Avtorica in popotnica Tjaši Artnik KnibbeKaj se je dogajalo v Zabukovici?Med nami je vse več stoletnikov Št. 2 / Leto 72 / Celje, 12. januar 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU KULTURAŽALECNAŠA TEMA POLZELA ŠPORTKRONIKA GOSPODARSTVOstr. 26-27str. 12-13 str. 14-15 str. 2-3 Škriplje pod nogami Vsi, ki so že pozabili, kakšne so bile nekoč prave zime, so te dni presenečeni zaradi nizkih temperatur. Zaradi teh se na sprehod podajo le najbolj trdoživi in tisti, ki morajo poskrbeti za svojega psa. Marsikoga bo bolela glava zaradi višjih stroškov ogrevanja, če se bo že izognil glavobolu zaradi številnih viroz in gripe. Foto: SHERPAVeč kot devet tisoč novih delovnih mest? Alea prevzema Terme Dobrna Občina skuša pomagati po stečaju tovarne Za industrijski razvoj, a ne (pre)blizu naselij Pajki kot glavni junaki nove slikanice Izbrali ste najboljšo rokometno sedmerico str. 4 str. 5 str. 7 str. 6SLOVENSKE KONJICE Prostoferji na srčni in električni pogon str. 9 str. 10 str. 18str. 32 2 Št. 2, 12. januar 2017 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna Kar naprej se staram, nikoli se tega ne bom naučil. (Solon)Včasih smo v tem ponovoletnem času drli na zimske razprodaje, saj se je to res izplačalo, če si hotel ku- piti kakšno dražje zimsko oblačilo. Danes nimajo pravega učinka, saj so popusti celo leto in ni več treba čakati na januar, ko so denarnice že sicer izpraznjene. Tudi zime niso več ta- kšne, kot so bile nekoč, česar so zlasti veseli vsi tisti, ki si težko privoščijo ve- dno dražje razkošje, imenovano topel dom. Njih je nedavno mrzlo vreme z ledenim vetrom še posebej šokiralo. A tudi vsi drugi smo se kar malo razvadili v zimah, ki niso kazale zob. Izgleda, da je letos drugače. Če zraven zapade še nekaj centimetrov snega, je vreme novica številka ena v vseh informativnih oddajah. Da vse to ni povsem nesmiselno, pravijo zdravniki, ki opozarjajo, da je mraz lahko nevaren za otroke, starejše in bolnike, saj jim dodatno obremeni srce. Tudi padci na poledenelih površinah so lahko zelo nevarni. Me pa vedno preseneti lahkomiselnost tistih, ki se v takšnih razmerah odpravijo na zaledenele površine jezer in preizkušajo svojo srečo. Mogoče bo v teh dneh tudi tega manj, a ne le zaradi ptičje gripe, ki so jo divje ptice prinesle tudi v naše kraje, pri čemer se ob jezerih ni ravno prijetno srečevati s poginulimi pri- merki, temveč bolj zaradi človeške gripe, ki ji mnogi te dni podlegajo. Vsaj tokratni tip ptičje gripe se na srečo ne prenaša na človeka. Ob siceršnjih težavah našega zdravstva je že večje število bolnikov zaradi viroz razlog za dodatno gnečo in čakanje. Srečni tisti, ki jim nič ne manjka! Se je pa treba za večjo odpornost in zdravje truditi vsak dan, pravijo strokovnjaki. V idealnih razmerah mogoče vse to drži, a če delaš v pisarni, kjer je zraven še vsaj pet drugih, ki izmenjaje kihajo, kašljajo in smrkajo, ti ne pomaga nobe- no utrjevanje. Da vpliva stresa na zdravje niti ne omenjam. Številne dobre želje o zdravju v novem letu so bile zato v minulih dneh povsem na mestu, le uresničitev bo malo težja. Za zgled so nam lahko vsi tisti stoletniki, ki jih v Sloveniji in regiji ne manjka in ki kot recept za dolgoživost navajajo predvsem veliko dela in skromnost v življenju. Kot ugotavljamo v tokratni Naši temi, je med njimi več žensk kot moških, najstarejši Slovenec pa naj bi letos dočakal kar 110 let. Če bo šlo vse po sreči, seveda. Tudi ta je menda po-membna, da človek dočaka tako visoko starost, je ugotovil eden od stoletnikov. Poleg genetike in življenjskega sloga. Struktura starostnikov pa je različna, najdlje živijo zadnje čase učiteljice. Dvomim, da bo to veljalo tudi čez desetletja za tiste, ki se v teh časih spopadajo z vbijanjem znanja v glave današnjih otrok. Tudi če ne boste dočakali stotega rojstnega dne, je po- membno, da je večina vaših dni takšnih, da ste zvečer za- dovoljni in umirjeni, ko ležete spat. Če veste, da ste naredili kakšno koristno stvar, morda komu namenili le lepo besedo ali vsaj prijazen nasmeh, je vse lažje, medtem ko čakate na stotico.Gremo do sto? Recept za dolgoživost: veliko dela in skromnost v življenju.V Sloveniji, tudi na našem območju, se je že pojavilo več obolelih zaradi gripe, kar v Nacionalnem inštitu-tu za javno zdravje opažajo v zadnjem mesecu. Vendar se je na splošno v Sloveniji povečala tudi stopnja okužb z drugimi obolenji dihal in črevesja, predvsem okužb z norovirusi v vrtcih, šolah in domovih za starejše. Število obolelih zaradi gripe zaenkrat v Sloveniji še ni tako visoko, da bi govori- li o epidemiji, a kljub temu zdravniki svetujejo previ-dnost. Pri tem še vedno za Slovenijo velja, da se premalo ljudi odloči za cepljenje proti gripi. »Gre za zmeren odziv na cepljenje, še posebej pri tistih, ki jih gripa najbolj ogroža. To so ljudje s kro- ničnimi boleznimi, sladkor- ni bolniki in starejši ljudje,« pravi zdravnica Maja Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Splošni bol-nišnici Celje so od torka da- lje, zaradi povečanega števila prehladnih obolenj omejili obisk pacientov na eno zdra- vo osebo, pri porodnicah in nosečnicah je obisk omejen na očeta otroka. Ob povišanju števila pre- hladnih obolenj zdravniki opozarjajo na večjo skrb za poostrene higienske ukrepe, predvsem na redno umivanje rok, kašljanje v robčke ali ro-kav in ne v dlani, saj kašelj v dlan pomeni hitrejši prenos virusov. Ljudem svetujejo tudi izogibanje množicam ljudi, kjer se okužbe širijo hitreje. Za večjo odpornost V Zdravstvenem domu Celje v zadnjih dneh bele- žijo od 20 in 30 odstotkov več virusnih obolenj kot si-cer, pričakujejo pa, da se bo število obolenj še povečalo in začelo pojenjati v času šolskih zim- skih počitnic. Si- cer v zadnjem tednu beležijo predvsem po- večanje šte-vila virusnih trebušnih obolenje pri otrocih. Ta se kažejo z bruhanjem in dri- sko, več pa je tudi obolenj dihal in primerov gripe. V kolikor bi se število obolelih prekomerno povečalo, so v ZD Celje na to pripravljeni, je zagotovil strokovni vodja Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splo- šne in družinske medicine. Kot je opozoril, lahko veliko naredi- mo sami, da ne zbolimo. Izogibati se je treba preve- likim tem- peratur-nim nihanjem, ne zadostuje le, da smo toplo oblečeni zunaj, pomembno je tudi, da na toplem slečemo topla oblačila. V zimskih mesecih nam odpornost pade tudi zaradi neuživanja sadja in zelenjave, zato moramo te vitamine nadomestiti. Vse- kakor pa se je treba, ne glede na nizke temperature, ukvar- jati s športom in na ta način krepiti imunski sistem. Rajtmajer poleg tega po- ziva tudi k cepljenju proti gripi, na katerega je vsako leto več odziva. Sicer pa pri znakih virusnih bolezni ta- kojšnji obisk zdravnika ni nujen, potrebna sta počitek ter uživanje vitaminov. Če se stanje po treh dneh ne izboljša, pa priporoča obisk osebnega zdravnika. SŠol, EPVedno več obolelih zaradi gripe NE PREZRITE stran 34Nizke temperature niso šala, čeprav je zima!Epidemije še ni, nasveti za pre- prečevanje okužbe so smiselni Gripa je izredno nevarna tudi za onkološke bolnike. in začelo pojenjati v času šolskih zim- skih počitnic. Si- cer v zadnjem tednu beležijo predvsem po- večanje šte- vila virusnih trebušnih obolenje pri otrocih. Ta se med., spec. splo- šne in družinske medicine. Kot je opozoril, lahko veliko naredi- mo sami, da ne zbolimo. Izogibati se je treba preve- likim tem- peratur- Končno digitalizacija v bolnišnici V celoti naj bi luč sveta ugledala po dolgih sedmih letih CELJE – Februarja naj bi po neka- terih napovedih v splošni bolnišnici končno zaživela digitalizacija infor- macijskega sistema. To je pomembno tudi za bolnike, saj ne bo več ročnega prenašanja diagnostičnih slik, ampak bo digitalizacija pripomogla, da bodo podatki o stanju bolnikov zbrani hi-treje na enem mestu, do koder bodo imeli zdravniki lažji dostop. O digitalizaciji se v celjski bolnišnici govori že sedem let, pospešeno pred- vsem v času načrtovanja in začetka del v urgentnem centru, kjer je ključnega pomena za način dela. A ker projekt sofi nancira država, denarja pa do zdaj ni bilo, je bila posodobitev sistema dela na čakanju. Če in ko bo digitalizacija v celoti zaživela v praksi, bo bolnišni- ca dobila najsodobnejšo tehnologijo. »Ne gre samo za to, da je ta tehnologi-ja najsodobnejša, ampak da se umika papirna dokumentacija in da bodo vsa delovišča v bolnišnici hkrati obveščena in tehnološko opremljena s podatki o stanju bolnikov. A tudi za pomoč bol-nikom v urgentnem centru in opera- cijskih dvoranah je to pomembno, saj bodo podatki zdravnikov dosegljivi ka- darkoli v elektronski obliki,« pravi di- rektor Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjanc. Digitalizacija hkrati pomeni tudi, da ne bo več ročnega prenašanja rentgenskih slik. Res je tudi, da bo kljub sodobni tehnologiji celjska bolnišnica ena zadnjih slovenskih bolnišnic, ki bo digitalizacijo uvedla v sistem dela. SŠol Foto: SHERPA Na nujnost digitalizacije so celjski zdravniki opozarjali že v načrtih za gradnjo urgentnega centra pred leti. 3 Št. 2, 12. januar 2017 AKTUALNO Ptičja gripa spet na pohodu Sklep državnega središča tudi za območje Celja Ksevt brez vodstva in brez vizije VITANJE – Nedorečen status kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, bolj znanega kot Ksevt, že dlje časa postavlja pod vprašaj tako delovanje kot program tega javnega zavoda v občini Vitanje. Po odstopu prejšnjega direktorja Mihe Turšiča je funkcijo kot vršilec dolžnosti prevzel Izidor Fijavž. Ker se s februarjem izteče dosedanji program za-voda, vprašanje sistemskega financiranja in statusa pa še vedno ni rešeno, je Fijavž konec prejšnjega tedna podal odstopno izjavo. Občina Vitanje je v lanskem letu finan - cirala stroške poslovanja, saj objekt upora-blja tudi kot prireditveno dvorano. Program kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij pa presega občinske okvire tako po vsebinski kot finančni plati. Država naj bi v zavod vstopila z gospodarskega in kul-turnega vidika, vendar se kljub obljubam in pripravam različnih strokovnih podlag še vedno ni nič zgodilo. Že konec leta 2015 naj bi ustanovili tehnično pisarno Slovenija v vesolju, kar pa se prav tako ni zgodilo. Gle-de na trenutne razmere Ksevtu grozi, da ga bodo z marcem zaprli. StOPojav ptičje gripe v Slove- niji ni presenečenje, saj je virus že nekaj časa razširjen v vseh sosednjih državah – na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Bol- gariji ter na Slovaškem in Irskem. Po predvidevanju strokovnjakov je virus k nam prišel razmeroma pozno. Prve primere ptičje gripe pri nas so konec decembra potr - dili pri treh labodih, ki so pogi - nili na Pragerskem. Od takrat je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pre- jelo več informacij o poginih. A tam opozarjajo, da vsakega pogina ne morejo pripisati virusni bolezni, a vseeno ne škoduje, če so najditelji mr - tvih ptic previdni. Aviarna influenca je virusna bolezen, ki jo poznamo v več oblikah. Največkrat se pojavi pri divjih pticah, kar samo po sebi ni posebna težava, je pojasnila vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Breda Hrovatin. Težava nastane, če in ko prostoživeče ptice bole- zen prenesejo na perutnino in ptice v ujetništvu. V takšnem primeru sledi ubijanje živali, saj je le tako mogoče prepre-čiti nadaljnje širjenje virusa. Da do tega ne bi prišlo, je treba poznati in upoštevati sklepe Državnega središča za nadzor bolezni, in