim in gr-ško-vztočnim obredom in ker se ne more radi tega meniti, da ste izbrali novi obred ii lastnega prepričanja, kakor to zahteva odstavek 4. omenjenega zakona.
Opravičeno je temveč mnenje, da ste oddala omenjeno izjavo v nenormalnem dušnem in čutstvenem stanju (§4. minister-jalne naredbe od 18 januvarja 1869 drž. zak. št. 13), kateri je nasledek že dolgo Časa trajajočih in zapeljajočih agitacij in podžiganj za pristop.
Omenjena Vaša izjava izstopa nima torej nobene pravne moči.
Proti tej razsodbi Vam je prosto vložiti utok na c. kr. namestništf o ▼ Trstu potom tega ces kr. okrajnega glavarstva, v teku 14 dni po dnevu vročitve.
C. kr. namestniški svetnik Sch af f en hauer s r.
V tem odloku je torej c. kr. okr. glavarstvo Ricmanjcem kar na kratko izjavilo, da »izjava izstopa nima nobene pravne moči«, ker da je bila oddana v nenormalnem stanju in ker »ne poznajo razlike med rimsko-ka-tohško in grško-iztočno cerkvijo«.
Na c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru so takoj par dni potem, ko so prvi Ricmanjoi prijavili svoj preatop na pravoslavje, izpraševali druge za razlike med katoliško in pravoslavno vero in to po nekem formularju, ki ga je dobil okrajni glavar iz Trsta, baje od Škofije. V tem formularju so bila tako zavita vprašanj af da bi bil nanje sam g. Volbert težko odgovoril. Večkrat so zlasti ženske spravile g. okrajnega glavarja v nemalo zadrego, ki ae je na vaa ona vprašanja razumel toliko, kakor zajec na boben!
LISTEK.
Od Reke đo Senja.
Črtice iz hrvaških kopališč. II.
izlet v Novic
(Dalje.)
Dan ja bil krasen. Odpluli smo proti pol ure od Cerkvenice južno-ležečem Sslcu. Tudi ta kraj ima svoje stalne kopaližčnike med Slovenci. Kopališče je izpod mesta kakih 10 minut. Na severnem kraju proti Cerkvenici je proskor, obrasel s košatimi drevesi. To je spiska promenada.
Odtodi se odpira kanal, ki obrazuje do Novega dosti ravno črto, ki se potem preko Senja obrača v navpični smeri, od Senja daljo pa v lahko napetem loku dalje do Dalmacije. Proti Novemu je na Krku pol-krožno morsko od glavine Sila do glavine Velegrada. Ob obali je več fiaeelbin, v 2. tretjini pa se dviga na viaokem brdu »Vrbnik« nad morjem, 0 katerem poje narodna pesem; u Vrbniče nad morem, visoka planino,
trajna nina ni nena, trajna, nina ni nena, visoka planino! — V tebi se goje, po isbor djevojke: Trajna itd.«
Novi ima prav krasno lego ter dva hotela, pri »Slavcu« in Na lisi ali Na lišaju. Mesto leži ob morski obali in nad njim bo dvigaje na vrhu mestnega, popolnoma s hišami pokritega griča štirivoglat mestni stolp. Onkraj mola vodi velik drevored, ki je samo, žal, pokrit z debelim prahom, kakor vsi drevoredi v hrvaških kopališčih do obširnega, dosti senčnatega parka, kjer se nahaja ves dan senca, ne kakor v Kraljevioi, kjer je samo zjutraj do desetih v Nikohčevem parku poleg šole debela senca. Se niže proti jugu je kopališče, ki pa nima nič peska. Kakih 30 korakov je sicer morje plitvo, ali koj s početka je dno pokrito s skalami. Končno spada k Novemu še eden otečic (ekuij) v morju z imenom S. Martina. Za njim so med morjem in cesto na kopnem razvaline starega gradu.
Nas je posebno zanimala ljudska (pučka) veselica, ki je bila naznanjena, da se ima vršiti v parku pri hotelu Na lišaju. Plačali smo vsak
svoj oboi »60« filerjev (vinarjev) za vstopnino, ki se je imela vporabiti za polepšanje »Novega«. Ujeli smo še po sreči neko mizo iz navadnih neotesanih desek zbito. Za sedala pa so služile deBke, ki so bile nameščene na lepih pletenih ali pa na stolcih iz zvitega lesa, tako da so se mi v srce smilili ti stolci, ko so opravljali tako nedostojno službo.
Namočili smo si piva. Privlekel ga je neki star osivel natakar, ki se je po svojem govoru izdal za zvitega Laha. »Pa ga smo Lah«, je takoj eden naše družbe dejal in se z natakarjem pošalil. Žal, da pivo ni bilo užitno. Imelo je namreč toplino onega plzenakega piva, ki se navadno toči v ljubljanskem narodnem domu. PokrepČali smo se tudi z različnimi mrzlimi jedili in z izbornim črnim vinom. Natakar je menda že poznal svoje goste, da ne bodo posebno radodarni, zato Bi je zaračunal poroijo Šunke s 50 krajcarji, za katero je on dal 40, za 4 do 5 ko-ščekov salame 40 kr., vino je on zaračunal liter po 60 kr. — ker ga nekdaj dolgo ni bilo k naši mizi, je poslal eden  nadih  gostov svojega
sinčka po pol litra vina, ker se je vsa pijača točila na prostem. Temu jo gostilničar zaračunal samo 25 kr. pol litra onega vina, katerega je prinašal naš natakar za 30 kr. Prijateljev zgled smo tudi mi posmemali ter si sami cenejše in promptnejše služili. Ko pa je naš natakar zapazil, da prihajajo od naše mize (kar se je sicer tudi od drugih vsevprek godilo) se je začel pritoževati ter je trdil, da ne gre to, da mi za poi litra vina plačujemo pri točaju samo 25 kr., dočim mora on zanj 30 kr. položiti. Seveda smo mu dokazali svoje stališče ter objasnili, kar mu je šlo.
Pri narodni veselici je Bviral oddelek vojaške godbe 79. Jela-čićevega polka Otočanov, pri katerem sem tudi sam svoje enoletno prostovoljno službo opravil 1. 1878. ter se z enim oddelkom okoli Bihača in Kulen - Vakufa potikal. Program je bil poleg tega petje in tamburanje ondotnega pevskega in tamburaškoga društva, ki nas je zadovoljilo. Stopalo je po parku tudi nekaj pestro odičenih narodno oblečenih deklet, med njimi pač nekaj lepih obrazov, ki so se preoblekli v temno seljačko
obleko, okrašeno s pestrimi trakovi in ki je bila po posebnem kroju pri-rezana. Zvečer se je vršila tombola, za kar so mestne gospodične prodajale številke; razen tega razglednice, korijandoli (v narodnih barvah), umetne vžigalice. Zvečer v temi pa se je zažigal umetni ogenj. Vse te točke so bile dostojne. Eno točko pa, ki je bila seveda namenjena, da vzbudi smeh preprostih Beljakov, so izvajali črno namazani dečki, v kopalnih hlačicah, pred katerim je jezdil odrasel človek na oslu, za njim pa sta stopala bobnar in trobentač, ki je s svojim rogom neprestano pr o izvajal en edini glas.
Ker je bilo vino prejako in je> sililo v glavo, smo sklenili se preseliti v prvi hotel, kjer bo obečali sveže pivo. Res smo si priborili prazno mizo in neki nestrpni gospodje naše družbe so hiteli v klet, kjer se je nastavljalo baš sveže pivo; kar pridejo vsi potrti nazaj in javijo, da je sicer pivo nastavljeno, a da se je pipa zlomila in da piva ne morejo točiti. Hvalili smo Boga, ko smo v hotelu našli vodni reservoir, kjer smo se vprvič v hrvaškem kopališču
Med tem, ko je c. kr. okrajno glavarstvo dostavljalo take odloke, kakor oba navedena, so smeli pa po Riomanjih pred očmi orožnikov b v o b o d n o agitirati protestantski pastorji in drugi njihovi a gen t je, ki 80 nagovarjali ljudi, naj prestopijo na luteranstvo, Češ, potem pridejo zopet v milost pri vladi, ki jim bo dala znatne podpore za nasad ameriških trt, tako jih bo tudi »Gustav Adolf Verein« podpiral, luteranski župnik bo dobival plačo iz državne blagajne in sam škof Nagi, da se ne bo proti* il izročiti cerkve v Riomanjih za protestantsko službo božjo.
Kdo je poslal te pastorje in agente v Ricmanje, da so smeli svobodno pred očmi orožnikov agitirati za luteranstvo, dočim je vlada na ukaz tržaškega škofa dra. Magla spravila proti unijat-skemu kanoniku na noge celo četo orožnikov, bataljon vojakov in povrh se domobrance ?