sicer da se na območjih občin Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma se jim pre-preči stik s prostoživečimi pti - cami, predvsem z vodnimi, ter se jih krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Sklepi veljajo kot priporočilo tudi v ostalih delih Slovenije. Pristojni pozivajo tudi k iz- ogibanju mestom, kjer so bile najdene poginule živali, ljudje namreč lahko virus prenese- mo tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki pride v stik z oku- ženimi pticami, tudi njihovimi izločki. Včeraj je bilo potr - jenih pet primerov ptičje gripe na po- ginulih živalih. Za ljudi je sicer strah zaen- krat odveč, ptičja gripa tipa H5N8 je namreč nevarna le za živali. Okužena ptica sicer manj jé, lahko ima povečan nosni izcedek, kiha in kašlja, a ti znaki se lahko pojavijo tudi do štirinajst dni po okuž- bi. Rejci ponavadi posumijo, da so živali okužene s ptičjo gripo, šele ko zabeležijo visok pogin. EP, foto: SHERPANE PREZRITE stran 43Več o ptičji gripi V zavetišču za brezdomce pripravljajo zabojnikeOb mrazu še ni povpraševanja po pomoči CELJE – Strupen mraz je v teh dneh zajel tudi naše kraje. V Celju, ki je bil v zadnjih dneh med najhladnejšimi mesti v državi, do včeraj humanitarne organizacije še niso za - beležile večjega povpraševanja po pomoči, na primer za plačilo položnic za ogrevanje ali za namestitve v zavetišču za brezdomce. »Kot območno združenje položnic sicer neposredno ne plačujemo, ampak to počne-jo krajevne organizacije Rdečega križa, kjer imajo sredstva za takšne namene in kjer na podlagi prošnje sprejmejo sklep o pomoči. Zaenkrat pa od njih nismo dobili podatkov o takšnih prošnjah,« je povedal Igor Poljanšek, sekretar celjskega območnega združenja RK. Dodal je, da bi take prošnje lahko prejeli pri- hodnji mesec, ko bodo prispele položnice, na katerih bodo zagotovo višji zneski. Tudi brez - domci ali drugi, ki bi potrebovali topel prostor se še niso obrnili na njihovo organizacijo, si- cer pa primernih namestitev na območnem združenju nimajo na voljo. Tudi v celjskem zavetišču za brezdomce zaenkrat ne beležijo večjega povpraševanja po njihovih storitvah, trenutno imajo vse na -mestitvene zmogljivosti polne, prostor je le še za kakšen krizni sprejem. »Da ni večjega povpraševanja, je mogoče res majhno pre- senečenje, morda so se ljudje obrnili tudi na kakšna druga zavetišča, v samske domo- ve itn. A stanje se lahko hitro spremeni in ljudje potrkajo na naša vrata,« je povedala Urška Križan, strokovna sodelavka v Zavo-du Socio, ki upravlja s celjskim zavetiščem za brezdomce. Brezdomci se sicer praviloma ne obrača- jo po pomoč v zavetišče, ampak se znajdejo drugače, na primer poiščejo topel prostor na železniški postaji, naša sogovornica pa je še povedala, da nikogar ne zavrnejo, če imajo proste zmogljivosti. Celjska občina je v teh dneh pri zavetišču namestila štiri zabojnike, ki jih zdaj opremlja in ureja in bodo v kratkem povečali namesti- tvene zmogljivosti zavetišča. »Brezdomstvo je namreč v porastu povsod po Sloveniji, ne gre le za mraz, seveda pa bodo tudi v takšnih razmerah nove namestitve dobrodošle,« je še povedala Križanova. ROBERT GORJANC 4 Št. 2, 12. januar 2017 GOSPODARSTVO V prvem polletju najmanj 9.100 novih delovnih mest Ste med tistimi, ki iščejo službo? Napovedi delodajalcev za leto 2017 so spodbudne. Anketa, ki jo je med skoraj tri tisoč podjetji, ki zaposlujejo vsaj deset ljudi, opravil republiški zavod za zaposlovanje, je namreč pokazala, da bodo delodajalci v prvi polovici leta potrebovali malo več kot 22.300 delavcev. Deloma zaradi nadomeščanja, to je upokojitev, porodniških odsotnosti ali odhodov delav - cev, in deloma tudi zaradi povečanja števila zaposlenih. Odprlo naj bi se malo več kot 9.100 novih delovnih mest. Nove zaposlitve in nova delovna mesta napovedujejo tudi podjetja iz Savinjske regije.sodijo tudi kadrovske agen-cije. Ta napoved pomeni, da se bodo podjetja v delovno intenzivnih panogah še na - prej odločala za najemanje delovne sile, pravijo v zavo- du za zaposlovanje. Dokaj optimistične so tudi napo- vedi delodajalcev na podro-čju prometa in skladiščenja, gostinstva, strokovnih, znan - stvenih in tehničnih dejavno - sti, trgovine, informacijskih in komunikacijskih dejavno - sti rudarstva in predeloval - nih dejavnosti. Zmanjšala pa se bo zaposlenost v energeti- ki, pri oskrbi z vodo, ravna-nju z odplakami in odpadki, v kmetijstvu in še nekaterih drugih dejavnostih. Potrebujejo tudi varilce in kuharje Med najbolj iskanimi v dr - žavi bodo tudi letos delavci Med najbolj iskanimi še vedno delavci za preprosta dela v predelovalnih de- javnostih – Lani na Celjskem največ povpraševanja po voznikih Koliko zaposlitev načrtujejo v letu 2017, smo nekaj podjetij na širšem celjskem območju vprašali tudi mi. Odzvali so se le redki. Odgovora nismo dobili iz podjetij Ema, Pfeifer, Frigotransport, Fijavž, KS Logistik, Etra, Jagros, Selmar, Bi- sol, Remont, AGM Nemec, Juteks, KM Inštalacije, Steklarna Rogaška, Sip, Marovt in Omco Feniks.Največji zaposlovalec v občini Celje je Engrotuš, v Velenju je to Gorenje. V ob-čini Laško je podjetje z največ zaposle-nimi Thermana, v občini Žalec Novem, v občini Šmarje pri Jelšah je na prvem mestu trgovec Jagros, v Slovenskih Ko-njicah podjetje SG Automotive. V občini Mozirju ima največ zaposlenih Mizar - stvo Kovač. Konec lanskega decembra je bilo na območju celjske regije 10.923 registriranih brezposelnih oseb, kar je za skoraj 11 odstotkov manj kot decembra 2015. Največ brez - poselnih je v občinah, ki jih pokriva urad za delo Celje (3.950), sledijo Žalec (2.060), Šmarje pri Jelšah (1.637), Slovenske Konjice (1.469), Šentjur (971) in Laško (836). Delodajalci v Sloveniji za prvo polovico leta 2017 napovedujejo 1,5-odstotno rast zaposlenosti.V žalskem Tehnosu bodo letos na novo zaposlili šest ljudi. (Foto: arhiv NT, SHERPA)za preprosta dela v predelo- valnih dejavnostih (deloda- jalci jih potrebujejo 2.200), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (1.259), prodajalci (784), varilci (707), orodjarji (665), čistilci in strežniki v hotelih ter drugih ustanovah (544), zidarji (494), varno - stniki (459), komercialni zastopniki (456) in kuharji (449). Podjetja bodo potre- bovala tudi elektroinštalater - je, strugarje, natakarje, elek - tromehanike, ekonomiste … Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposli- tev, je ponovno veliko tistih, ki so na slovenskem trgu že dlje časa deficitarni, pravi- jo v zavodu. Mednje sodijo predvsem tehnični poklici, ki jih ni možno opravljati brez specifičnih znanj. Napovedanih 867 zaposlitev Delodajalci v občinah, ki jih pokriva celjska območna služba zavoda za zaposlo - vanje, so v anketi, ki jo je izvedel zavod, za prvih šest mesecev leta 2017 napoveda- li 876 zaposlitev. Največ, 207 delavcev, bodo potrebovali za preprosta dela v predeloval - nih dejavnostih. Na področju kovinarske dejavnosti name- ravajo zaposliti 122 delavcev, v gradbeništvu 66, podjetja potrebujejo tudi 57 voznikov tovornjakov, avtobusov ali vlačilcev. 89 zaposlitev je na- povedanih tudi na področju zdravstva in socialne oskrbe ter 19 v vzgoji in izobraževa-nju. Med zaposlitvami, ki so jih napovedala podjetja, so Največjo rast števila za- poslenih napovedujejo delodajalci s področja po - slovnih dejavnosti, kamor V Thermani nič, v BSH sto Thermana V laškem zdravilišču, ki trenutno zaposluje 471 ljudi, novih zaposlitev letos ne na - črtujejo. Tudi sicer z novimi zaposlitvami nadomeščajo le upokojitve, pri čemer se, pravijo, ne soočajo z večjimi težavami. Letos se bodo v podjetju ukvarjali predvsem z optimizacijo delovnih pro- cesov na vseh ravneh. Njihov cilj so višja storilnost, večji obseg dela in boljši poslovni rezultati. Tehnos in Orca Metal V obeh žalskih podjetjih, ki sta v lasti Antona Kisovarja, letos načrtujejo sedem zapo - slitev, od tega gre pri eni za nadomeščanje upokojenega delavca, šest zaposlitev pa bo novih. Za odprtje novih delovnih mest so se odločili zaradi povečane prodaje, ki jo načrtujejo za letos. Zaposlova - li bodo strojnike četrte, pete in šeste stopnje izobrazbe ter komercialiste z aktivnim zna- njem dveh tujih jezikov. Pravi - jo, da imajo težave predvsem pri iskanju ljudi s specifičnimi znanji, vendar so jih do zdaj reševali dokaj uspešno. V Tehnosu je trenutno za - poslenih 97 ljudi, v podjetju Orca Metal 17. BSH Hišni aparati Letos bodo na novo zapo - slili sto ljudi, od tega deset in- ženirjev, ostalo bodo delavci v proizvodnji. Razlog za doda - tno zaposlovanje je povečanje naročil za nove kavne aparate in za nove izdelke za pripravo hrane. V nazarskem podjetju, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, letos načrtujejo še nekaj doda- tnih zaposlitev, pri katerih bo šlo za nadomeščanje zaradi odhodov ali upokojitev. Gorenje Število zaposlenih bodo tudi letos prilagajali naročilom in v primeru povečanega obsega proizvodnje iskali ljudi za proi - zvodna delovna mesta. Lani so v proizvodnji zaposlili kar 584 Deset največjih zaposlovalcev v Savinjski regiji* Podjetje število zaposlenih Gorenje 4.146 Engrotuš 2.672 Unior 2.036 Premogovnik Velenje 1.288 BSH 1.139 Cinkarna Celje 945 Gorenje I. P. C. 826 HTZ Velenje I. P. 780 Steklarna Rogaška 764 Odelo 675 *Podatki veljajo za leto 2015 Vir: Bisnode Svoje letošnje načrte in te - žave, s katerimi se srečujejo pri iskanju potrebnega kadra, je predstavilo le osem podjetij. Štore Steel Letos načrtujejo 16 novih zaposlitev. Ne gre za nova delovna mesta, ampak za nadomeščanje zaradi upoko-jevanja. Zaposlovali bodo na- slednje poklice: strojni tehnik, tehnik mehatronik, strojni mehanik, mehatronik opera- ter, strugar in orodjar. Marija Lukež je povedala, da se pri zaposlovanju srečujejo s po- manjkanjem kadrov z ustre- znimi tehničnimi znanji, pred - vsem četrte in pete stopnje poklicne in srednješolske iz- obrazbe. V podjetju zato sami usposabljajo ustrezen kader z internimi programi, ki jih ves čas posodabljajo in nadgraju-jejo. Usposabljanje izvajajo v klasični obliki in v e-učilnicah, zelo dober imajo tudi sistem mentorstva oziroma prenos znanj med generacijami. GKN Driveline To zreško podjetje, ki je v la - sti angleške multinacionalke, letos načrtuje približno 30 no- vih zaposlitev. Gre izključno za nova delovna mesta, ki jih bodo odprli zaradi širitve pro- izvodnje in povečanja števila novih kupcev. Zaposlili bodo predvsem ljudi s tehničnimi poklici. V GKN pravijo, da imajo pri zaposlovanju največ težav pri iskanju primernega kadra z znanjem s področja strojništva. 