Da, celo tudi posamezni orožniki so nagovarjali Ric-manjcc, da naj prestopijo na luteranstvo, češ, da bi bilo to vladi Tieč, ker da jim pre stopa na pravoslavje itak ne
dovoli!
Dne 26 januvarja 1903 se je vršil v Riomanjih prvi civilni pogreb nekega 221etnega mladeniča. Pogreb je vodil vaški župan Ivan Berdon. Od tedaj naprej ni bilo v Riomanjih do dandanes nobenega cerkvenega pogreba več.
Državno pravdništvo v Trstu je sicer na ovadbo tržaškega škofijskega ordinarijata tožilo Berdona na podlagi § 303. kazenskega zakona zaradi zasmehovanja cerkvenih obredov.
Toda župan Berdon je bilv dveh instancah, na deželnem sodišču v Trstu dne 24 julija 1903 in potem na najvišem sodišču na Dunaju dne 11. marca 1904 oproščen ob tožbe!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Pomorska bitka pred Port Arturjem.
Admiral Matusevič je poslal v soboto carju Nikolaju tole brzojavko: Dne 10 t. m. je pričelo naše bro dovje, obstoječe iz 6 oklopnic. kri-žark »Askold«, x>Palada«,'»Diana« in »Novik« in 8 torpedovk, zapuščati Port Artur. Japonci so se proti našim bojnim silam koncentrirali v treh bojih. Naše brodovje je manevriralo z namenom, si otvoriti prosto pot med sovražnimi ladjami. Med tem čaeom so metale sovražne ladje
napili sveže vode zastonj, kajti v hotelu, kjer se je vršila veselica, je bila voda podobna kropu, ki se še ni popolnoma ohladil.
Ker smo imeli še Časa, predno je imel odriniti parnik — bili so tedaj trije v novski luki — eden od Austro ungare, ki je odšel ob 1/a9. uri, drugi »Hrvatska«, ki je odrinil ob 9 uri in 3. »Ante Starčević«, s katerim smo se imeli odpeljati v smeri proti Reki. Ker so vsi trije parniki prilično onako svoje goste klicali na brod, se je vse zagnalo proti ladjam in najbližje prijatelje Senjane je spremljalo pevsko društvo, ki je za odhod-nioo prilično dobro pelo nekaj pesmi, vmes pa je izpopolnjevalo odmore udarjanje v boben in enakomerno piskanje v rog, kar je napravljaio nekak vtisek afričanske godbe.
Ko je najprej odplula brez pozdravov ungaro-hrvaška »Liburnija«, smo čakali med tako zabavnim pet jem in med glasbo, ki bi bila labko boljše doma OBtala, da se ne bi smešila, odhoda »Hrvatske«, ki je povela goste iz Senja domov. Govorancij nisem nikakršnih slišal, kar svedoči, da se slovesa zgovorni honoracijori niso udeležili. Ob 7*10 uri smo se na prilično enak način poslovili tudi
plavajoče mine proti našemu ladjevju, kar je znatno otežkočilo naše akcije. Ob 1. uri popoldne se je posrečilo našemu brodovju po 40 minut trajajočem boju si otvoriti pOt in odpluti v smeri proti Šantuogu. Sovražne ladje so nas zasledovale z vsemi močmi. Ob 5. uri popoldne se je boj z nova pričel in je trajal pod pr i b 1 i ž n o e n ak i m i pogoji celih pet ur. Tekom tega boja je pal poveljnik brodovja Vitheft, dočim je bil poveljnik oklopnioe »Cesarevič« ranjen in je izgubil zavest. Skoro istočasno je bilo poškodovano na »Cesareviču« krmilo, da je bila oklopnioa prisiljena, se za 40 minut ustaviti. Zbog tega so bile druge ladje primorane, da so manevrirale okoli »Cesareviča«. Poveljstvo eska-re je prevzel knez U h t o m s k i, poveljstvo okiopnice »Cesarevič« pa najstarejši častnik. Ko je nastala noč, ni »Cesarevič« več mogel slediti ostalemu brodovju; izgubil gaje ic vidika in p 1 u i v smeri proti jugu, da bi po skusil z lastno svojo močjo dospeti v Vladivostok. Ponoči so Japonci še opetovano napadli ladjo z minami; ob zori je »Cesarevič« priplul do Šangtunga.
Temu svojemu poročilu Še do stavlja Matusevič: Ko se je dognalo, da a Cesarevič« ne more dospeti v Vladivostok,  je odplul v Kiaočao, kamor je dospel ob 9. nri zvečer in
tamkaj našel križarko »Novik« in torpedovko »Bezšumni«. Poleg admirala Vithefta so bili ubiti še trije oficirji, šest pa jih je bilo ranjenih, med  njimi  tudi   Ivanov, poveljnik
0 Cesareviča«.   Število padlih in ra njenih pomorščakov  pa  še ni natanko dognano.
Admiral Togo pa poroča: Rusko brodovje, je v bitki dne 10. t. m , kakor se kaže, hudo trpelo. Poškodovanih je bilo najbrže 5 ruskih ladij, med njimi tudi »Retvizan«, ki je bil iz daljave 3500 metrov večkrat zadet; oklopnioa »Pobjeda« je izgubila dva jambora, oden top pa ji je bil uničen. Ruske križarke pa so razmeroma malo trpele Japonci so izgubili okoli 170 mož in sicer je bilo ubitih 12 častnikov in 52 mož, ranjenih pa 12 častnikov in 121 mož.
O »Cesareviču« se poroča iz Tsingtava: »Cesareviča je v noči 11. t. m. priplul semkaj s hitrostjo 4 morskih milj. Da je to hitrost dosegel, je moral porabiti veliko množino premoga. Krmilo je zlomljeno, en top nerabljiv, jambori razbiti, dimniki prestreljeni, na poveljnikovem mo-stiču in na drugih mestih se nahajajo luže krvi. Poškodbe pod vodno črto so se začasno popravile. Ladja je bila v bitki 10. t. m. neprestano od opoldne do noči izpostavljena sovražnemu ognju. Ob 12. uri opoldne j e a d-mirala Vithefta zadela japonska granata in ga raztrgala na
mi. Posedli smo vsak po svojih izbranih mestih, ali kjer je kako mesto popreje zasedel. V salonu so se namestili zopet oni podoficirji z Reke, ter so ves čas prepevali narodne pesmi; pozneje pa tudi nekaj kosmatih italijanskih, ki so si jih priučili v reških beznicah. Na vratih salona je bilo sicer zapisano. »Moli se, da se tu ne puš«, a pušili so vsi to bak in popivali pivo, nekaj drugov pa se je po baršunastih blazinah s škornjami na nogah stegnilo. Pri vsaki staoiji so naši otočani zapeli »Lepo našo domovino«, a zmenili se niso zanjo ni tuji gOBti, niti rado vedna zijala, ki so pričakovala ladjo. Samo v Cerkvenici so spustili na obali nekaj raket.   Vrnili smo se ob
1 s 12. v Kraljevioo, kjer )e bil isti večer »koncert in ples« v korist »cursalona«. Ker mi je bilo več do tega, da vidim nekaj hrvaških kopa lišč, nego da čujem srednje petje in tamburanje, sem se rajši udeležil izleta. Sicer pa so se nekateri izletniki še v tako pozni uri poiskali krepila v obliki piva in vina pred kursalonom, kjer so bile nameščene mize s stoli, v salonu pa se je navzlic neznanski vročini plesalo.
(Dalje prih.)
kose. Od njegovega telesa so naili samo le eno nogo.
Na »Cesareviču« je bilo v celem ubitih 15 mol, ranjenih pa j a bilo 40. V četrtek popoldne je priplula v Tsingtao neka ruaka torpedovk a, ki je bila takisto poškodovana. Pol ur« kasneje je dospela tja kriiarka »Novik«; naložila je premog in odplula 12. t. m. ob 3. uri popoldne neanano kam.
Na večer 14 t. m. se je pojavil na obzorju »Aakold« v spremstvu ene torpedovke in skušal priti v luko Ker je pa naletel na japonske križarke, se je zopet oddaljil. Pri rtu Šantung v bliiini bojiila križari vel japonskih ladij.
Bitka z vladivostoškim bro-dovjsm.
Iz Tokija se poroča: Japonska križarka »TakaČito« javlja potom brezžičnega brzojava  is Takešika, da se
je v nedeljo ob 5. uri zjutraj pri Tiušini vnela bitka med vladivosto škim brodovjem in eskadro admirala Kamimure.