5 Št. 2, 12. januar 2017 GOSPODARSTVO WWW.SIMBIO.SI Alea prevzema Terme Dobrna Celjsko podjetje, ki ga vodi znan odvetnik Dušan Korošec, želi postati edini lastnik zdravilišča – Prevzemna ponudba najkasneje v začetku februarja Aha Secaplast spet na dražbi Znan je datum javne dražbe, na kateri bo ste- čajni upravitelj Miran Kos ponovno prodajal laško podjetje Aha Secaplast. Miran Kos je Aha Seca- plast, ki je šel v stečaj sep- tembra 2015, poskušal pro- dati že na dveh dražbah. Na prvi je izklicna cena za celoten kompleks s proizvo- dnimi prostori, skladišči, z upravno stavbo in opremo znašala 2,4 milijona evrov. Na drugi dražbi je cena pa- dla na 1,6 milijona evrov, na tretji dražbi, ki bo 1. marca, pa bo izklicna cena še nižja. Znašala bo le 720 tisoč evrov. Upravitelj upa, da mu bo premoženje v tretjem po-skusu uspelo prodati kot celoto, če pa tudi tokrat ne bo kupca, bo posebej proda- jal nepremičnine in posebej opremo. Najresnejši kupec je šoštanjsko podjetje Turna- plast, ki ima proizvodnjo v Secaplastu v najemu že od lanskega januarja. Zaposlil je tudi večino od sedemdesetih delavcev. Turnaplast se dose- danjih dražb ni udeležil, ker se mu je cena zdela previso-ka. JI Družba Alea inženiring, ki je v lasti družine Korošec, je objavila namero za prevzem Term Dobrna oziroma za od- kup vseh njenih delnic. Pre-vzemno ponudbo bo objavi- la najkasneje v prvih dneh februarja in takrat bo tudi znano, koliko denarja je pri- pravljena plačati za eno del- nico. Napovedani prevzem ni presenečenje, čeprav je marsikoga presenetilo, da ga je objavila Alea. Pričakovati je bilo namreč mogoče, da bo to storila največja lastnica zdravilišča družba Sanatus, ki je del poslovnega imperi-ja celjskega podjetnika Ale-ksandra Jančarja. Alea, ki jo vodi znan celj- ski odvetnik Dušan Korošec. je pomembna lastnica Term Dobrna že več kot desetletje. Njen lastniški delež je bil spr- va malo manj kot 25 odstot- kov, po zadnjih objavljenih podatkih pa zdaj znaša 32,6 odstotka. Dolgo časa je bil največji lastnik zdravilišča cer- kveni Zvon Ena Holding, od katerega je leta 2014, ko je bil že v stečaju, malo več kot 17 odstotkov delnic kupila druž- ba Sanatus. Vendar se njen la- stnik Aleksander Jančar, ki je v zadnjih letih krepko povečal svoj imperij na področju turiz- ma in je s prevzemom Štor- manovega hotela postal tudi največji gostinec in hotelir v Celju, pri tem še ni ustavil. Lani je z odkupom delnic, ki jih je imela Skupina G, svoj la- stniški delež v termah povečal na približno 33 odstotkov, kar Dušan Korošec pravi, da Term Dobrna ne kupuje zato, da bi jih prodal nekomu drugemu. Avto Krka ima še več Avta Celjetudi drugi poklici, vendar gre le za posamična delov- na mesta. »Napovedane zaposlitve so samo del tistih, ki se bodo odpirale na lokalnem trgu dela,« poudarja direk- torica celjske območne službe Alenka Rumbak. Statistični podatki namreč kažejo, da se je lani v regiji zaposlilo 7.894 brezposel- nih oseb, kar je 11,7 odstot- ka več kot v letu 2015. »Rast zaposlovanja pričakujemo tudi letos,« pravi Rumba- kova. Lani so podjetja na Celj- skem območni službi spo- ročila malo več kot 10 tisoč prostih delovnih mest. Naj- več povpraševanja je bilo po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, po delavcih za preprosta dela v predeloval- nih dejavnostih, natakarjih, zidarjih, prodajalcih in stru- garjih. JANJA INTIHAR je tik pod mejo, pri kateri je v skladu z zakonom treba obja- viti prevzemno ponudbo. Prav zato so mnogi pričakovali, da bo prevzem prej ali slej napo-vedal Jančar. »Ne sodelujemo z nikomer« V Aleji razlogov, zakaj so se odločili za prevzem Term Do- brna, ne razkrivajo. Tudi na vprašanje, zakaj delnic niso odkupili že takrat, ko sta jih prodajala Zvon Ena Holding in Skupina G, ne odgovarjajo. Pravijo le, da pač želijo »po- večati svojo udeležbo v lastni- štvu družbe«. Pri tem, kot je v imenu Dušana Korošca spo- ročila odvetnica družbe Alea Anita Peček, ne sodelujejo z nobenim podjetjem ali osebo. »Alea inženiring pri nameri za odkup delnic in podani po- nudbi nastopa samostojno in neodvisno ter ni v povezavi z nobeno drugo družbo ali ose-bo ali skupino družb ali oseb, katerih imena so se v preteklih dneh pojavljala v javnosti,« je zapisala Pečkova. Po objavi prevzemne namere so se na- mreč pojavili namigi, da Koro- šec Terme Dobrna prevzema skupaj z Jančarjem. Cilj nakupa ni prodaja Na vprašanje, ali je morda končni cilj prevzema prodaja Term Dobrna nekomu druge- mu, v Alei odgovarjajo, da del- nice kupujejo z lastnimi sred-stvi in za svoj portfelj. Delnic, ki jih že imajo, in tistih, ki jih bodo pridobili na novo, ne bodo namenili nadaljnji pro- daji. Pri tem še napovedujejo, da bodo ceno, ki jo bodo po- nudili za odkup, določili na podlagi cene, ki jo je delnica Term Dobrna dosegala na bor- zi v zadnjih mesecih. V zadnjih štirih mesecih preteklega leta je cena delni- ce Term Dobrna nihala med 1,7 in 2,5 evra. Po objavi prevzemne ponudbe je njen tečaj poskočil za skoraj 12 od-stotkov in je v začetku tedna znašal 2,25 evra. Jančar je na primer svoj prvi paket delnic spomladi leta 2014 uspel ku- piti relativno poceni, saj je za 17-odstotni delež zdravilišča plačal le malo več kot 400 ti-soč evrov.Poleg družb Alea in Sanatus sta večja lastnika Term Dobr- na še Zvon Ena Holding, ki ima 22-odstotni delež, pet odstotkov ima po javno do-stopnih podatkih v lasti ne- znan vlagatelj, ki ima delnice na fi duciarnem računu pri zagrebški Addiko bank. Preo- stalih sedem odstotkov delnic je v rokah malih delničarjev. Poslovanje term se izboljšuje V družbi Alea prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali v Termah Dobrna v bližnji prihodnosti načrtujejo kakšne večje naložbe. Zdravilišče jih namreč potrebuje. Še pred tre-mi leti so bile Terme Dobrna v precejšnjih fi nančnih težavah, s prihodom Aleša Semeje na čelo podjetja pa se je poslova- nje začelo izboljševati. Leta 2015 so terme ustvarile 7,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 182 tisoč evrov čistega dobička. Uradnih po- datkov za lani še ni, čeprav so se na Dobrni že sredi leta po- hvalili, da imajo najvišjo rast števila prenočitev med sloven-skimi naravnimi zdravilišči. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Poleg družbe Tehnični pregledi je Avto Krka iz stečajne mase Avta Celje kupil tudi servisno halo za osebna in tovorna vozila. Za nepremičnine v Ipavčevi ulici v Celju je do zdaj plačal že skoraj osem milijonov evrov.Stečajnemu upravitelju Matiji Vičarju je uspelo pro-dati še dve nepremičnini iz stečajne mase Avta Celje. Servisno halo za osebna in tovorna vozila v Ipavčevi ulici je za 1,7 milijona evrov, kolikor je znašala tudi iz- klicna cena, kupilo podjetje Avto Krka.S tokratnim nakupom bo Avto Krka postal lastnik kar precejšnjega dela premože- nja propadlega Avta Celje. Lani je preko svoje ljubljan- ske družbe C Center kupil Tehnične preglede, za katere je bilo na dražbi veliko za- nimanje. Končna cena, ki je znašala 6,2 milijona evrov, je bila zato od izklicne višja za kar dva milijona evrov. Avto Krka je kupil tudi prodajni salon na Ravnah. Na zadnji dražbi je bil ste- čajni upravitelj uspešen tudi pri prodaji poslovnega lokala v Žalcu. Kupila ga je sose- dnja pekarna Fijavž, ki na- merava širiti svojo dejavnost. Od nepremičnin Avta Celje sta tako ostala le še poslovni prostor v celjski Areni Petrol in večje zemljišče v Velenju. Z vsemi dosedanjimi pro- dajami se je v stečajno maso Avta Celje nateklo že več kot 10 milijonov evrov. Če ne bo nepričakovanih zapletov, bo po napovedih Matije Vičarja stečaj končan že letos. JI Foto: arhiv NT (SHERPA)delavcev, večino za določen čas. Sicer načrtujejo zaposli- tev dvajsetih ljudi s tehnični- mi znanji, ki jih potrebujejo v svojih razvojnih oddelkih. Če bodo takšne potrebe, bodo za-poslili tudi ljudi drugih pokli-cev, vendar z višjo izobrazbo. V Gorenju že nekaj let za- poslujejo ljudi s tehnično izobrazbo, ki jih nato sami usposabljajo. Kot pravijo, tudi letos posebnih težav pri iskanju primernega kadra ne pričakujejo, tudi zato, ker ve- lja podjetje za uglednega delo- dajalca. Kadre, ki jih je na trgu težko dobiti, si zagotavljajo tudi s štipendiranjem. Terme Olimia Zaradi uspešnega poslova- nja v letu 2016 in načrtov v letu 2017 v podjetju napove- dujejo od deset do petnajst novih zaposlitev. Nekaj ljudi bodo zaposlili zaradi upoko- jitev, večinoma gre za nova delovna mesta. Zaposlovali bodo srednji vodstveni kader na področju gostinstva in tr- ženja, a tudi tako imenovani operativni kader v gostinstvu, prodaji in trženju. Potrebujejo tudi čistilke in sobarice. V podjetju pravijo, da ima- jo pri zaposlovanju kar nekaj težav. Razlog sta oddaljenost term od urbanih središč in razvrednotenje gostinskega poklica v zadnjih petnajstih le- tih. Težava so tudi nizke plače za te vrste poklicev, še zlasti ker je treba delati tudi takrat, ko imajo drugi proste dneve. Bosio Zaradi povečanega obsega proizvodnje bodo v celjskem podjetju, ki ima trenutno 80 zaposlenih, letos odprli pet- najst novih delovnih mest. Za-poslovali bodo predvsem ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ne- kaj delavcev potrebujejo tudi v proizvodnji, zlasti orodjarje in ključavničarje. Zelo težko najdejo primeren kader, saj je na trgu, kot pravijo, izrazito pomanjkanje ljudi s tehnič- nim znanjem, tako z višjo kot nižjo izobrazbo. Mnogokrat si pomagajo s kadrovskimi agen- cijami, ki jim pripravijo nabor primernih kadrov. JANJA INTIHAR 6 Št. 2, 12. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Manj belih lis, več interneta ŠMARJE PRI JELŠAH – Prebivalci osmih slovenskih krajev na območju občin Šmarje pri Jelšah in Celje so dobili dostop do omrežja hitrega interneta. Si.mobil tako izpolnjuje zavezo, da bo do konca maja ta dostop omo- gočil 225 območjem po Sloveniji. Območja belih lis so kraji, kjer ni zagotovljen dostop do omrežja hitrega interneta LTE oziroma je to omrežje zelo slabo. Tehnologija LTE omogoča uporabo mobilnih tehnologij in spletnih aplikacij, hitro pošiljanje slik in vi- deoposnetkov, nemoteno gledanje mobilne televizije in poslušanje spletnega radia. Takšen dostop do interneta je primerljiv ali celo hitrejši kot dostop preko fiksnega omrež - ja. Po omrežju LTG pa bo v prihodnosti še več povpraše-vanja, saj na to omrežje povezujemo vedno več pametnih naprav, kot so poleg mobilnih telefonov tudi pametne ure, pametne zapestnice in nekatere druge tako imenovane »wearables« oziroma nosljive tehnologije. Pred dnevi je Si.mobil omrežje omogočil v osmih krajih, in sicer Male Dole, Zagaj pod Bočem, Žahenberc, Sv. Jurij, Vr - šna vas, Zibika, Spodnje Tinsko in Zgornje Tinsko. Si.mobil s pokrivanjem belih lis sicer izpolnjuje zavezo, da bo konca maja dostop do hitrega interneta dobilo 225 slovenskih kra- jev. Doslej je pokril že 98 odstotkov teh krajev.EP Vse o duševnih motnjah CELJE – V Domu sv. Jožefa nad Celjem se od oktobra vrstijo predavanja na temo Moja in tvoja duševna motnja. O različnih duševnih motnjah predavajo strokovnjaki iz Ljubljane in Celja. Po skoraj vseh predavanjih je na voljo še enourno osebno svetovanje. Oboje bodo pripravljali še vse do maja. Danes, 12. januarja, ob 19. uri bo predavanje in svetovanje na temo izgorelosti. To je stanje psihofizične in čustvene izčr - panosti, ko se med drugim pojavi zmanjšana zbranost. Zani-mivo je, da izgorelost ni nujno posledica dela. O njej bo pre- davala psihoanalitična psihoterapevtka mag. Urška Battelino, ki bo po predavanju eno uro osebno svetovala. Battelinova je bila prav tako prva predavateljica cikla predavanj Moja in tvoja duševna motnja, ki je oktobra predavala in svetovala na temo obsesivno-kompulzivne motnje. Novembra je bilo predavanje in svetovanje na temo osebnostnih motenj, o čemer je govorila psihiatrinja dr. Mojca Drnovšek. 