Druga brzojavka iz Takašika pravi: Admiral Kam i m ura je v nedeljo 14. t. m. ob 5. uri zjutraj zadel 20 milj od Pulsana na korejskem obrežju na vla-divostoško brodovje. Bitka je trajala do 11. ure dopoldne. Videlo se je, kako se je potopila kriiarka »Rjurik«. 450 mož posadke so Japonci reiili. »Rosija« in »Gromoboj* ste močno poškodovani. Tudi na japonski strani je močno poškodovana ena ladja. Križarki »Gromoboj« in »Rosija« etose umaknili proti severu. Na »Rjuriku« se je baje potopilo 400 mož. Zatrjuje se, da je vladivo-stoško brodovje imelo namen, se združiti s portarturškim ladjevjem, oziroma s križarkami, ki jih je Rusija kupila v Argentiniji in ki bi te dni imele dospeti v Vladivostok. Križarka »Rjurik« je bila zgrajena leta 1892.; dolga je bila 130 m, široka pa 20 m; obsegala je 11.690 ton s 13 588 konjskimi silami in je vozila na uro 18 vozlov. Na krovu je imela 48 topov in posadko 719 mož.
Izpred Port Arturja.
Namestnik Aleksejev poroča: Ponoči 9. t. m. sa Japonci z velikansko silo napadli naše pozioije pri Taku-šanu in Liaohu&anu in jih po 15ur-nem boju zavzeli. Ponoči naslednjega dne so naskočili vzhodno krilo, a s o bili odbiti. Istočasno so napadli vse naše pozicije od Volčje gore do Takušana, a so bili povsodi odbiti.
Po poročilih iz Liaojanga so Japonci odposlali od svoje mandžurske armade več vojev pred Port Artur. »Birževija Vjedomosti« javljajo, da je odšlo na Kvantung 12 polkov. Japonska armada pred Port Arturjem šteje sedaj 90000 mož s 400 topovi. Poiz-vedelo se je, da je mikado izdal ukaz, da mora Port Artur na vsak način pasti do 23. t. m. in če bi bilo tudi treba ustaviti vse operacije v Mandžuriji in se umakniti v Korejo.
Iz Cifua se poroča, da se je splošni naskok na Port Artur pričel včeraj z j utr aj ob petih.
Torpedovka „ReSiteljni".
Kapitan torpedovke »Rešiteljni« je poslal v Petrograd tole poročilo: Ko sem predrl dve sovražni blokadni črti, sem na povelje admirala Origo-roviča razorožil svojo ladjo in snel z nje zastavo. Izpolnil sem s tem vse formalnosti. Ponoči ste me napadli na roparski način dve japonski tor-pedovki, ki ste se nam približali, kakor da bi se hoteli z nami pogajati. Ker nisem imel orožja, da bi se uprl, sem ukazal torpedovko razstreliti. Ko so Japonci hoteli na naši ladji razviti svojo zastavo, sem navalil na japon skega častnika in ga vrgel v morje ter ukazal moštvu, da naj isto stori z ostalimi Japonoi. Vendar se dlje časa brez orožja nismo mogli upirati in Japonci so se polastili torpedovke, katero so nato vzeli sabo. Vendar pa je tako poškodovana, da je ne bo mogoče spraviti v kako drugo pristanišče. Naša posadka in vsi častniki
so se rešili. Ranjenih je v celem 6 mož. Ranjen je tudi poročnik Petrov, ki ss je posebno hrabro upiral Japoncem. Tudi jas sam sem ranjen na desni nogi. Ii Petrograda se brzojavlja, da bo francoski poslanik v Tokiju kot ruaki zastopnik vložil pri japonski vladi v tej zadevi energičen protest proti kršenju nevtralitete in mednarodnega prava s strani Japoncev.
Ponesrečene ruske ladje.
Uradno se poroča iz Tokija, da ste 11. t. m. obtičali na skalah 20 milj vthodno od V«jhajveja 2 rutki uaičevalki torpedovk. 63 mož s teh ladij je dospelo v Vejhajvej, odkoder se odpeljejo na krovu angleške vojne ladje »Humber« v Hongkong. Ena ponesrečenih torpedovk nosi baje ime »Burni«.
Skupne ministrske konference.
Dan a j, 16. avgusta. Najpozneje v meseca decembru se bodo vršile dolgotrajne ministrske konference deloma na Dunaja, deloma v Budapešti zarad*, novega brambnega zakona, o zvišanja rekratnega kontingenta in 0 dveletni vojaški službi.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 15. avgusta. Albanski nemiri so mnogo nevarnejši, kakor jih opisuje turška vlada ter jih slutijo konzuli in civilni agentje. Res je, da so se zarotili proti Srbom v Peču ter bi tudi bili provzročili strahovito klanje, da ni Turška poslala pravočasno tja
vojaštvo iz Mitrovice.
Carigrad, 15. avgusta. V Selci v prlepškem okraju je bil te dni boj s 25 mož broječo vstaško četo, ki jo vodi Karmuzov. V boja sta padla turški poročnik in neki orožnik, dočim so imeli vstaši le dva ranjenca, ki pa so ju vzeli s sabo.
Carigrad, 15. avgusta. Iz Erze-ruma prihajajo poročila, da so se začeli nekateri turški častniki in uradniki zavzemati za Armence ter preprečiti izgrede. To je dosegel armenski patrijarh s svojim osornim pismom na sultana. Iz Carigrada so sicer patrijarhu pisali, da je v svojih pritožbah grešil zoper dolžno vdanost napram prestolu in deželi, toda patrijarh se zato očitanje na briga, da je le pomagal svojim rojakom.
Rusija in novorojeni carević.
Petrograd, 15. avgusta. „ Velikia knez Aleksej — ki pa je sedaj še jako majhen — je prinesel prevrat na vseh koncih in krajih Rusije. Nekateri hočejo vedeti, da je car obljubil, dati Rusiji ustavo, ako se mu rodi sin. Ruski revolucionarji in socialisti v tujini pa si ne obetajo od prihoda prestolonaslednika nikake ugodne spremembe ter so na svojem sestanku, ki so ga imeli v Švici povodom carevičevega rojstva sklenili, aktivno propagando nadaljevati še odločneje.
Petrograd, 15. avgusta. Med drugimi Čestitkami je došla prav prisrčna od avstrijskega cesarja in francoskega predsednika, dočim je v imenu skupne avstro-ogrske vlade čestital osebno na ruBkem dvoru poslanik baron Ah t en tkal
Bel grad, 15. avgusta. Kralj Petar je brzojavno čestital carja in carici povdarjajoČ, da je njegova in njegovega naroda srčna želja, naj bi ruska dinastija in carevič prospevala v interesu slovanstva.
Petrograd, 15. avgusta. Carje pokazal svoje brezmejno veselje s tem, da je imenoval novorojenega careviča za imetelja dveh polkov, carico Aleksandro pa za šefa 15. dragouskega polka. Nadalje je imenoval car s posebnim ukazom careviča za hetmaua vseh kozaških polkov.
Petrograd, 15. avgusta. General G lazov je imenovan za ministra ljudske prosvete, knez 0 b o 1 e n s k i, pa za generalnega carovega adjutanta a ostane na Finskem za vrhovnega guvernerja.
Nemški katoliki.
M on ak ovo, 15. avgusta. Nemški klerikalci so sklicali v Regensburg katoliški shod. Proti shodu se je najprej pojavilo katoliško plemstvo, za njim pa tudi višja duhovščina, kakor pravi, ker ne odobruje politike katoliškega centra. Tudi mouakovski škof je nalašč odpotoval v Švico ter prepovedal svojemu kapitclju udeležbo.
Turško-ameriški spor.
Carigrad, 14. avgusta. Začela so se nova pogajanja med turško vlado in Zedinjenimi državami. Turčija Be baje upira le še eni točki.
Carigrad, 14. avgusta. Prihod ameriškega brodovja v Sinirno je na Turčijo tako vplival, da se je vidno požurila s pogajanji. Zahtevam Zedi-njenih držav glede ameriških šol in misijonov na Turškem je Turčija že pritrdila. Obotavlja se le zaradi odškodnine, ki jo zahteva Amerika za svoje podanike, ki so trpeli na zdravju in premoŽenju povodom zadnjih armenskih nemirov.
Carigrad, 15. avgusta. Danes je turška vlada sprejela vse zahteve Zedinjevih držav, nakar je ameriško brodovje dobilo ukaz, da naj zapusti Smirno.
Otvoritev „Narodnoga doma" v Brežicah.
Na mestu, kjer se steka kalna Sotla, tvoreča' naravno mejo med Hrvatsko in Štirsko, v Savo »neko srebrno«, leži starodavno, za slovensko zgodovino pomenljivo mestece Brežice.
Sredi široke, prostrane ravnine, znane v zgodovini slovenski pod imenom Brežiško polje ti leži, in ako zreš nanj v ozadju s sivim gredom grofov Attemsov, ko se Žare tam doli v daljavi Gorjartoi in prostrana ravan v poslednjih žarkih zahajajočega solnea, ko slišiš od daleč šumenje Sa vinih valov, zazdi se t», kakor da bi mahoma oživelo vse polje, kakor da bi se vrnili stari, že zdavna pretekli časi.
Orožje se blešči v solncu in na tisoče slov. ljudstva se pomiče doli proti Brežicam. »Uboga gmajna« bije s svojimi zatiralci boj za svobodo, boj za življenje in smrt. čuje se žvenket orožja, slovenska kri teče v potokih, da je z njo prepojena vsa zemlja — nato pa nastane tihcta, tišina, kakor da bi nesli k pogrebu mrliča, — »uboga gmajna« slovenska je strta legla v grob in prostrana brežiška ravan, kakor daleč ti sega oko, je eno grobišče, kjer prhne kcsti tisoč in tisoč hrabrih slovenskih bo-rilcev za svobodo in pravico.
Sveta so tla in ko stopiš nanja, pripogneje se kolena in duša tvoja se klanja spominu onih slovenskih mož, ki so prvi in edini v slovenski zgodovini hoteli otresti sramotni tuji jarem in priboriti narodu slovenskemu zlato svobodo. A podlegli so sovražni premoči in legli v grob. Slovenec, klobuk z glave, sveta sotla, kjer spe nezdramni sen boriteiji za svobodo in prostost domovine slovenske!
V krvavem boju pri Brežicah, je bila sicer pobita vojska slovenska ni pa bil poražen narod slovenski Kamorkoli ti tatre oko, povsodi še bivajo krepki Slovenci in se vesele življenja. 81010 tam doli, kjer se dviga v nebo ponosni brežiški grad, se je vgnezdil oholi tujec, ki je pred stoletji pobil na tem mestu vojsko naših pridedov.
Mesto Brežice je postalo nemška zagvozda v slovanskem mesu, germanska trdnjava, ki bi naj Slovence vedno spominjala na čase, ko je bila pokopana svoboda sloveuska.
A ob to trdnjavo že sedaj opasno butajo slovenski valovi in potomci onih, ki so nekdaj na Brežiškem polju umrli slavne smrti za domovino, so zgrudil v „nemŠkihu Brežicah mogočne utrdbe, ki bodo brez dvoma povzročile, da bo v kratkem zavladal v mestu Slovenec in da bo izginil z Brežiškega polja zadnji spomin germanske moči.
Sredi mesta se že dviga „Narodni domu, mogočna trdnjava slovensko misli, zavesti in marljivosti, in dan njegove otvoritve je bil pravi praznik vseslovenski.
Na tisoče ljudstva se je že dopol dne zbralo v Brežicah in prisostvovalo cerkvenemu    blagoslovljenju, zunanji gostje pa so dospeli popoldne  z vlaki. Ob 1 43. uri pop. so se pripeljali »Ljub ljanski Sokol*,   „ Slavec-, „Celjski Be kol-, „Celjsko pevsko društvo" in pevsko  društvo   „Edinost"   iz   Žalca. Na kolodvoru jih^ je v navdušenih besedah pozdravil g. Šetinc.   Nekoliko kasneje so došli Hrvatje:  »Zagrebški Sokol", „Kolou, „ Svoboda",  „Jeka"   in razna druga društva. Hrvate je pozdravil g. B e n j a m i n K u n e j naglasa joč, da bi slavnost slovenska v Brežicah ne bila .popolna, ako  bi se lete ne udeležili tudi Hrvatje. Za kolodvorom je bil po stavljen slavolok, odičen z zelenjem iu slovenskimi trobojnicami. Tu so stopila v red društva in odkorakala v sprevodu z razvitimi zastavami v mesto, spremljana od nepregledne množice slovenskega uaroda in Čete orožuikov, določene, da brzdajo znani „furor teutonicus*. PrišedŠi pred „Narodni domu, na Čigar
strehi ste ponosno plapolali dve slovenski trobojnici, so slovenske dame obsipale goste s cvetlicami in Šopki. Gostov je bilo toliko, da so bili prostori »Narodnega doma" jedva zadostni, da so sprejeli pod svojo streho to ogromno množico.        (Konec priii.)
Dnevne vesti.
V LiubljHOt, 16. avgusta.
— Osebna vest. Predsednik
okrožnega sodišča v Rovinju  g. dr. Anton  Tušar  je  šel v pokoj in je bil tem povodom  odlikovan z vi teškim   križcem   Franc Jožefovega reda.
— „Slovenec" in učitelj-stvo. V soboto se je zapodil »Slovence« v »Učiteljskega Tovariša« in v svobodomiselno učiteljstvo sploh, ker so začeli reagirati na Šukljejeve arogantnosti. »Slov.« jih zmerja, kar se da, in dokazuje njih neumnost itd. s tem, da Šuklje vendar išče denarja za učitelje, ta zboljšanje učiteljskih plač, kar mora vzpričo Šukljejevih člankov vsaoega v finančnih ztdevah količksj poučenega človeka jeziti in ogorčiti, je da se Suklje le dela kot bi iskal denarja za učitelje, dasi prav natančno ve, da je vse sam humbug, kar je spisal. Sukljejevi članki so limanioe. Šukljejev namen je, zvabiti učiteljstvo, da bi vzpričo njegovih obljub odložilo bojno kopje in poma galo klerikalcem; na tihem se pa smeje, saj ve, da so njegovi načrti neizvedljivi, oziroma taki, da bi moralo učiteljstvo čakati še 25 let) predno bi se mogle iz teh dohodkov njihove plače spioh kaj zvišati. Sieer se bomo pa 8 Sukljejevimi načrti že še bivi'i, in tedaj se bo videlo, kako prav imamo, ko smo jib imenovali humbug.
— Papež in krščanska demokracija. Pred kratkim je izdal papež velevažno okrožnico o krščanski demokraciji. Vse evropsko časopisje je pisalo o tej okrožnici, ki je glede organizacije in smeri katoliške armade poleg »Motu proprio" gotovo najvažnejša odredba, kar jih je izdal sedanji papež. »Slovencu" se ni zdelo vredno, da bi bil kaj pisal o tej okrožnici. Nič drugega se mu ni zdelo vredno o njej zapisati nego besede -papež poravna prepire v katoliški organizaciji italijanski." Pozvali smo -Slovenca", naj vender pove kaj o ti papeževi okrožnici, a »Slovenec" se ni odzval z nobeno besedo. Tisto sleparjenje kakor z »Motu proprio" se ponavlja pri »Slovencu" tudi zdaj. Za vsako novo mašo, za vsak „spas" kakega kaplanceta in celo za »Menažerijo v Gradišču" ima več prostora, kot za papeževe velevažne, ves svet zanimajoce dekrete. Ali ni to preznačilno? Ali to ne kaže, kako šenklavŠki kaplanje papeža p r e z i r a j o, ali to ne kaže, da morajo ti »SlovenČevi" r e d a k t e r j i imeti slabo vest? Najžalostnejšo vlogo pa izvajajo tisti b a c k i, ki se zbirajo okrog zastave sv. Mihelja. Papež izdaja velevažne ukaze glede krščanske demokracije, tem krščanskim demokratom je pa vse eno, kaj je na teh papeževih ukazih. In mi se nič ne Čudimo, saj te reve nimajo pojma ne o krščanstvu ne o socijalstvu nego slede slepo kot pravi backi — črni suknji, pa naj jih pelje kamor hoče.
— Napaden duhovnik. Iz Medvod se nam brzojavlj&: Župnik B e r c e v Sjri je bil v nedeljo s kamenjem tolovajsko napaden, a je oskal nepoškodovan. Napadalca, ki je pristaš klerikalnega župana Smovca, so ža prijeli.
— Naroden skandal prve
vrste so uprizorili katoliški duhovniki v slovenskih Renčah na Goriškem. Neki ponemčeni Lah, ki 8e je priklatil v Renče in še da-aes ne zna slovenskega jezika, je daroval cerkvi »pomalan glaž«. Za uslugo so šli duhovniki pri ob5. volitvah v boj, da postane ta po-11 * m č e n i, slovenskega jezika nezmožni Lah župan slovenske občine Renče. S pijačo, z dinarjem in z duhovniško agitacijo a* je tudi posrečilo dobiti večino, ki
posadi ponemčeneg* Laha na županski stolec. Tako vidimo povsod in-ternasijonalizsm rimskih klerikalcev.