23. februarja bo predavala in svetovala še na temo bipolarne motnje, to je nihanja razpo - loženja med vzhičenostjo in depresijo. Naslednje predavanje, ki bo 2. marca, bo o različnih podobah depresije in spoprije-manju z njo. O tej bolezni in njenih različnih simptomih bo predaval in svetoval specialist klinične psihologije mag. Drago Tacol. O anksioznosti, paničnih napadih in njihovi psihotera - pevtski obravnavi v luči krščanske duhovnosti bo predavanje in svetovanje 6. aprila. Te najpogostejše duševne motnje, ki so v znamenju strahu in tesnobe, bo predstavil klinični psiholog in teolog doc. dr. Janez Mlakar. Zaradi anksioznih motenj trpi kar desetina človeštva. Zadnje iz cikla predavanj bo 11. maja. Certificirana inte- grativna psihoterapevtka prof. Sandra Naka bo predavala o duševni travmi, njenih posledicah in zdravljenju. Predavanja in svetovanja so za udeležence brezplačna. BRANE JERANKOŽALEC– Žalčani se bojijo nadaljnjega gospodarske - ga razvoja v industrijskih conah, ki so zrasle v nepo- sredni bližini stanovanjskih naselij. Potem ko so pred pri - bližno dvema mesecema na vedno slabše razmere opo- zorili sosedje livarne Omco feniks, so zdaj zaradi napo- vedanih sprememb in širi- tev na nogah tudi stanovalci naselja južno od železnice. Župan Janko Kos jih miri in obljublja, da bo občina nemudoma začela izvajati ukrepe za omilitev hrupa, čez leta pa naj bi zgradili tudi južno obvoznico. Prebivalci tako imenovanih žalskih Benetk, naselja v juž- nem delu mestnega središča ob železnici, so zaskrbljeni zaradi odločitev občinskega vodstva. Ta želi s spremembo občinskega podrobnega pro- storskega načrta (OPPN) go - spodarski coni, ki meji na sta- novanjsko naselje, dati nove možnosti za razvoj in gradnjo. Tamkajšnje stanovalce že zdaj moti hrup, ki ga posredno in neposredno ustvarjajo pod - jetja, ki tam opravljajo svojo dejavnost. Bojijo se, da bo zaradi širitve še slabše in da bo kakovost bivanja bistveno nižja. Župan Janko Kos meni drugače: »Te spremembe po - menijo celo izboljšanje za ljudi. Dovoljena bo gradnja nižjih slemen stavb, s čimer bo manjše osenčenje, odmiki od ceste in naselja bodo večji in podobno. Vendar ljudje pre - prosto pričakujejo prestavitev industrijske cone drugam. A to območje je že od leta 1999 opredeljeno kot industrijsko, že zdaj tam delujejo podjetja, ki jim bodo spremembe omo- gočile širitev dejavnosti.« Ob tem župan pojasnjuje, da so vse postopke javnih objav in obravnav izpeljali v skladu z zakonodajo in skupaj s stro - kovnimi službami pripravili odgovore na vsa vprašanja. »Ni prostorskega načrta, s katerim se kdo ne bi strinjal,« zaključi. Moteč predvsem cestni hrup Bližnje stanovalce moti predvsem hrup, ki ga povzro- ča vedno gostejši promet na cesti Žalec–Griže, je pojasnil njihov predstavnik Ivan No - vak in poudaril, da nikakor ne zahtevajo selitve proizvodnje, čeprav bi ta res bolj sodila v degradirano območje ob avto - cesti, v obrtno cono Arnovski gozd. »Vse, kar želimo, je, da bi se obstoječi hrup na tej relaciji omejil pod meje dovo- ljenega. Vrednosti so po več različnih opravljenih meritvah namreč precej presežene,« je še povedal Novak. Župan je krajanom oblju- bil, da bo občina takoj zavi- hala rokave: »Če je največja težava hrup, potem bo obči- na takoj v skladu s sprejeto prometno strategijo začela izvajati ukrepe na tej cesti.« Kos je obljubil, da se bo ob- činsko vodstvo trudilo, da bi v prihodnjih letih uspelo zgraditi južno obvozno cesto, a je to, kot pravi, pogojeno s sprejetjem še enega OPPN in finančnega stanja. »Tudi sam želim, da bi promet speljali pred naseljem desno v sme - ri Celja in da ne bi šlo toliko prometa skozi Žalec.« LK, foto: GrupA Za industrijski razvoj, a ne (pre)blizu naselij Prebivalci žalskih Benetk se bojijo, da bi širitev industrijske cone v bližini še poslabšala kakovost bivanja Prizidek prihodnje leto? Na območju industrijske cone južno ob železnici posluje kar nekaj uspešnih podjetij, ki v regiji zagotavljajo zajetno število delovnih mest. Za nadaljnji razvoj teh podjetij sta nadgradnja in širitev območja nujni. Občina se pomena gospodarskega razvoja zaveda, enako tudi nuje po zagotavljanju dovolj kakovostnega bivalnega okolja občanov. Občina bo od investitorjev zato zahtevala, da bodo hkrati s širitvijo izvedli tudi možne omilitvene ukrepe. NAZARJE – Zgornjesavinjčani se že več let pripravljajo na gradnjo prizidka k zdravstve- nemu domu v Nazarjah. Ta bo med drugim omogočila priselitev službe nujne medicinske pomoči, ki za celotno dolino še vedno deluje v sosednjem Mozirju.Delo na dveh različnih loka- cijah namreč otežuje delova- nje zavoda. »Zaradi pridobiva- nja novih programov nam tudi sicer zmanjkuje prostora,« je povedala direktorica zgornje- savinjskega zdravstvenega doma Darja Es. Tako potre - buje ustanova še prostore za pediatrično dejavnost in refe-renčne ambulante, prav tako je prišlo do širitve dejavnosti fizioterapije. Za velik prizidek naj bi po načrtu letos pridobili doku - mentacijo. Manjkajo še inve- sticijska dokumentacija, grad- beno dovoljenje in uskladitev načrtov z občinskimi sveti. Sedmim občinskim svetom bo predlog naložbe predsta- vljen spomladi. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto in se, če bo šlo vse po sreči, tudi končala. Projekt gradnje prizidka zgornjesavinjskega zdravstve- nega doma z opremo prosto- rov je trenutno ocenjen na približno štiri milijone evrov. Stavba je ocenjena na 3,2 mi-lijona evrov. BJ Zgornjesavinjski zdravstveni dom v Nazarjah potrebuje prizidek. 7 Št. 2, 12. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Pomoč občine po stečaju Polzele Pogovori o možnostih zaposlitve v drugih podjetjih POLZELA – Že v času ugibanj, kako bo Pol - zela končala leto 2016, je župan Jože Kužnik zatrjeval, da bo občina ljudem ne glede na razplet stala ob strani. Čeprav so delavci ura - dno še zaposleni v tovarni, se že množično obračajo na občino po pomoč. Polzelska občina bo v prihodnjih mesecih v proračunu gotovo zagotovila več denarja za pomoči. Brezposelnost v občini se je s ste- čajem Polzele znova povzpela nad državno povprečje. Zgodbe ljudi so, kot pravi Kužnik, različne, stiske pa hude. »Po pomoč se je med drugimi na občino obrnila 55-letna občanka, ki je izgubila delo v Polzeli. Mož je upokojen in prejema 390 evrov pokojnine. Ob tem za-konca plačujeta 320 evrov kredita za hišo, v kateri živita sama, saj otrok nimata. Ne vesta, kako bosta preživela. Takšne zgodbe zarežejo v srce,« je eno zadnjih slišanih zgodb polzel-ske tovarne povzel Kužnik. Možnosti so Kljub temu pa vse ni tako temno, je prepri - čan polzelski župan: »O možnosti zaposlitev se pogovarjamo s kar nekaj večjimi podjetji v regiji. Med njimi so Novem, Odelo, BSH Nazarje, Conteiner Celje in tudi Gorenje. Prvi odzivi so zelo dobri in morda se vse skupaj vendarle ne bo tako slabo končalo.« Direktor žalskega Novema Matjaž Omladič je že pred časom napovedal, da bodo letos zaposlili do sto sodelavcev in zagotovo bo priložnost za delo dobil tudi kdo, ki ga je iz- gubil zaradi stečaja Polzele. Podobno velja za preboldski Odelo, kjer je že zdaj zaposlenih veliko nekdanjih delavcev propadle tekstilne tovarne. Zaposlujejo tudi v Nazarjah. Kot je pojasnila predstavnica podjetja, bodo glede na trenutna naročila do spomladi zaposlili do 30 delavcev in jeseni najverjetneje še 50. Novih zaposlitev ne načrtujejo v Gorenju. Predstavniki velenjskega podjetja se za zdaj, po besedah predstavnice za odnose z javno- stjo Mateje Celin, z nikomer niso pogovarjali o možnosti prezaposlovanja delavcev propa- dle Polzele. Lastovka še na trgovinskih policah Tovarna nogavic Polzela bo nadaljevala po- slovanje. Okrožno sodišče v Celju je namreč dovolilo poslovanje štirinajstih specializiranih trgovin Polzele po državi, prav tako je sogla-šalo s prodajo gotovih izdelkov na domačem trgu v trgovskih verigah in s prodajo gotovih izdelkov v tujino. S tem sklepom je, kot je pove - dal stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec, službo zadržalo nekaj več kot 20 ljudi. Hohnjec mora sicer v mesecu dni vložiti predlog za prodajo premoženja, ki se uporablja pri tem poslova- nju, kot poslovne celote. LK, foto: arhiv NT (SHERPA) Jože Kužnik je decembra, ko so v Polzeli delili odpovedi, prišel pred tovarno. Obljubil je, da bo občina ljudem pomagala.Ob propadu Garanta in zdaj še Polzele je občina v zgolj petih letih izgubila kar 600 delovnih mest. Tako so trenutno vlečni konji polzel- skega gospodarstva manjša novonastala podjetja z do 30 zaposlenimi.Gospodarska cona za nove naložbe Trideset parcel na križišču poslovnih poti ROGATEC – Pristojni si prizadevajo za boljši gospodarski razvoj občine. Torkova poslovna konferenca je bila namenjena predstavitvi gospodarske cone Rogatec, s katero želijo v občino pritegniti domače in tuje vlagatelje ter ponuditi nova delovna mesta. Gospodarska cona Rogatec leži med žele- zniško progo Grobelno–Stranje–državna meja in reko Sotlo ter je sestavljena iz tridesetih parcel, ki so v lasti družbe Anepremičnine. Namenjene so obrtnim, skladiščnim, prome - tnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim. Da bodo parcele zanimive za potencialne vlagatelje, je prepričan župan Rogatca Martin Mikolič. Meni, da je loka - cija primerna, saj občina leži tik ob državni meji s Hrvaško in ob Krapinsko-Zagorski županiji, ki je gospodarsko ena najbolje raz- vitih županij na Hrvaškem. Sicer si župan želi privabiti čim več različnih podjetji, saj to ustvarja veliko delovnih mest, v primeru neuspeha posameznega pa to pomeni manj odpuščanj in izgub delovnih mest, kot se to zgodi s propadom večjega podjetja. Župani morajo spodbujati gospodarski razvoj Takšna poslovna konferenca je eden od na - činov, kako lahko župani spodbujajo poslov - no pobudo, gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, je prepričan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Konkretnih nasvetov za Roga- tec nimam, a tu je dobra infrastruktura in mislim, da je na razpolago še vedno nekaj dobre delovne sile.« Sicer ministrstvo prek sklada za regionalni razvoj ter Slovenskega podjetniškega sklada pomaga podjetjem: »Tu je še agencija Spirit, ki je odgovorna za priva - bljanje zunanjih investitorjev.« Gospodarska cona Rogatec je velika 43 tisoč kvadratnih metrov, vodovod, kanali- zacija, električna napeljava, telekomuni - kacijski vodi ter plinovod so zagotovljeni. Parcele, velike od tisoč do tri tisoč kvadra- tnih metrov, prodajajo od 24 do 36 evrov za kvadratni meter. Avtocesta – najbližja je hrvaška Rogatec in omenjena industrijska cona sta od slovenske avtoceste oddaljena več kot od hrvaške. Ali gre za prednost ali slabost, ni smiselno razmišljati, je prepričan Počivalšek. Kot pravi, je pomembno, da infrastruktura omogoča čim hitrejše migracije, vseeno, po čigavih cestah. »Predvsem pa si sam že dolgo prizadevam, da bi ›padla‹ tudi šengenska meja – skupaj z ograjo.« Dvomilijonski trg, ki ga predstavlja naša »državica«, je enostavno premajhen, je pre- pričan predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marjan Mačkošek. »V družbi mo- ramo najti soglasje, ki bo podpiralo izvozno gospodarstvo.« Mačkošek meni, da je bližina hrvaške avtoceste prednost, saj ne bo treba uporabljati regionalne ceste, ki je že tako pre - obremenjena. EVA POPOVIČ ŠMARJE PRI JELŠAH – Že lep čas smo priča vrsti pripe- tljajev Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah pri iskanju novega direktorja. Šmarski svetniki na mestu ne želijo videti dolgoletne direktorice Irene Nunčič. Svetni - ki drugih občin ustanoviteljic se zgražajo nad spodletelim nelegitimnim oktobrskim razpisom za direktorja, ko je svet zavoda potrdil kandidata Aleksandra Svetelška, ki ni imel ustrezne izobrazbe. Celo poslanec dr. Vinko Gorenak obso- ja tamkajšnje dogajanje. V igro se je vključilo še tretje ime.Nunčičeva in Svetelšek ostala brez direktorskega stolčka Novo ime v burki iskanja direktorja zdravstvenega doma je Marjan Dikaučič Med prijavljenimi kandi- dati je bil tudi tudi Aleksan- der Svetelšek, ki ga občine ustanoviteljice za direktorja niso potrdile na oktobrskem razpisu, saj ni imel ustrezne izobrazbe. Čeprav so mu čla- ni Sveta zavoda ZD Šmarje pri Jelšah na prejšnjem raz - pisu kljub njegovi za takraten razpis nezadostni izobrazbi namenili veliko podpore, je kandidat na tokratnem glaso-vanju ostal brez glasov. Ena od prijavljenih je bila tudi dolgoletna direktorica in trenutna vršilka dolžnosti Irena Nunčič. Njo je za le dva glasova prehitel Marjan Dikaučič, ki je prejel osem glasov in s tem zadostno ve-čino glasov članov sveta. Če bodo kandidata potr - dile tudi občine ustanovi - teljice, bo Marjan Dikaučič postal novi direktor Zdra- vstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Dikaučič naj bi se si- cer prijavil tudi na neuspeli oktobrski razpis, a njegova vloga ni bila popolna. Kan- didat sicer delovnih izku-šenj v zdravstvu nima, kot pravnik je delal v podjetju Varnost Maribor ter sousta - novil podjetje Legalius, ki več ne deluje. Kdaj bodo seje občinskih svetov občin ustanoviteljic, kjer bodo svetniki odločali o tem, ali bo Marjan Dikau- čič nov direktor ZD Šmarje pri Jelšah, še ni znano. A pričakovati je mogoče hiter odziv občin, saj bo Nunčiče - vi mandat vršilke dolžnosti potekel februarja. EP Na v začetku decem - bra ponovljen razpis za direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah se je prijavilo osem kandida-tov, šest jih je izpolnjevalo razpisne pogoje. Svet za -voda zdravstvenega doma je potrdil kandidata za no - vega direktorja. Člane sveta je prepričal univerzitetni diplomirani pravnik Mar - jan Dikaučič iz Slovenske Bistrice. 8 Št. 2, 12. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV PODČETRTEK - Primeri so precej pogosti, predvsem na podeželju lahko v vsaki vasi najdete kakšnega. Žive meje, ki jih ljudje še posebej radi zasajajo ob cestah in javnih poteh, se z leti razrastejo in postanejo za pro- met moteče ali celo nevarne. Svetniki so na zadnji seji opozorili, da ukrepanje za javno dobro v takih primerih ne bi smelo biti stvar prijave in medsosedskih sporov. Redarska služba bi morala ukrepati na lastno pobudo. Vodja inšpektorata in redarstva za občine Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje Marko Razboršek se pro-blematike zaveda. Zasaditve najpogosteje ovi-rajo preglednost na priključkih zasebnih poti do občinske ceste. Še tako nemoteča zasaditev se z leti razraste. In na ta način je lahko resno ogrožena prometna varnost. Lastniki pa tega kot da ne opazijo. Najbolj moteče je tako stanje za okoliške prebivalce, kar je pogosto jabolko spora. Kot pravi Razgoršek, so kazni zagrožene in globe ne prav majhne. »Vsak prekršek pa je treba obravnavati po vseh predpisih, kršitev dokazati in šele potem lahko izrečemo globo.«Ukrepi so redki V praksi se verjetno že leta vozite mimo istih odsekov, kjer rastje ob cesti žive meje, a razen voznikov očitno ne motijo nobenega uradnega organa. A stvar ni tako enoznačna. »Tega je veliko in vsega ni mogoče urediti v letu ali dveh. Nekatere stvari lahko pogodbeni izvajalec, vzdrževalec cest, odstrani na lastno pobudo. V primerih, ko gre za ogrožajoče sta- nje, ukrepamo tudi mi. Seveda pa posredujemo tudi v primeru prijav.« V primeru slednjih gre običajno za zadnji ukrep jeznih sosedov, kar dokončno skali medsosedske odnose. Zato so v Podčetrtku svetniki z županom na čelu skle- nili, da naj redarska služba samoiniciativno pregleda vsaj nekaj cestnih odsekov letno in ukrepa po lastni presoji in uradni dolžnosti. V lanskem letu so v njihovi občini obravnavali med pet in deset tovrstnih primerov. V enem je na koncu rastje odstranil pooblaščeni izvajalec. Na območju vseh občin, ki jih pokriva inšpek - torat, pa dobivajo podobne prijave vsak teden. StO Foto: SHERPASo za promet moteče žive meje problem jeznih sosedov? Redarska služba naj samoiniciativno ukrepa, prepreči spore in zagotovi varnost Nespoštovanje javnega dobrega je pogosto tudi pri oranju, ko kmetje njive raztegnejo prav do cestišča, s čimer povzro- čajo škodo na javni povr - šini. Tudi za to jim redar - ji lahko izrečejo globo CELJE – Januarja so se začela nova javna dela. Večina izbranih kandidatov že dela. Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje je odobrenih 341 vključitev v javna dela, prijavitelji so jih želeli 476. Celjski območni službi je bilo odobrenih približno tri milijone evrov.Javna dela so se začelaUspešni pri pridobivanju denarja za plazove ŠOŠTANJ – Občina leži na območju, kjer so pogosti plazovi. V preteklih letih se jih je sprožilo več kot dvesto. S pomočjo dr - žavnega denarja jih v občini zdaj uspešno urejajo. Lani so bili v občini Šoštanj zelo uspešni pri pridobivanju državnih sredstev za sani- ranje poplavne ogroženosti. Najprej so sa - nirali najbolj kritične plazove, torej tiste, ki so ogrožali življenje ljudi in hiše. Država je letos financirala kar osem sanacij plazov z 850 tisoč evri. Eden največjih plazov je bil v Penku, ki je družini Melanšek uničil hišo. Voda s hlodi, ki je pridivjala po strmini, jim je uničila hišo in mizarsko delavnico. »Po- rušiti smo morali hišo in narediti na tem prostoru zadrževalnike vode, ki varujejo glavno cesto in železnico. Na vrhu strmine v gozdu je še en zadrževalnik vode, da ne bi ob večjem nalivu spet prihrumela v dolino. Samo ureditev tega plazu je bila ocenjena na približno 240 tisoč evrov,« je povedal župan Šoštanja Darko Menih. V Belih Vodah so končali ureditev treh plazov, sanacijo drugih še nadaljujejo. BGOManjši proračun zaradi odškodnin Vrt Vile Široko (Foto: arhiv Premogovnika Velenje)ŠOŠTANJ – V občini bodo imeli to in naslednje leto nižji proračun od leta 2016. Za letos v občinski blagajni načrtujejo 11,3 milijonov evrov prihodkov, podobno tudi za leto 2018, ko naj bi se v blagajno nateklo 11,4 milijonov evrov. Pri sestavi proračuna so imeli v občini teža - ve zaradi neizplačanih odškodnin Termoelek - trarne Šoštanj, kar za Šoštanj pomeni kar dva milijona manj denarja. Že lani so morali usta - viti projekte in tudi tiste, predvidene za letos, so zamrznili. »Zaustavili smo projekt gradnje nove avtobusne postaje in tudi gradnjo pri- zidka h glasbeni šoli. Pri Žlebnikovi domačiji, pri kateri je leta 1944 padel pesnik in partizan Karel Destovnik – Kajuh, smo želeli postaviti spominsko obeležje. V programu smo imeli tudi obnovo Trga bratov Mravljak,« je povedal župan Občine Šoštanj Darko Menih. Šoštanjski župan je še dodal, da se občina pogovarja s Holdingom Slovenske elektrarne in Tešem ter upa, da se bodo slej ko prej dogo - vorili vsaj o postopnem pridobivanju denarja, ki je namenjen za obnovo uničenega prostora v Šaleški dolini zaradi energetskih gigantov. Novosti med proračunskimi postavkami sta nakup in vzdrževanje Vile Široko, za kar so v letošnjem letu namenili kar 230 tisoč evrov. Pogovori s Premogovnikom Velenje o odkupu kulturne dediščine še trajajo, a župan upa, da se bodo kmalu dogovorili. BGOPlaz je družini Melanšek septembra 2014 uničil hišo in delavnico, zato se je odselila. (Foto: arhiv občine Šoštanj) Javno povabilo je bilo ob- javljeno v začetku novem-bra. Nato sta sledila tudi sklenitev pogodb z izvajalci in kadrovanje. Ciljna skupina so dolgotrajno brezposelni. Prednost so imeli tisti, ki so v zavodovi evidenci več kot dve leti. »V Območni službi Celje smo dajali prednost ti - stim, ki so brezposelni že dlje časa. Tako so dobili nekateri priložnost za vrnitev na trg dela tudi po petih ali šestih letih,« je povedala direktori- ca območne službe Alenka Rumbak. Javna dela so odobrena za različna področja, ki so opre- deljena v katalogu programov javnih del. To je na področju kmetijstva, komunale, izobra- ževanja, socialnih dejavnosti in splošnih programov, od pomoči pri urejanju javnih poti do učne pomoči ali dru-žabništva v socialnih ustano- vah. »Programi so raznovrstni, izvajalci pa so iz vseh občin, ki so na območju naše območ - ne službe,« je dodala Rumba- kova. »Obseg vključevanja je primerljiv s prehodnim letom,« še ugotavlja. Javna dela so namenjena predvsem vključevanju ranljivih skupin brezposelnih. Spodbujajo njihovo socialno in delovno vključenost. BJ 9 Št. 2, 12. januar 2017 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE – Prostofer je projekt, ki sta - rejšim ljudem brezplačno zagotavlja prevoz po vsako- dnevnih opravkih. Storitev opravljajo vozniki prostovolj - ci večinoma z lastnimi avto- mobili in na lastne stroške. V občini Slovenske Konjice pa bo odslej v ta namen na voljo električni avtomobil, ki ga bodo lahko uporabljali prostovoljni šoferji oziroma prostoferji. Poleg Radelj ob Dravi so Konjičani prvi, ki so pristopili k tej pobudi.Prostoferji na srčni in električni pogon Druga občina v Sloveniji v projektu Zlata mreža podpisala pogodbo o sodelovanju S projektom si ustanovitelji mreže prizadevajo zgraditi čim večjo skupnost opolnomoče - nih in zadovoljnih starejših ljudi, ki so deležni čim boljše socialne vključenosti. Mobil- nost je za to eden poglavitnih pogojev. A v primeru, ko ne moreš na javni prevoz, tega v bližini tvojega doma sploh ni, nimaš denarja za taksi in ni - kogar, ki bi te peljal, je o čem takem težko sploh razmišljati. Slovenska mreža prostovoljnih šoferjev ali prostoferjev zdru- žuje kakšnih sto posamezni - Prostoferji bodo na voljo preko telefonske številke 080 10 10 od februarja naprej.kov, ki so s svojimi avtomobili na svoje stroške na razpolago starejšim ljudem. Najbolj de- javen prostofer v lanskem letu je v sklopu te pomoči prevozil kar šest tisoč kilometrov. Več kot zgolj prevoz Kot je dejala vodja projekta Eva Jelnikar Mrak, si želijo v nadaljevanju ta projekt dvigniti na višjo raven s poglobljenim sodelovanjem na ravni lokal - nih skupnosti. Kot prva se je že pred časom odzvala občina Radlje ob Dravi, med ostalimi pa ledino orjejo prav Sloven- ske Konjice. Občina je kupila manjši električni avtomobil, ki bo na voljo voznikom pro - stovoljcem. Na ta način jim bodo prihranili stroške, svojim starejšim občanom po celotni občini pa ponudili pomemb - no storitev za višjo kakovost življenja. Prvega prostovoljca v mreži že imajo, do konca meseca bi jih radi povezali vsaj deset. Sistem deluje preko klic - nega centra na številki 080 10 10, kjer operater uporabnika poveže z voznikom. »Izku- šnje kažejo, da je prostoferstvo veliko več kot zgolj prevozna storitev. Gre tudi za izmenjavo izkušenj, osebno rast in dru- ženja na čisto osebni ravni,« je povedala Jelnikar Mrakova. Direktorica konjiške občin- ske uprave Breda Obrez Pre- skar je ob tem povedala, da bo občina projektu in prostovolj- cem zagotovila vso potrebno podporo, pa tudi izobraževa - nje. Ena od zahtev za uporabo bo le naročilo prevoza vsaj en dan vnaprej. »Ne bi si namreč želeli, da bi se projekt izrodil v taksi službo za tiste, ki v zadnjem hipu iz takih ali dru-gačnih razlogov ostanejo brez prevoza,« je malo za šalo dodal še župan Miran Gorinšek. StO Do konca avgusta končanaDrevo so okrasili CELJE – Številni verniki so v soboto, 7. januarja, praznovali pravoslavni božič. Pra - znovanje se je začelo s tako imenovanim badnjim večerom, ko so srbski pravoslavni verniki po stari navadi posekali mlado hrastovo drevo in ga postavili pred hišo. Na predvečer pravoslavnega božiča so se v celjski začasni pravoslavni cerkvi, pri av - tobusni postaji, zbrali otroci in z bonboni okrasili badnjak, to je mlado hrastovo drevo. Pol ure pred polnočjo so ga prinesli v cerkev, opolnoči je sledilo tako imenovano