— Zopet je &la rakom žvižgat duhovniška zadruga, to je »ljudska opekarna v Bdjah na Goriškem«. Produktivne zadruge uspevajo lahko, Če imajo pošteno vodstvo, opekarna v Biljah pa je seveda morala propasti, ker jo je vodil duhovnik Rojsc
— Uničujoča razsodba.
Is Trsta se nam piše: Razsodba upravnega sodišča glede zakonitosti zadnjih) občinskih volitev v Trstu je bila te dni dostavljena prizadetim strankam. Znano je, da že koj po tem, ko je upravno sodišŠe razglasilo to svojo sodbo, je vlada isvedla kon-sekvenos in je razpustila tržaški mestni zastop Zdaj, ko imamo razsodbo v celoti pred seboj, se Šele vidi, kako polovičarsko je vlada postopala, ko je mestni tastop razpustila. Brez dvoma je tudi tudi to pot hotela komori sesidati zlat mostiček, izkazati ji veliko ualugo. Ii razsodbe izhaja namreč jasno, da je bilo vse, kar je storil mestni sastop po odbitju pritožbe dr. Dompierija, popolnoma nezakonito, torej nezakonita verifikacija mandatov, nezakouita zaobljuba mestnih svetnikov, nezakonita volitev župana in dveh svetovalcev, nezakonita volitev magistrata in nezakoniti vsi sklepi tega magistrata. Vzpričo temu imajo morda vendar prav tisti, ki govore, da je kamora, boječ se poraza pri novih volitvah in razkritja njenih početij z mestnim imetjem, uprizorila afero z bombami, da bi njeni voditelji ne padli kot sleparji, marveč kot politični mučenik i.
— Srečni muzikantje. Bližajo se novi Časi. Kakor znano, sprejemajo v Celju v državno službo samo pisarje, ki so sposobni sodelovati pri mestni godbi. V Trstu se kaže, da obvelja to tudi za druge uradniške službe. Pri nam estništvu v Trstu sta razpisani dve uradniški službi XI. in X. razr. Oglasilo se je več kompetentov, a služba je obljubljana možu, ki ne zna ne italijanskega ne slovenskega jezika, ki je trikrat poskusil napraviti izpit iz drž. računarstva a je vselej pogorel. Službo dobi, ker potrebujejo v uradniškem kazinu — dirigenta za svojo kapelo. Kakor se vidi, imajo muzikantje sedaj še najlepšo prihodnjost.
— rJL Rake na Dolenjskem se nam poroča: V št. 183. »Slovencu« z dne 12. avgusta duhovito odgovarja župan Hrastnik z Rake na Dolenjskem na dvakratne članke v »Slov. Narodu«. Seveda odgovarjal ni sam, ampak eden n egovih pristašev, gotovo iz kaplanije. Čujejo se tudi glasovi, da mogoče sam rasti g. nadučitelj, ki je seve zvest pristaš klerikalne raške bande. V omenjenih člankih se je očitalo g. Pikcu več goljufij, kakor: prodaja nezdravega mesa in poneverjenje občinskega denarja. Vse to je oprano, ako zapiše kak fanatik, razvnet od »Pikoove« kapljice, da dobro pozna dopisnika ter da za eedaj ni vredno več pisati! Operite s ■' Pokažite svojo klerikalno nedolžnost in pošt~n,e! Tudi naše pero je mokro ter bo pisalo toliko Časa, da bo občinstvo videlo vaše in vaših sodrugov početje v pravi luči! Dobro bi bilo, da že naprej obvestite »Obrambno društvo«, kajti poznate naB, in v sluča)u, da nas ne poznate, pridejo lahko dokazi, po kojih nas boste poznali. »Sedaj bo pa zopet naš Lojze tri leta gasput«, je baje vskliknila gospa Pikova. Upamo, da bo ret* samo tri lete, kajti takih vo litev gotovo ne bo več Raka doživela. Se Še vidimo! Podrobnosti o volitvah slede!
— Nenadoma umrl je v ne
deljo zjutraj, od srčne kapi zadet, v ljubljanskih krogih dobroznani za stopnik Koslerjeve pivovarne, gospod Ivan Flesch. Bil je dolgo let mnrijiv, delaven član in odbornik »Slavca« ter kremenit značaj. Bodi mu prijazen spomin.
— št. Peterska ženska podružnica družbe sv. Cirila
in Metoda vabi vse odbornici, članice in debrotnice t*5 prakortstne družbe k sv. maši za poko)no gospo Ano Lahovo, katera bo 18 t. m. ob
10 uri dopoldne v iupni eerkvi sv. Petra.
— Pevsko druftvo „Zvon" iz Šmartnega pri Litiji je is
letelo v nedeljo, dne 14 t. m. na Drsnikov vrh v Ljubljani ter priredilo tam koncert n« korist »učitelj skemu konviktu«. Čuli smo te večkrat mnogo hvale o pevskem društvu »Zvon«, v nedeljo smo bili pa ksr naravnost presenečeni nad tem najboljše hvale vrednem pevskem zborom v katerem so združeni mladi kmet ski fantje, sastavni možje, sala dekleta in brhke žene. In tisti vrli in zaslužni mož, ki sna in razume adru zevati in vzdrževati v preprosti kmetski vasi tako lepo pevsko družbo, je mladi, še začasni učitelj Rudolf Pleskovič. Vsa čast delavnemu možu, ki s svojim pevskim aborom več stori za probujo in vzgojo naroda, kakor še tako dresirani for malni stopnjar. Namesto da bi v prostem Času mladi fantje pohajkovali, pijančevali ter paČenjali rasne nerodnosti, jih pa zbira okolu sebe gosp. Pleskovič, uri in vadi v petju, blaži srce in vzbuja narodni ponos, držeč se S. Gregorčičevih besedi: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. Skoraj vse točke koncerta so se morale ponav ljati, posebno sta pa dopadli Volan čeva »Molitev« in »Domovina«, v katerih je g. Pleskovič s svojim kra snim baritonom poslušalce kar očaral. Navzlio temu, da je mnogo Ljubljančanov izietelo ta dan na razne kraje, je bil obisk prav dober in gmotni uspeh prav povoljen. Še isti večer je isročil »Zvonov« odbor za učiteljski konvikt 103 K 10 vin, za kar bodi slavnemu pevskemu zboru izrečena na tem mestu prav topla zahvala, z iskreno željo, da bi se v ta namen še večkrat videli na pri jaznem Drenikovem vrhu.
— Polletni občni zbor si-rovinske zadruge čevljarskih mojstrov se vrši v sredo, dne 18. t m. v \urovem salonu ob 8. uri zvečer.
— Pomilosčenje. Cesar je povodom svojega rojstnega dne po-milostil 88 kaznjeneov. Sest izmed teh jih je v Begunjah.
— Napad na Jezici. V sosedni Jezici je nekaj prav renomiranih gostiln, katere Ljubljančani po-gostoma obiskujejo. Žal, da so večkrat izpostavljeni surovostim ondotnih katoliških šnopsarjev. Tako je sinoči kakih 20 fantov nadlegovalo nekega domov idočegs gospoda. Neki fant je pritekel za tem gospodom in ga napadel s kamenom, ki ga je imel v ruto zavitega. Dotični gospod je moral bežati in še prava sreča je bila, da je naletel na fiiakarja, ki ga je rešil preganjalcev.
— _ Gasilska slavnost v Postojni se je jako lepo obnesla. Udeležba je bila ogromna. Po slavnostnem sprevodu je gospa dr. Hud nikova okrasila zastavo z novim trakom.
— Realka v Idriji. Pri zadnji
občinski seji dne 13. t. m. je bil dr. Stanko Bevk, dosedaj profesor na id >j-ki mestni realki, imenovan ravnateljem te^a zaveda.
— Mlekarskim nadzorni« kom za Kranjsko je imenovan grajščinski ockrbmk v Gleistattenu na Štajerskem Jakob Legvart S tem je ustreženo stari in jako občutni potrebi naših mlekarskih podjetij.
— Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu gostilničar in posestnik g. Franc Z a v r š n i k.
— Planinska  veselica z
velezanimivim sporedom  bo  28 av gusta pri Jurkovi  koči na Lisci (Zidani most )
— Gasilnemu društvu v Kropi  je  ces*r daroval] 200 kron.
— Vodstvo okrajnega glavarstva V Celovcu je prevzel deželnovladni svetnik Maks vitez pl. Grabmavr
— Nagloma je umrl v Go rici na cesti  župan v Mirnu gosp Karol  Faganel,   star  šele 42 let. Zadela ura je kap.