božično jutranje, ki spominja na katoliško polnočnico. V soboto dopoldne je sledila še slovesna božična liturgija. BJ Foto: GrupA Na badnji večer v celjski začasni pravoslavni cerkvi med krašenjem tako imenovanega badnjakaCELJE – V zadnjih mesecih je ob I. gim- naziji v Celju zrasla nova telovadnica, ki bo v teh dneh dobila še zadnja okna in nato bodo začeli še bolj pospešeno urejati njeno notranjost. Gre zagotovo za enega najbolj težko pričakovanih srednješolskih stavb v Celju, saj so desetletja generacije dijakov I. gimnazije v Celju poslušale obljube o tem, da bodo prav one tiste, ki bodo dočakale novo telovadnico. A se je vedno znova nekje za- lomilo in končno zgodba z dolgo brado le dobiva srečen konec. Novembra 2015 je ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport kot financer projekta podpisalo pogodbo z gimnazijo in izvajalcem, podjetjem GH holding iz Ljubljane. Vrednost gradbeno-obrtnih del je 2,7 milijona evrov, opreme pa približno pol milijona evrov. »Izjemno lepo stavbo, ki bo po merah in opremi dejansko bolj športna dvorana, sta pro - jektirala znana celjska arhitekta Valter in Sergej Ernst, nadzor pa izvaja podjetje AZ inženiring iz Celja. Gradnja bo po pogodbi, vključno z uporabnim dovoljenjem, končana najkasneje do konca letošnjega avgusta,« pravi ravnatelj šole dr. Anton Šepetavc. Dela izvajajo po na-črtih, dodaja, in če pride do kakšnih zapletov, jih sproti rešujejo. Eden takšnih je na primer zadnji zaplet o tem, kakšen naj bi bil parket v dvorani. Šola želi za razliko od izvajalca klasič - nega, ki ga bo mogoče čez desetletja obrusiti, in bo pri tem tudi vztrajala. Telovadnica bo imela veliko rokometno igri - šče, ki se ga bo dalo pregraditi na tri vadbene prostore, tribune z 900 sedeži in vrsto spre - mljevalnih prostorov, od garderob, kabineta za učitelje, shrambe za športne rekvizite … Stavba bo namenjena šolski telovadbi in raznim pri-reditvam, kot dober gospodar pa jo bo šola v večernih urah oddajala za rekreacijo zunanjim uporabnikom. TC, foto: SHERPADolgo pričakovana telovadnica pri I. gimnaziji v Celju dobiva končno podobo.Tretjina proračuna za naložbe ŠMARTNO OB PAKI – V občini bodo letos sedemsto tisoč evrov nameniti za naložbe. Na zadnji seji so šmarski svetniki sprejeli proračun za leto 2017 in predvidevajo prihodke v vrednosti 2,69 milijona evrov ter odhodke v višini 2,77 milijona evrov. Občina se namerava zadolžiti in to za malo več kot 38 tisoč evrov. Glavni naložbi bosta gradnja kanalizacije v Gavcah in obnova komunalne infrastrukture Šmartno ob Paki. Redno bodo vzdrževali lokalne ceste in javne poti, zamenjali dotrajane avtobusne postaje, zgradili bodo tudi pločnik v Rečici ob Paki ter sanirali dva pla-zova. Letos načrtujejo tudi obnovo objekta Baronija in če bodo objavljeni primerni javni razpisi, tudi obnovo kulturnega doma v kraju. BGO 10 Št. 2, 12. januar 2017 KULTURA Celjski ustvarjalki Nuša Komplet Peperko in Nea Likar bralce v novi slikani- ci Mojstri pajki popeljeta v skrivnosten in čaroben svet, v katerem gospodari-jo pajki. Zgodba govori o življenju na gradu, kjer že leta živijo pajki po ustaljenem urniku. Ko se nekega dne v njihove mreže zaplete metulj, se vse obrne na glavo. Ta pri- poved je nastala pred pribli- žno dvema letoma. »Našla sem natečaj, ki je želel z različnimi projekti obudi-ti grad Turnišče v bližini Ptuja. Pomislila sem, da so poleg klasičnih prebivalcev gradov, kot so kraljične in kralji, v takšnih opuščenih krajih zagotovo tudi paj- ki. Izziv mi je bil, kako jih predstaviti kot neko simpa- tično skupnost,« je poveda- la avtorica slikanice Nuša Komplet Peperko. Dolgo časa je nato zgodba čaka- la v njenem računalniku. Dokler ni njena prijateljica izrazila željo po ilustriranju knjige. Iskanje nove ilustratorke »Spodbudila me je, da sem zgodbo potegnila na površje in začela razmišlja- ti, da bi jo mogoče izdala v knjigi. Prijateljica je začela ilustrirati, prijavili sva se na razpis za kulturne dejav- nosti Mestne občine Celje, kjer sva dobili denar za na-tis. A njo je potem zgrabila panika, da teh 24 ilustracij ne bo mogla narisati v pra- vem času, in je odstopila od projekta. Meni je padla tema na oči, saj sem ostala brez ključnih ilustracij. Po-klicala sem Neo, ki je pre- vzela to delo, in super je bilo, da je ona našla založ- Pajki kot glavni junaki nove slikanice Ustavili sta jo Nuša Komplet Peperko in Nea Likar Ustavili sta jo Nuša Komplet Peperko in Nea Likar bo in se z njo pogovarjala,« je razložila manjše težave ob nastajanju knjižice avto-rica. »V treh mesecih ilustri- rati knjigo je bilo zame zelo naporno, a zdaj sem na to stisko že pozabila in se ve- selim nadaljevanja zgodbe. Ko sem zgodbo prebrala, mi je bila takoj všeč in mi je zlezla pod kožo. Z Nušo sva se odlično dopolnjevali in sodelovali,« je povedala ilu- stratorka Nea Likar. Mojstri pajki je njena že četrta ilu- strirana slikanica. Življenje pajkov podobno življenju ljudi Če je Nuša na zgodbo gledala kot na otroško lite- raturo, je Nea pristopila bolj odraslo in jo je videla bolj na simbolni ravni. Življenje družine pajkov se namreč malce spogleduje z življe-njem ljudi, kjer spremem- be pogosto prinesejo boljši način življenja. »Na knjigo ne gledam samo kot na čti- vo za otroke, kar dokazuje tudi to, da so jo poklanjali za poslovna darila in tudi da so si jo med sabo poklanjali odrasli. Mislim, da ima moč- no sporočilo o povezovanju in sodelovanju. Založba Ma-nični poet jo vidi kot spo- ročilo o drugačnosti, da je vsak od nas edinstven,« je povedala Nea Likar. Nuša neutemeljenega strahu pred pajki z zgodbo ni želela posebej spremi- njati, pogosto nezaželenim prebivalcem stanovanj je želela dati le naslovno vlo- go. »Poseben izziv bi mi bilo tudi za polže lazarje, netopirje ali podgane napi- sati zgodbo. Ne da jih pred- stavim kot junake, samo da jih predstavim kot del našega življenja. Neja se je zelo veliko ukvarjala s tem, kako te pajke narisati čim bolj ›luštne‹ in domače,« je dodala Nuša. »Zame je bil celoten proces knjige velika šola potrpežljivosti in zau- panja, da četudi gre kdaj kaj svojo pot, se nekako vrne nazaj na pravi tir. Pri vsem nama je zelo pomaga- la tudi založba.« Prva predstavitev knjige je bila v decembru v Celju znotraj Dnevov umetniške četrti, otroci in odrasli so uživali ob Nušini in Nejini interaktivni predstavitvi. Avtorici sta tudi veseli, da je knjiga obnovila stara prijateljstva, saj so se jima oglasili številni, ki jih že dolgo nista videli, in kupili njun nov izdelek. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Tomaž Črnej Slikanico krasijo pajki v različnih barvitih oblikah. Avtoric sta navdušeni nad svojim prvim skupnim izdelkom.Nea Likar (levo) in Nuša Komplet Peperko PRIPOROČAMO Razstava o osemdesetih V Zgodovinskem arhivu Celje bodo danes, 12. ja- nuarja, ob 18. uri odprli razstavo Dekade: osemde-seta, ki je nadaljevanje serije razstav Dekade. Projekt so strokovni sodelavci Zgodovinskega arhiva Celje zastavili ob koncu leta 2015, leto pred praznova- njem 60-letnice ustanovitve arhiva. Obdobje od leta 1980 do 1989 je bilo obdobje reševanja sistema, ki je razpadal, v pogledu zgodovinskih sprememb pa je bilo eno od prelomnih obdobij v dinamičnem 20. stoletju, ki je zaznamovalo tudi usodo posameznikov znotraj delujočih družbenih sistemov. Pomemben fotografski del razstave in kataloga, ki je izšel ob tem, so tudi fo- tografi je naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje, ki jih je arhiv prevzel lani v hrambo. BGO Zven kamna, ki prevzame Danes ob 18. uri bodo v Savinovem likovnem salonu v Žalcu odprli razstavo Zveneče skulpture – Zven kamna, ki prevzame. Interaktivni umetniški projekt se povezuje z 11. Bumfestom, mednarodnim festivalom tolkalnih skupin. Otvoritveni koncert bosta izvedla tolkalca Ma- tevž Bajde in Franci Krevh s skladbo Kamen in voda skladatelja Pavla Mihelčiča. »Posebnost razstave je ta, da bodo lahko obiskovalci zvočnost skulptur tudi preizkusi- li,« je ob povabilu dejal direktor Bumfesta Dejan Tamše. LK 11 Št. 2, 12. januar 2017 KULTURA Galerija Kvartirna hiša v teh dneh gosti razstavo celjskega ljubiteljskega slikarja Ljubana Šege. Po skupinski razstavi skupine Pro tempore je to njegova prva samostojna razstava v mestni galeriji. 88-letni Ljuban Šega je slikar samouk. Do leta 1988 je delal v prosveti in ko se je upokojil, se je še bolj posvetil slikarstvu. Je sou-stanovitelj slikarske skupi-ne Iris in trenutno deluje v skupini Pro tempore. Doslej je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter na likovnih kolonijah. Na razstavi, ki nosil naslov Modulacije, so predstavlje- ne predvsem abstraktne umetnikove slike. »Slikar - stvo Ljubana Šege je v za - dnjem obdobju usmerjeno v ekspresionistično maniro z modulacijami abstraktnih kompozicijskih elementov. Vse to sproščeno sestavlja v kompozicijsko celoto,« je povedal kustos razstave Matija Golner. »Barvne modulacije, prepletanje hladnih in toplih tonov, raz- porejanje barvnih ploskev, ki narekujejo ritem kom - pozicije, nakazujejo novo smer v njegovem izraznem iskanju,« je ob razstavi za-pisal kustos Matija Golner. »Abstraktne slike mi veli - ko bolj ležijo kot realistič - ne, čeprav slikam tudi njih. Izbral sem svoje najbolj izrazite,« je ob pogledu na razstavljene slike povedal Ljuban Šega. Na razstavi so razstavlje- ne predvsem velike slike, največje sliki, pravzaprav skicirki, sta visoki dva me- tra. »Zelo rad delam na ve- likih platnih, ker se bolje izrazim. Bolj sem iznajdljiv na večjih.« Največjo sliko, ki je naslikana na črni foli- ji in jo je uporabil zgolj za Glasbeni pozdrav novemu letu Celjski salonski orkester Lucky & the Pipes je minuli teden v cerkvi sv. Duha v Celju pripravil ponovoletni koncert. V goste je povabil nekaj znanih obrazov in se predstavil z različnimi melodijami in glasbenimi zvrstmi. Salonski orkester Lucky & the Pipes pod vodstvom dirigenta in aranžerja Srečka Cizlja je na ponovoletnem koncertu poskrbel za vse novoletne okuse s preigravanjem klasičnih skladb, madžarskih plesov, pop pesmi in z nekaterimi cerkvenimi ter božičnimi melodijami, s katerimi se je poslovil od starega leta. Orkester je z ubranim igranjem pospremil sopranistko Urško Pevec in baritonista Leona Ašenbergerja, v goste pa je povabil tudi Matica Supovca, sicer pevca ansambla Unikat. EP, foto: FB Lucky & the Pipes Eksplozija barv razvijanje ideje, je naslikal na terasi bloka. »Za takšno sliko je treba imeti prostor. Folijo sem lepo razprostrl po tleh in slikal nanjo. Vča- sih niti ne vem, kaj bo na - stalo. Sproti dodajam barve. Potem včasih sliko malce pustim, da odleži, in jo ka- sneje pogledam. Včasih še kaj dodam, večinoma sem zadovoljen z naslikanim. Če sem razpoložen, lahko naslikam že v eni uri.« Vedno je čas za obisk kulturnih prestolnic Zelo rad ima barve. Razsta- vljene slike se šibijo pod težo barvitosti. »Likovna kritičar - ka Marlen Premšak je rekla, da so moje slike eksplozija barv,« je potrdil slikar. Jeseni je s prijatelji iz li - kovne skupine Pro tempore razstavljal v avli Fakultete za logistiko v Celju. »Včasih sem skupino tudi vodil, zdaj je prenaporno urejati vso or - ganizacijo,« je dodal Šega. Še vedno si vzame čas za obiske razstav. »Sem reden obisko-valec Beneškega bienala, rad grem v Gradec in tudi na Dunaj.« Še posebej rad obi- šče razstave svoji vzornikov, kot so Klimt, Monet in tudi Manet. Razstava velikih slik in opaznih barv bo na ogled do konca januarja. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPALjuban Šega in Matija Golner pred največjima skicama V zadnji številki revije Zgodovina za vse je ponov - no veliko zanimivih tem; od kulture obedovanja do ma - ščevalnih požigov. Za Celja- ne je še posebej zanimiva razprava, ki odstira pogled v družinsko življenje Johanna Gabriela Seidla. Revija Zgodovina za vse, ki jo že 23 let izdaja Zgo - dovinsko društvo Celje, zgodovine ne predstavlja s suhoparnim prikazom zgo- dovinskih dogodkov, temveč skozi različne zgodbe oziro-ma razprave prikaže zgodo- vino vsakdanjega življenja in zgodovino malih ljudi. V zadnji številki revije je za Celjane še posebej zanimiva razprava z naslovom Edina budilka je detece moje, ki sanje zbudi kadar koli za - poje. V njej Alenka Hren Medved odkriva življenje Johanna Gabriela Seidla v Celju. »Seidl je bil avstrijski pesnik, literat, zgodovinar, narodopisec in šolnik, ki je v letih od 1829–1840 poučeval na celjski gimnaziji. Iz časa njegovega bivanja v Celju se je ohranil dnevnik, ki ga je pisal za svojega prvorojene- ga sina Karla. Dnevnik prika - zuje intimen svet izobraže - nega meščanstva. V dnevnik Johann zapisuje vsakdanje prepreke in zanimivosti, s katerimi se je srečaval kot oče v prvih letih otrokovega življenja,« je povedal ure- dnik revije Borut Batagelj. Poleg celjske zgodbe so v reviji razprave o kulturi obedovanja v 18. stoletju na Kranjskem, o maščevalnih požigih v predmarčni dobi, o razvoju in pomenu dekliške- ga šolstva pod Avstro-Ogrsko in pomenu spodnještajerskih in prekmurskih jezuitskih matematikov in fizikov za slovensko znanost. Na kon - cu revija prinaša zapise o knjižnih novost. »Aleksander Žižek, Tone Kregar, Anja Prša Razstava Ljubana Šege Orkester Lucky & the Pipes je sicer v preteklosti že sodeloval z nekaterimi velikimi glasbenimi imeni, kot so Elda Viler, Oto Pestner, Modrijani, Uroš Perić in Irena Vrčkovnik.Meščanska družinska intima v 19. stoletju Nova številka Zgodovine za vse in Matej Ocvirk so si izbrali vsak svojo aktualno knjižno izdajo in jo ocenili,« je še do- dal Borut Batagelj. Revijo Zgodovina za vse, ki izhaja dvakrat na leto, je mo- goče naročiti na spletni stra - ni društva ali kupiti v celjski knjigarni Antika ter Muzeju novejše zgodovine Celje. BGO 12 Št. 2, 12. januar 2017 NAŠA TEMA Najdlje živijo učiteljice Poznavalec stoletnih ljudi dr. Blaž Podpečan: »Stoletni moški so v precejšnji manjšini, vendar je najstarejši človek v Sloveniji moškega spola« Najboljši poznavalec slovenskih in tudi drugih stoletnikov je dr. Blaž Podpečan. Življenje in delo stoletnikov je vsekakor posebna in izjemna tema, ki vzbuja veliko zanimanje javnosti. Podpečana zato veliko vabijo na različne konce, da ljudem o stole-tnikih pove vse, kar jih zanima. Srečali ste veliko slovenskih stoletnikov, več kot sto ste jih osebno spoznali. Kakšni so ti ljudje, kako kakovostno je njihovo ži-vljenje? To so ljudje kot vsi ostali. Skupnih značil- nosti pri njih nisem opazil. Povezuje jih viso-ka kronološka starost in to, da jim je uspelo ohraniti telesno, duševno in socialno zdravje. Vsaj za polovico lahko rečem, da imajo zelo kakovostno starost in da nekateri kažejo deset ali celo dvajset let manj. Kakšno življenje so imeli v mladih letih ti stoletniki, so zdravo živeli? Jim je bilo z rožicami postlano oziroma so veliko trpeli? Predvsem so živeli zelo skromno. Skoraj nikogar od njih nisem slišal pripovedovati, da je imel zelo lahke, enostavne razmere. Vemo, da so bile nekoč razmere nasploh bistveno težje, predvsem v gospodarskem smislu. Prav tako si niso mogli izbrati poklica, ki so si ga želeli. Ampak morda je vse to vplivalo, da so se naučili premagati stres in pomanjkanje ter da so si ustvarili obrambne mehanizme, ki so jim pomagali, da je bila njihova pot skozi življenje lažja, kot bi bila sicer. To pomeni, da so težave premagovali z načelom življenj- ske nujnosti, da so imeli enostaven življenjski slog, zdravo prehrano, veliko gibanja, manj stresa in tako naprej.Zanimivo je, da ste med stoletniki opazili, da so v ospredju ljudje z določenimi poklici … Nekateri poklici so izstopa - joči. Takšna je skupina učite- ljic, tako kot je tudi po svetu. Tudi najstarejši Angležinji vseh časov sta obe učiteljici. Razlogov je verjetno več, mi-slim pa, da je to povezano z njihovim pedagoškim uspo- sabljanjem, med katerim so izstopajoče nekatere vrline, kot so metodičnost, natanč- nost in vestnost. Teh vrlin niso zgolj posredovale svo- jim učencem, ampak so jih ponotranjile, jih sprejele v svoje življenje. Obenem je treba povedati, da so te gospe ohranjale svoje so- cialno zdravje tudi po upokojitvi. To pomeni, da so se veliko družile z vrstnicami, reševale križanke, brale, se ukvarjale z vnuki, nudile inštrukcije …. Na ta način so svoje socialno staranje upočasnile. Kaj pa moški stoletniki? Ti so predvsem redki. Med desetimi stole- tnimi ljudmi je tako rekoč samo en moški. Osebno sem se srečal s približno štiridesetimi in ugotovil, da so zelo različni. Nekateri so bili zelo uspešni kmečki gospodarji ali obrtniki, intelektualcev je malo. Nekateri niti sami ne vedo, kako jim je uspelo dočakati tako visoka leta. Ničesar v njihovem nekdanjem življenj-skem slogu ne kaže na kaj izrednega. Kako je z moškimi nasploh?Zanimivo je, da je bil prvi uradno potrjen superstoletnik ravno moški. To je gospod z Nizozemske, ki je bil rojen konec 18. stoletja in je bil veteran napoleonskih vojn. Moški se ves čas pojavljajo med stoletnimi ljudmi, vendar na obrobju in v manjšini. Najstarejši moški vseh časov je dočakal 116 let, najsta-rejša ženska je dopolnila 122 let. Razlika v povprečni življenjski starosti moških in žen - sk se po vsem svetu kaže tudi pri stoletnikih. Zelo redko je v kateri državi najstarejši mo-ški starejši od najstarejše ženske. V Sloveniji se trenutno pojavlja ravno ta izjema, saj je najstarejši Slovenec starejši od najstarejše ženske. Kako je med stoletniki s poročenimi in z neporočenimi? Približno tretjina stoletnikov ni bila nikoli poročena in tudi otrok niso imeli. Tudi med tistimi, ki so bili poročeni, je precejšen odsto - tek takšnih, ki niso imeli otrok. Tudi po svetu velja pravilo, da najdlje živijo ženske, ki niso bile nikoli poročene in niso imele nobenih otrok. Takšnih je približno tretjina tudi med superstoletniki. Posebnost so torej tako imenovani super - stoletniki, to so ljudje, ki doživijo več kot 110 let. Kako je s superstoletniki v Sloveniji? Trenutno ni nikogar. Upajmo, da bo go - spod Dragoš, ki je najstarejši Slovenec, ro- jen avgusta leta 1907, letos dočakal to visoko obletnico. To bo nasploh prvi Slovenec, ki bi doživel 110 let. Vemo seveda, da je bila leta 2009 najstarejša Slovenka vseh časov go - spa Katarina Marinič, ki je dočakala takšno starost. Nato je ni dočakal nekaj časa nihče, decembra predlani pa jo je gospa Maggi Ven - celj, to je Slovenka, ki je dolgo časa živela v Italiji. Gospa Vencljeva je zdaj že pokoj- na in ji rekorda gospe Mariničeve ni uspelo preseči. Tako da Mariničeva še vedno ostaja najstarejša Slovenka. Srečali ste se tudi z Ano Mulej iz Doma ob Savinji Celje, ki je dočakala skoraj 110 let. To je v naši regiji kot kaže najvišja doslej dosežena starost. Kako je bilo z njo? Škoda je, da je bila gospa Mulej ves čas v senci gospe Marinič, saj je nenavadno, da sta v istem času živeli dve ženski tako visoke starosti. Dolgo časa je bila druga najstarejša Slovenka, zdaj sta jo že presegla gospa Ven-celj in tudi gospod Dragoš. Zdaj je Mulejeva na četrtem mestu. Srečanje z njo je bilo po- sebno doživetje, tako kot z vsemi stoletniki, ki so starejši od 107 let. Seveda od takšnih intervjujev z njimi ne smemo pričakovati preveč, vendar je kljub temu zanimivo, da je bila gospa sposobna o svojem življenju še kaj povedati. Recimo o nasvetih za zdravo Dr. Blaž Podpečan je iz Pariželj v občini Braslovče. Njegovi sta knjigi Nagrobniki, podobe živih in Tedi ni blo tek ko dons. Prvo delo je rezultat raziskovanja mest pokopavanj in nagrobnih obeležij v Spodnji Savinjski dolini tekom stoletij. V drugi knjigi so zbrane folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline. Prav tako je soavtor monografije Občina Braslovče, v tisku je še monografija Govorica tišine, in sicer na temo nagrobnikov. Podpečan je po izobrazbi arheolog in deluje zadnji dve leti kot samostojni kulturni delavec. Dr. Blaž Podpečan »Starostnike vsakodnevno pre- gledujemo v ambulantah, spre- jemamo na oddelek ter operira- mo. Pravzaprav predstavljajo ti že več kot tretjino vsakodnevnih bolnikov,« je povedal vodja trav - matološkega oddelka celjske bol- nišnice, asis. mag. Drago Brilej. Med njimi je občasno kakšen od stoletnikov. Opozoril je na dejstvo, da je sta- rejše prebivalstvo danes precej bolj dejavno, kot je bilo pred časom. Sodeluje v prometu ter se poslu - žuje različnih prevoznih sredstev. »Tako naletimo precej pogosto na tako imenovane politravme, na hude poškodovance. Ti predsta- vljajo za nas pri samem zdravlje- nju še poseben izziv,« je povedal o svojih izkušnjah specialist splošne kirurgije in travmatologije. Poškodbe najstarejših občanov so pogosto zanje usodne. »To je zelo pogosto. Recimo zlom kolka, ki bi ga mlajši človek prebolel v nekaj mesecih, se za desetino sta-rostnikov konča s smrtjo,« opaža izkušeni zdravnik. »To ne zaradi zloma samega, ampak, ker jih vrže iz rahlega ravnovesja, v katerem živijo,« se večkrat prepriča. Nato začnejo postopno odpovedovati ostali telesni organi. Po statističnih podatkih ostane po zlomu kolka živih le še dve tretjini teh staro - stnikov. Specialist zato poudarja preventi - vo, da do padcev ne bo prišlo. Tre-ba je biti pozoren na različne ovire po stanovanjih, od preprog naprej. Še posebej nevarno je ponoči, zato svetuje osvetljene prostore. Poseb- nega pomena je vzdrževanje tele - sne kondicije. Zelo pomembno je prav tako pravočasno odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Foto: GrupA Telesna in umska telovadbaDr. Dragan Kovačić, specialist interne in srčno-žilne medicine (Foto: SHERPA) Zdravnik dr. Dragan Kovačić iz celjske bolnišnice, specialist inter - ne medicine in srčno-žilne medi- cine, se pri svojem vsakodnevnem delu srečuje tudi s stoletniki in z drugimi bolniki častitljive starosti. Stoletniki so seveda redki. »Ponavadi so to ljudje z bogatimi življenjskimi izkušnjami, ki jim je vredno prisluhniti. Skoraj vedno povedo kakšno zanimivo zgodbo,« je povedal predstojnik kardiološke - ga oddelka celjske bolnišnice. »Po zdravstveni plati so posebni, saj se pri njih pojavljajo določene težave, ki jih pri mlajših srečujemo redke- je,« je še povedal Kovačić. »Poleg tega je njihov organizem bistveno bolj ranljiv. Treba jih je zdraviti s pomočjo pogostih kontrolnih pre- gledov in z majhnimi premiki v terapiji, saj telo velikih nihanj med zdravljenjem ne prenese več,« opa - ža specialist.Zdravnik jim tudi svetuje. »Vedno se vprašam, če ne bi moralo biti obra - tno, da bi oni meni svetovali,« je na-pol v šali dejal mlad zdravnik, ki še nima niti polovice kilometrine, ki jo imajo stoletniki. Svetuje jim podobno kot nekoliko mlajšim bolnikom, to je redno telesno dejavnost za ohra - njanje napetih mišic, trdnih kosti in gibljivih sklepov. »To je koristno tudi za preprečevanje poškodb, ki so med glavnimi nevarnostmi za te bolnike. Prav tako je koristno za srčno-žilni sistem, za vzdrževanje prehodnosti žil,« poudarja specialist Kovačić. Po-leg telesne dejavnosti zelo poudarja ohranjanje duševne čilosti. To je tako imenovana umska telovadba, med njo ima za preprečevanje demence dokazano ugoden učinek reševanje križank. »Poudarjam tudi redne stike z drugimi ljudmi, saj med pogovori ohranjamo svoje umske zmogljivo- sti,« je še omenil zdravnik.Usodne poškodbe Počuti se kot mlada Pri 104 leta stari Celjanki, ki še vedno ustvarja »Počutim se, kot bi bila mlada,« je na vprašanje o svojem počutju odgovorila sestra Mara Vampelj, ki je drugi najstarejši človek na našem območju. Pri tem se je pri- srčno nasmejala. Sestra, ki je stara 104 leta, pravi, da nekatere težave sicer ima, vendar nanje ne misli. Prava korenina je! Pri 85 letih je odšla kot misijonarka v Bosno, v stotem letu se je priselila v Celje. Doma je iz Dobrove pri Ljublja - ni in prihaja iz družine z devetimi otroki. Ko je odrasla, se je s kolesom vozila na ljubljansko tržnico, kjer je prodajala predvsem jajca, maslo in perutnino. »Že od nekdaj sem si želela, da bi šla k redovnicam,« je povedala. Želja se ji je uresničila, postala je redovnica frančiškanka. Nato je bila kot redovnica dolga leta v samostanih po Italiji. »Italijansko sem se naučila zelo hitro, saj sem v cerkvi pri maši brala v tem jeziku berilo,« se rada spominja Apenin - skega polotoka. Leta 1979 se je vrnila v domovino. »To je bila velika sprememba. Nisem se mogla takoj navaditi, želela sem se vrniti v Italijo,« se spominja pri-hoda v Slovenijo. »Počasi sem se le privadila,« je dodala. Delovala je v različnih krajih Slovenije. Nato je pri 85 letih odšla v porušeno Bosno in Hercegovino v misijon. Tam je delo - vala med vračajočimi se begunci, ki so se vrnili med razvaline. 