— Delavsko podporno društvo v Trstu praznovalo bo dne 21. avgusta 25 letnico svojega obstanka in obletnico blagoalovljenja svoje zastave.
— Žalostna statistika. Ljndski učitelj v Trstu, Lorenzo Go-nano, je izdal ravnokar statistiko o tržaškem ljudskem šolstvu leta 1903. Nad 6000 otrok ni obiskovalo šole, analfabetov pa je štelo mesto 44.472 t. j. 22% vsega prebivalstva.
— Velike gozdne požare so imeli nedavno okoli Rovinja v Istri. Na takozvanem Monte San Tomaso so pogoreli vsi gozdi ter je škoda zelo velika.
— Železniški   promet je
bil v nedeljo zelo živahen. Vsled navala raznih izletnikov je imel brzo-vlak št. 4 41 minut zamude, brzovlak št. 2 pit 38 Ob 5 55 je prišlo s posebnim vlakom 538 bavarskih romarjev iz Palestine.   Na tukajšnjem
kolodvoru so obedovali in se odpeljali ob 7 25 proti Trbižu. Tudi drugih tujcev je bilo toliko po mestu, da so komaj dobili vsi prenočišča Tudi včeraj popoldne sta prišla z Gorenjskega dva izredna vlaka.
— Hud Nemec je urarski pomočnik A. W. Ko je bil v soboto zvečer s svojim prijateljem v neki tukajšnji kavarni, je začel zabavljati na nekega poročnika in tehnika J. D, ker sta med seboj govorila češko. Ko sta ju pa ta dva precej ignorirala, j« potegnil is žepa samokres in grotil ž njim tehniku, da ga bode ustreli], a ta se grožnje ni uetrašil, pač pa mu je samokres odvzel.
— Z nožem sunil je včeraj popoldne Roberta Vovka, kurjača na južnem kolodvoru, ko je šel mirno po Dunajski cesti, neki vinjen Lah, ki je prišel iz Kolizejskih ulie. Su nil ga je z nožem v obraz in ga znatno poškodoval. Vovka je moral izvošček peljati domov.
— Neprevidna kolesarja. V nedeljo zjutraj se je peljal s kolesom po Poljanski cesti posestnik Ivan Leben is Bizovika. Pred njim je šel 40 letni Jožef Pogačar iz Hru-šice in ker ga ni Leben z zvoncem opozoril, da bi se mu bil umaknil, ga je zadel in podrl. Poškodoval ga je tako močoo, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico — Tudi Filip Keršič, posestnikov sin, se je peljal istega dne po Karolinški zemlji, in ker tudi ta ni dal z zvoncem znamenja, se mu Antonija Sušnikova ni mogla umakniti in jo je vsled tega podrl na tla ter jo na glavi poškodoval.
— Nasade poškodoval je v soboto na Dolenjski cesti hlapec Andrej Leskovšek. Zvrnil se je btl voz mrve in ko so jo naložili, so šli pit. Ker ni mogel drugače iskazati svojega veselja, je bil začel lomiti kostanje in šele policija je naredila red.
— Pes je ugriznil v nedeljo 12letno Pavlino Janežičevo ic Spodnje Šiške štev. 52. Ugriznil jo je v levo ramo in jo lahko telesno po škodoval.
— V zaporu se poskusila obesiti. V nedeljo je prišla po od-gonu Ana Corianova, 24 let stara, rodom iz Csada na Ogrskem. Cori-anova se je že med potom vedla zelo sumljivo. Ko so jo pa pripeljali do tukajš je odgonske postaje in jo djali v zapor, se je začela b svojo tovari-šico prepirati in ji praviti, da se bode obesila. Ko je začela res iskati pripravnega prostora, je njena tovarišica poklicala jetničarja, da jo je odvedel pod uradno nadzorstvo. Zdravnik je konštatoval, da je slaboumna in so jo oddali v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek.
— Tatvina. Iz Celja se nam poroča, da je bilo dne 9 t. m. gospe Amaliji Brunnerjevi v Ringstrasse št. 5 med njeno odsotnostjo ukradenih za 3730 K dragocenosti. Bile bo zlate verižic?, prstani, ure, uhani in dr. Tat je dosedaj še popolnoma neznan.
— V spanju je nekdo oLradel mizarskega pomočnika Jožefa Eržt na z Glino, ko je bil nekje vinjen za spal. Tat mu je vzel iz žepa srebrno »Rosskopf« uro s kratko nikljasto verižico, vredno 30 K.
— Izgubljene reči. Gospa M. R je izgubila 15. t. m. svilnat solnčnik, vreden 14 K. — G. S D. je itgubil zlat crstan s črkama T. S, vreden 16 K. — H L. je iigubila 4 K. — G. L. P. je izgubila listnico, vredno 8 K. — G Ivan P. je iigubil srobrno remontoiruro s častniško veriiico, vredno 24 K. — Avgust N. je izgubil kratko verižico, vredno 4 K. — G Ivan Z je izgubila denarnico z 8 K. — G O P. pa je izgubil de narnioo z 4 K.
— Najdena  je bila v soboto zvečer nek|e v mestu moška srebrna ura z verižico in pas. Kdor jo je iz ttubil, jo dobi v gostilni  pri »Belem Kranjcu« v r i< r,anskih ulicah.
— Društvena godba priredi v sredo 17. t. m. zvečer ob * 48. v proslavo cesarjevega rojstnega dne budnico in niirozov.
— Hrvatske novice. — Tri velike narodne slavnosti so praznovali pretečene praznike bratje Hrvati. V Mostaru je bilo blagoslovljen je zastave pevskega društva ,,Hr-voje", v Križevcih je obhajalo pevsko društvo „Zvonou svojo 401ctnico, a v Gospiću so istotako blagoslovili novo zastavo društva „Hrvatu. In vkljub temu je bilo v Brežicah zastopanih še toliko odličnih hrvaških društev. — Srbi na Hrvaškem. Zaradi znanih nemirov v Slunju povodom pravoslavne cerkvene slavnosti so baje nekateri Srbi streljali na hrvaško trobojnico, ker jim ni bilo dovoljeno izobesiti srbske zastave. Kolovodja je bil trgovec G j u k i 6, ki je delil med narod slike kralja Petra. Orožniki so nadalje našli pri njem polne zaboje revolverjev.
— Slovenci v Ameriki. Drevo je ubilo v Riclnvoodu Josipa Kernela, doma iz Št. Petra na No-
tranjskem. — Pri stroju je ponesrečil v Collinwoodi 191etni Alojzij J e k o Š, doma iz Št. Vida pri Zatični. — Vlak je povozil v Pneblu 421et-nega Andreja Sir do.
* Najnovejše novica« —
Ministrski predsednik dr. K 6 r b e r pride v Lvov 30 t. m.
— Papežjeobvestil francoske škofe, da jih odveze dolžnosti, prihajati v Rim, da jim ne bo treba prositi francoske vlade za dovoljenje.
— Vojni minister na begu Vojni minister v Maroku, Menebhi, je pribežal v angleško poslaništvo, ker so ga hoteli zapreti; njegovega tajnika že imajo pod ključem.
— Strašen grob. Na Ort-lerju je ponesrečil 26 letni Dunajčan dr. Spitzauer. Truplo je obviselo na takem kraju, da bi ga bilo mogoče spraviti v dolino na ta način, da bi ga dalje svalili. Truplo so rešili v vreče ter ga vrgli nižje po skalah, toda med potom je obviselo na taki skali, kamor ne more nihče, ter se mora tam pustiti.
— Pruski princ Henrik potuje baje inkognito v Ameriko na razstavo v St. Louis.  Milijonar Van derbilt priredi 28. t. m. na čast nemškim gostom veliko slavje.
* Da braniš črnilo pred posuSenjem, prilij mu nekoliko čistega in dobrega glicerina. Cenilo se s takim pripomočkom ne poslabša, in glicerin tudi ne pokvari niti ene dobre lastnosti Črnila.
* Kako postaneš suh. Dr. Dornbluth je priporočal sledeče: Mesa jej toliko, kolikor ga ješ navadno, količino krompirja zmanjšaj na polovico navadnih poicij; močnate jedi, sladkor, sladki kompot opusti popolnoma; masla, mleka, smetane in polivke, katere se napravljajo navadno z mastjo, uživaj le majhno mero; lakoto si potolaži z obilno zelenjavo, svežim sadjem itd. žejo pa s malimi količinami mrzlih pijač, katere pij izven obedov.
* Pozdravljanje bliska. Kdor noče biti v Kvito v nekem južnoamerikanskem mestecu, neomi-kan in neotesan, mora blisk vedno spoštljivo pozdraviti. Blisk se namreč tam zelo spoštuje. Kakor hitro se zabliska na nebu, se vsakdo odkrije, bodisi da dežuje, kakor bi lilo iz škfrfa, bodisi da ni dežja. Pogled na obljudono ulico med nevibto, ko Be najbolj blisk*, je nekak čuden, kajti vsak smatra svojim dolžnostim in znamenjem dobre vzgoje, da se odkrije temu nebesnemu žarku.
* Pleša. Pleša nastane vsled parazitov. Kot vzrok pleše se pa tudi navaja motenje živcev, ki se vdele žujejo pri hranitvi las V novejšem Času se je tudi trdilo, da je pleša v tesni zvezi z boleznimi na zobeh. V tem slučaju se baje dražijo glavni živci, kar provzroČa potem golo površje. Vse druge vzroke je pa baje dobil dr. \Vhitfield v Londonu Opazoval je namreč slučaje, ko se je popolnoma izboljšalo izpadanje las, ako se je rabilo mesto dosedanjih, neprimernih očal dobro ubrana očala. Izpadanje las pri malih otrokih je posledica prevelikega napora malih očeso; dobro bi bilo, nadaljuje angleški zdravnik, ako se bi dalo v vsakem takem slučaju preiskati oči, ker s tem, da se bi ozdravilo očesno bolezen, se bi obvarovalo tudi svojo glavo prezgodnje pleše.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 16. avgusta V Arsieru v Italiji v polni uniformi aretirani avstrijski častniki so bili na ukaz italijanskega vojnega ministrstva že izpuščeni. Izkazalo se je namreč, da so prestopili italijansko mejo z dovoljenjem mejne straže.
Atene 16. avgusta. Tukajšnji listi poročajo, da je v Macedoniji že vse pripravljeno za novo ustajo.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 16. avgusta. Poročila Reuterjevega biroa o razbitju portarturškega brodovja in o porazu vladivo-stoškega brodovja so tu provzročila splošno kon-sterniranje, posebno ker ni ruskih oficijelnih poročil.
Petrograd 16. avgusta. Japonci bombardirajo Port Artur že od 9. t m nepretrgoma.
Petrograd 16. avgusta Današnja uradna poročila javljajo, da vlada na mandžurskem bojišču popoln m i r in da se Japonci umikajo na celi črti.
Sredstvo^ kl prebavne organe spravlja v red in Jim tudi po daljši rabi ne škoduje, ampak jih še krepi, Je čeioačma tinktura te kar mar j a E*i-ccolija   t?   1 Junij****   no   M>u najski
7 cesti. Zunanja naročila po povzetju. 11
rt
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka1' v Ljubljani.
Bfološb«nl papirji.
4°/o majeva renta . . . £27« srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta
lf/i
zlata
!•/, ogrska kronska „
/i
zlata
4°'o posojilo dežele Kranjske 4Va°/o posojilo meBta Spljet 4»/t8/o Zader IV/i bos.-nerc. Zel. pos. 1902 4 CeSka deS. banka k. o. . 4% „ „ „ 2. o. . 4Vi°/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4V,°/» pest. kom. k. o. z 1070 pr.....
47i7o zast. pisma InnerBt. hr.
**/»•/• „ n o-jrske cen. dež. hr......
4l/9°/o z Pi8. ogr. hip. ban.
Vit U Obl. Ogr. lokalnih Železnic d. dr. ,   .   . .
**/»•/• obl- ceSke ind. banke
!•/. prior. Trst-Poroč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 8% „ juz. zel. kup. ViVt 47i°/o avst. pos. za žel. p. o.
Sročke.
Srečke od 1. 1854 ....
t« »i    H /| ...
H        »i    »» 1864 •    • •
,, tizBke......
„    zem. kred. I. emisije
„    ogr. hip. banke  . .
„   srbske a trs. 100-
„    tursko......
Baailika        sreCke .   . .
Kreditne           „ ...
Inomoske         „ ...
Krakovske      N • •
Ljubljanske     „ .  . •
Avst. rud. križa,, .   . ,
Ogr.     „      k    m ...
Rndolfove         „ ...
Salcburske       „ .  » •
Dunajske kom. „ ...
Delnice. Južno železnice      .   .   . , Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnico Avstr. kreditne banke   . . Offrske     „ „ Zivnostenske        „       . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske Zel. indr. dr. . . Rima-Muranyi ..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožno tcvr. družbe CoSke sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns....., .
Marke........
LaSki bankovci.....
Rublji........
Dolarji...... .
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 16. avgusta 1904. Termin.
Pfienica za oktober    .  .   za 60 kg K 10*65
april 1905 .  .   „ 50 „ „ 10 bo
oktober 1904 .   „ 50 „ „ 8 32
.....50 „ „ 750
oktober ...    „ 60 „ „ 7 31
avgusta 1904.	
DeiijLr	Blago
	99 50
100 15	100 35
99-30	99-50
Hfr30	119 50
9715	97 30
119*—	119 20
9950	101 —
100-25	10125
100-	10n- -
10065	101 65
99 60	100 —
99 60	99-90
10115	10215
106 65	107 65
ICO 50	101.—
1 1GT-	103-
100-	1CO-80
100-—	101-—
! 10075	101*75
98'» i	
WrlQ	10010
302 90	304 90
101 —	102 —
183 7 5	18V75
i 267 -	aei —
! 161 75	16375
| 292 —	302*-
! 269 -	275 -
92 —	96-
127 —	128 —
21-	22 —
480-	47150
78--	82-60
77-—	82 —
66-	70 —
5325	5525
89-50	30 50
67-	71-
75 —	79 50
508 —	518-
95 50	86 50
632 75	633 75
il607 -	16 i 7-
i 642 25	643 25
763 —	754 —
949-	250—
627'-	631 —
434 26	435 25
2285-	2295 -
4^675	49775
308 -	310'-
! 480 —	4^6 —
171 —	173-
UH3	1137
19 04	1S-C6
23*43	83.51
23*92	24-
11705	11725
95-	95-2U
253	254
|| 4-84	498
R2
Koruza Oves
ii maj
E Tek tir.
vzdržno.
Metečroicpćis poročil«.
ei?Lz.u ziftd moriam ^06 i.   Srednji ».rua^i iltA 78«*"-> rs_a>
€ 1 Čas & !opaa> < I v»nja		Stanj* bard-me j:& v mm.	g s* |* Vetrovi Si j	jflfo&o
13	9. zv.	740 2	18 6 bi. szahod	jasno
14. n	7. zj. 2. pop.	740 5 739 2	15 0 si. jvzhod 26 4   si. jug	de2 jasno
n	9. zv.	738 9	21 0 al. 8vzhod	jasno
15.	7. m% 2. pop.	739 3 736 5	15 3 si. j vzhod soparno 303 si. jzahodj jasno	
Srednja temperatura sobote in nedelje: 19 6' in 20 8°, — normale: 19 0° in 19 03. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in 0 3 mm.
Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tožno vest, da je nas preljubljeni soprog, oziroma oče. gospod
dr. Jožef Wurner
c. in kr. polk. zdravnik v pokoju, okrožni zdravnik v Kostanjevici, vitez Franc Jožefovega reda, lastnik bojne in srebrne dvorne jubilejne kolajne itd. itd.
v poboto, 13. t. m, ob pol 12. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, v 73. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. 2302 Pogreb preljubega rajnika bode v ponedeljek, 16. t. m. popoldne.
Za tiho sožalje se prosi.
Kostanjevica, 14. avgusta 1904.
Amalija dr. VVurnerjeva, soproga. —  Arnold Wurner,  c. in kr. poročnik, Miroslav Wurnor, sinova. Adeia VVurner, hči.
Zahvala.
Povodom nenadne, prebridke izgube našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka in zeta, gospoda 2308
Ivana Flescha
posestnika in zastopnika pivovarne Kosler & Co.
doSlo nam je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da uam je nemogoče, se vsakemu osebno zahvaliti. Storimo to tem potoni ter izrekamo presrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami žalovali ter izkazali r.-iiijcemu poslednjo čast v tako mnogobrojnem številu. Posebno in iskreno zahvalo pa izrekamo gospodu Koslerjn, lastniku pivovarne, za \oz, venec in ljubeznivo pomoč pri prireditvi pogreba, dalje ravnatelju g. Miroviču in gg. uradnikom t. i- uslužbencem pivovarne za spremstvo, slav. pevskemu društvu „Slavec* za polnoštevilno vdeležbo sprevoda, za utehepoluo nagrobno petie in položitev venca; slav. telovadnemu
društvu „Sokolu, si. trgovskemu društvu rMerkur" in kegljaškemu društvu „Slovau" za spremstvo in vence, kakor tudi vsem dmgim osebnim prijateljem ranjcega za poklonjene kra9ne
vence. Bodi vsem tn vsakemu posebej najtoplejša zahvala.
V Ljubljani, 16. avgusta 1904. Žalujoči ostali.
Učenec
ki ima veselje do črkoslikarske obrti, se sprejme pri Filipu Pršstou, črko -slikarju, Dunajska cesta 11.      2292 2
Več
po 700 1 vsebine proda A. Ml. Wake, Zagorje ob Savi
nad postajo. 2177—3
Dva Irpvska ii
iz dobre in poštene hiše sprejme trgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki. Pogoje stavi trgovec.
Ponudbe pod „Trgovina" na uprav.
„Slov. Naroda". 2306-2
ne ordinuje do dne 31. avgusta.
Lepo posestvo
z velikim sadnim vrtom poleg hiše in dvema gozdoma; dalje okoli 4 orale ujiv in več travnikov, se proda.
Natančnejša pojasnila daje Janez Zupančič, Koritno št. 15, pošta Bled, Gorenjsko. 2304—1
Podružnica Sinkov Turu j SaittO K 100*-
oddaljena eno uro od Mengiša in Vodic
duhovnika
i peiizljonltiffi).
Dohodki: 1000 kron in posebej dobi tudi drva in biro. 2307—1
V novosezidani hiši v Sodnijskih ulicah »t. II je oddati za letošnji novembrov termin
več stanovanj
različnega obsega, z vsemi udobnostmi in posebnimi kletnimi shrambami. Za hišo je vrt. — Istotam se tudi odda pritlična 2310—1
pisarna
primerna za odvetnika, notarja, itd.
Podrobnejše se izve na Sv. Petra cesti št. 62, I. nadstropje.
skozi Trst. — Prosta hrana, pijača in 100 kg. prtljage že od Ljubljane.
Glavni agent 2276—3
FRAN NOWY
Ljubljana, Dunajska ca. 32, Hotel Graiser.
Citnard Čine.
J5
Grenčica
Plorian"
in liker "-186
Plorian"
najboljša kapljica za želodec.
2-93
fin\on Aškerc
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj A^kvro, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. ASkerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona ^Zelenega lovcaa. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog4*.
IzSel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po po&ti 1 K 7U h.
L.
fDovoljujem si slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem  z da-našnjim dnem prevzel znano sR*
I gostilno „pri vinskem grozdu"
na »Lepem potu", nasproti tobačne tovarne.
Točil bodem priznano dobro domaČe marčno  pivo iz pivovarne G. Auerjevih dedičev ter pristna dolenjska vina.
Za dobra topla in mrzla jedila bode vedno poskrbljeno.
Z gostilno je združen vrt z velikim salonom, pripraven za prireditev veselic.
Pripjročam se p. n. gg. uradnikom in osobju tobačne tovarne ter slav. občinstvu sploh za obilen obisk.
2309     Z °dli2nim 8poStovaniem   Ernest Koder, gostilničar. (
% Ivan Oražen
Uolfove ulice 12 2311
ordinira zopet«
Na Prulah i
je   naprodaj    to     ■ %r
z vcČ stanovanji. ■ £^ Jj^fe
Predplačila samo     ■ I  I ^ af^l
3000 gld.   ■ mW^mWmmm
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
V Radovljici na Gorenjskem
poleg tarne cerkve na Glavnem trgu se s I. oktobrom odda že okoli 30 let obstoječa dobro obiskana
prodajalnica
z magacinom
pripravna za prodajo manufakturnega in Špecerijskega blaga. 2267—2
Natančneje poizvedbe in pogoje se izve pri lastniku
Franc Muleju
Zveza slovenskih posojilnic v Celju
razpisuje s tem
službo uradnika.
Zahteva se spretnost v vseh strokah posojilniškega in po možnosti drugega zadružnega poslovanja sploh ter znanje trgovskega knjigovodstva in korespondence.
Vojaščine prosti prosilci, ki so vešči stenografije in bi se usposobili za revizijski posel, imajo prednost.
Plača in pogoji po dogovoru.
Nastop službe takoj, oziroma do 15. septembra 1904, event. tudi pozneje.
Prošnje z izpričevali in dokazili dosedanjega službovanja se sprejemajo do 25. avgusta 1904. 23 5-1
Prodajalka
stara 15 do 17 letizpodtene hiše, tudi začetnica, se prejme takoj.
Kje,  pove  upravništvo »Slovenskega Narodau.
2289—2
ir
za dobro  idoč manjši   hotel se išče.
Zakup se lahko izvrši takoj s prev-
zetjem inventara.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294—2
Neko društvo
iftče v najem sobo srednje velikosti, ki bi se rabila kot pisarna. Prednost se da oni, ki se nahaja v pritličju ter v sredini mesta v za§ebni hiši. Je tudi lahko v hiši, kjer je gostilna. 2270 -3 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
trgovskega sotrudnika
veščega slovenskega in nemškega jezika ▼ govoru in pisavi in Ktteri bi ae dal porabiti tudi za kentoarska dela.
Porudbe na tvrdko Henrik Kenda w Ljubljani. 2250-4
Spiejmojo se
pod   jako   ugodnimi pogoji
solidni in spretni
so
CO
»—<
00
u
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
j?
Ponudbe naj se pošiljajo pod nzavarovalni potovalci" na upravništvo nSlov. Naroda". 921-39
Dr. L Geiger
odpotuje 2299-.
do 22. avgusta 1904.1.
v^ v^ ^^v*
Ces. Kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD 12 LJUBLJANE U kol. PHOGA ĆEZ TRBIŽ Ob 12. nri 24 m ponofii osobn: viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frazusen<*i^ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Sdlzthal v Auasee, Solnograd, čez KMin-Reiflin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstettea. - OL 6 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in pras nikih. — Ob 7. uri 5 ni zjutrai osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Fran. feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein -Reifl mg v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare   Prago, Lipsko Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 66 m popoldne ot* vla»v v Trbiž, Beijak, Pontabelj, Celovec, Franzenaleate, Monakovo. Ljubno, Cez Seiztha v  Solnograd, Lend-Gastein,  Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Genovo, Par Cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove var Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga dirtsktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na D Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste, Inom< Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda).     PROGA V NOVO M>, UN V KOČEVJE. Osobni vlaki   Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Topli( Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak i Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih  — Ob 7. im 8 m zv Cer v Novomesto, Kočevje. PRUiOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRIU? A. Ob I 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ;Monako*.    jubljana d rektni voz I. in II. razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lma Stoyr,    ussee, Ljube Celovec, Beljak.   —   Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 1 dopoldne osubni viak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine van. Prago   Praga-Linc Ljubljana direktni voz i. in U. razr.),  Plzen, Budejevice, Soinogra j Line, Steyr, Pariz, Oenevo, Curin, Bregenc, Inomost, ZeU cb jezeru, Lend-Gastein, Ljut . Celovec, Šmohor, Pontabel.   —   Ob 4. trn 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, I^juL: Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonsfesta, Pontabla. — Ob 8. ar 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.  — Ob 8. ur. 44 m zvečer OSObm vlak z D*mml%   Lipskega,  Prage,  Franzensfeste,  Karlovih  var . Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Če^  Selzthal  z U: I mosta in Solnograda.   —   Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2 junija i
18. septembra ob nedeljah in praznikih.  —  PROGA IZ   NOVEGAMESTA DN KOČEVJ \ ! Osobni vlaki: Ob 8. uri 14 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m i poldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer latotako. Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob no deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK Mešani vlaki: I 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri & m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer.      Ob K) un 46 ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNI K Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri l'J m zvi 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda i o označi* po arednjeevropejskem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljabljani.
^Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje  fn prodaja
v&e vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sr^čk,  delnic, valut, novcev
in deviz.
Promeso Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000.000»—
Zamenjava Ii ekskomptujs Daje predu]ma oa vrednostna papirja,
izžrebane vrednostne papirje in -25avarujo srečke proti
vnovčnje zapale kupone. ic-cLrznl Izg^a-TDl-
Vinkulujo tn devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
far   Eakouipl ln fnkcMMO meim OJT   Bonna  a«r«-«-M«. *HJ4
Podružnica w SPLJET U.
■---<^= lleuuriir vloi(e iurejfma ^^3P
v tekočem računu ah na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vlo2eul denar obrestuje od dne vloge do   uo vzdiga.        39 -9J
Promet s čeki In nakaznicami.
isdajatolj in odgovorni aradaik: Dr. Ivan Tavčar.
Laitniua iu ti«k %Narodne tiMkarne*.
70
HE