13 Št. 2, 12. januar 2017 NAŠA TEMA starost. Nikoli ni bila poročena, bila je tako imenovana teta na manjši kmetiji. Skrbela je za svoje ostarele starše in pomagala dru- žinam sester in bratov. Kot sem opazil, je bila značilna predstavnica stoletnic, ki so vse življenje trdo delale, vse jemale po načelu življenjske nujnosti, uživale zdravo prehrano in imele globoko duhovno življenje. Takšnih, ki so bili zmerni v vsakem pogledu, sem sre- čal še nekaj. V čem je skrivnost tega, da ljudje živimo vedno dlje? Zagotovo je to posledica tehnološkega na- predka in napredka v medicini. Veliko bolezni je bilo sčasoma izkoreninjenih. Prav tako je življenjski slog bolj zdrav in razmerje med delom in počitkom je boljše. Ob tem se bom osredotočil na zanimivo misel, ki mi jo je povedal stoletnik profesor Čokl iz Zibike na Kozjanskem. On je dejal, da so za doseganje visoke starosti pomembni trije dejavniki, to so genetika, življenjski slog in sreča. Marsikoga, ki bi lahko dočakal visoka leta, nato nekaj ne- srečno zaustavi. Pa naj bodo to nesreča, padec ali pljučnica, ki je lahko za starega človeka usodna. Kako je prišlo do tega, da ste začeli razi- skovati stoletnike? Z Inštitutom Antona Trstenjaka za geron- tologijo in medgeneracijsko sožitje sem so- deloval v raziskavi o stališčih, potrebah in zmožnostih starejših od petdeset let, ki jo je naročila vlada. Med njimi je bil obsežen vzorec starejšega prebivalstva, med katerim so bili stoletniki. Ko sem se pogovarjal z an-ketarji, ki so z njimi govorili, so mi povedali o zanimivih izkušnjah, kako vitalni so bili še nekateri. Tudi ko sem sam zbiral podatke o ljudskem izročilu v Savinjski dolini, sem se srečal s stoletniki, ki so me presenetili po tej plati. Nato sem se vprašal, čemu ne bi nare- dil raziskave in ugotovil, kdo so slovenski stoletniki, kako živijo, kaj nam sporočajo in tako naprej. Najprej sem obiskal najstarejšo Katarino Marinič, nato sem jih obiskal še na desetine, saj sem jih hotel v raziskavo vključil čim več. BRANE JERANKO Pisatelja Borisa Pahorja iz Tr- sta, ki je star častitljiva 103 leta, smo pred nekaj dnevi zmotili ravno v času, ko so ga pripeljali iz bolnišnice. Po padcu, ki ga je doživel pred kratkim. Kljub temu pogovora z našo medijsko hišo ni odklonil. To je seveda žilav člo- vek, poln življenjske energije. Najbolj prevajanemu slovenskemu avtorju v desetletjih življenja ni bilo ravno z rožicami postlano. Mladost je bila v znamenju fašističnega prega- njanja Slovencev, saj je moral objaviti svoje prvo delo v celjski reviji Mla- dika pod psevdonimom. Med drugo svetovno vojno je bil kot italijanski vojak v Afriki, nato kot taboriščnik v nemških koncentracijskih taboriščih. Na koncu vojne je dobil še jetiko. Pisatelju sem povedal, da pripra- vljam širšo temo o stoletnikih, in sem ga seveda najprej povprašal po receptu za dolgo življenje. »Vedno me je vleklo na hrib, zato sem precej hodil v hribe. Na Triglavu sem bil šestnajstkrat, šel sem tudi na Razor, Prestreljenik, Kanin …« je povedal o manj znani plati svojega zasebnega življenja. »In morje, seveda, se razu- me. Plavanje z ženo, kopanje. To je priporočljivo,« je svetoval.»Stotriletnika« sem povprašal tudi o današnjem vsakdanjiku. »Ta- kšen je kot vsi drugi dnevi mojega življenja,« je odgovoril. In povedal o zgodnjem vstajanju, zajtrku in po njem o sedenju pred pisalnim strojem. Po kosilu se je odpravil na polurni ali še daljši sprehod, odkar je postal vdovec, kar sam. Nato je popoldne spet delal. V za- dnjem času so se mu pojavile te- žave z očmi in prva operacija, ki je uspela. Nato je sledila operacija še drugega očesa, ko se je pojavila krvavitev. To zdravniki še rešujejo, mi je povedal.UE: Število: Celje 8 Laško 1Mozirje 0Slov. Konjice 1 Šentjur 2 Šmarje pri J. 4Velenje 2 Žalec 3 Stoletnik, ki še nastopa Počuti se kot mlada Pri 104 leta stari Celjanki, ki še vedno ustvarja V teh dneh nastaja nov prtiček sestre Mare s celjskega Brega. Stara je 104 leta.Vsakodnevno delo V stotem letu življenja je sledila nova selitev, tokrat v Celje. »Tu se zelo dobro počutim, ljudje so zelo dobri,« je povedala od srca. »Še danes mi je prišla neka gospa voščit,« se je veselila. V začetku tega leta je sestra Mara obiskala tudi veliko razstavo jaslic Božičnega Vojnika. »Bilo je krasno. Prvič v življenju sem videla nekaj tako lepega,« je povedala vsa navdušena. »Še vedno premišljujem o tistih jaslicah, vsak jih je ustvaril po svoje,« je dodala. Spomnila se je celo tega, da je bil pri vsakih jaslicah napis, kdo jih je izdelal. In kakšen je njen vsakdan? »Veliko se posvečam molitvi, a tudi na delo mislim. Moje delo je kvačkanje,« je odgovorila. Nastajajo številni prtički z različnimi vzorci. »Naredila sem jih več sto, čeprav sem se tega nau- čila šele, ko sem bila stara 66 let,« je povedala. Tudi v teh dneh dokonču- je prtiček, za katerega je rekla, da je njen zadnji. Toda takšnih »zadnjih« prtičkov je bilo že nekaj … Stoletni-ke je seveda treba vprašati tudi po receptu za dolgo življenje. »Delo in molitev!« je brž odgovorila 104 leta stara redovnica Mara Vampelj. Poleg najbolj znanega stoletnika slovenske narodnosti, pisatelja Borisa Pahorja iz Trsta, je dočakalo stoti rojstni dan kar nekaj znanih Slovencev. Med njimi je nekdanji slovenski in jugoslovanski politik dr. Anton Vratuša (rojen leta 1915), ki je bil v stotem letu še slavnostni govornik na proslavi partizanske bitke v Dražgošah. Med znanimi Slovenci, ki so dočakali precej več kot sto let, je strokovnjak na področju gozdarstva Martin Čokl (1907–2014), ki je avtor več knjig. Čokl je bil rojen v Zibiki (občina Šmarje pri Jelšah) in je dočakal kar 107 let. Stoti rojstni dan je praznoval tudi olimpionik Leon Štukelj (1898–1999). Sto let in dva dni je živela slovenska violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar (1902–2002), hči slovenske pesnice Vide Jeraj. Pri starosti več kot devetdeset let je napisala knjigo svojih spominov Večerna sonata, ki je prejela Levstikovo nagrado. Stoti rojstni dan je prav tako praznovala mlajša sestra Jeraj Hribarjeve Mara Kralj (1909–2010), ki je bila slikarka, ilustratorka in lutkarica. Na seznamu slovenskih stoletnic je tudi slovenska krajinska arhitektka Juta Krulc (1913–2015), ki je obveljala za najstarejšo aktivno oblikovalko vrtov celo v svetovnem merilu.Vir: ministrstvo za notranje zadeve Stoletnikiv naši regiji: Stoletniki v Sloveniji: Starost: Število: 109 let 2 108 let 4107 let 3105 let 7 104 leta 16 103 leta 18102 leta 45101 leto 59100 let 73 Boris Pahor (Foto: Claude Truong-Ngoc)Foto: GrupA 14 Št. 2, 12. januar 2017 KRONIKA Spet vlomili v župnišče Konec tedna so neznanci vlomili v cerkev in župnišče v Svetem Jerneju pri Slovenskih Konjicah. Iz prostorov so ukradli približno tristo evrov, pri čemer so samo zaradi vloma povzročili za približno 2.500 evrov škode. Gre še za enega v nizu vlomov v slovenska župnišča in za še eno od tatvin. Nazadnje so se takšni dogodki vrstili lani poleti in jeseni na Celjskem. Nekaj storilcev je policija takrat tudi prijela. Neznancev, ki so kradli ta konec tedna v Slovenskih Konjicah, policisti še niso izsledili.Odprtih veliko vprašanj. Nevarnosti ni. Še vedno ni povsem jasno, kaj se je dogajalo v naselju Zabukovica v občini Žalec na zadnji dan leta 2016. Zaradi vdihavanja neznane dražeče snovi je na silvestro - vo kar šestnajst ljudi potre- bovalo zdravniško oskrbo, med njimi devet gasilcev. Slednji kljub opravljenim meritvam v zraku niso za - znali nevarnih snovi. Občina in občinski štab civilne za - ščite sta v prvih dneh nove-ga leta, da bi ljudi pomirila, pomoč pri izvajanju meritev poiskala tudi v Ljubljani. Strokovnjaki sledi plinov ali drugih dražečih za ljudi nevarnih snovi niso zaznali. Čeprav naj bi bila vsakršna nevarnost mimo, ostaja od - prtih veliko vprašanj. Vedno več je kritik tudi glede dela uradnih oseb, ki so bile na najdaljšo noč v letu na dol- žnosti in so prisostvovale neljubemu dogodku. Uro in pol prej, preden je odbilo polnoč in je večina Slovencev s penino pozdra- vila prihod novega leta, je praznovanje v Zabukovici zmotila neznana dražeča snov. »Z družino smo pra- znovali doma. Poslušali smo glasbo, se pogovarjali, nakar me je mož vprašal, ali kaj voham. Sama nisem zaznala nikakršnega nenavadnega vonja. Nakar je mož čez čas vprašanje ponovil. Bila sem kar malo nejevoljna zaradi ponavljanja njegovega vpra- šanja. Nato sem skušala vsta-ti s fotelja, glavo sem nagnila nižje k tlom in takrat me je zadelo. Naenkrat me je zače-lo močno peči v prsih in grlu, začela sem se dušiti, pekle so me oči. Mož je v strahu, da bi zaradi pregrevanja računal - nika prišlo do kratkega stika v napeljavi in posledično do požara, računalnik vrgel skozi Tako je pred dnevi izgledal gojitveni potok Artišnica v Zabukovici. Zaradi neljubega dogodka na silvestrovo je zaradi onesnažene vode med ljudmi zavladala panika. Dogodka nista povezana. Nevarnosti za ljudi ni. Po ustavitvi del, zaradi katerih je do zakalitve prišlo, se izbolj-šujejo tudi pogoji za življenje rib. Vseeno jih bodo začasno premestili.Zaradi neljubega dogodka na silvestrovo je zaradi so- časne onesnažene vode med ljudmi zavladala panika. Če- prav preiskava o neljubem dogodku še ni končana, je jasno, da dogodka nista po- vezana in da je do skalitve vode in vdora laporne ze - mlje v vodotok prišlo zaradi del. Kot je pojasnil žalski žu - pan Janko Kos, naj bi nekdo naročil inštalacijo toplotne črpalke, izvajalec je vrtal z geotermalno sondo in pri tem je prišlo do onesnaženja v vodotoku, kjer Ribiška dru-žina Šempeter goji avtohtono potočno postrv. Predsednik ribiške druži- ne Boštjan Peter Zagožen je povedal, da je izvajalec del takoj, ko so zaznali onesna - ženje, prenehal delati, vendar se je sediment zaradi izjemno nizkega vodostaja in pretoka že usedel na dno in ga delo - ma prekril, kar je povzročilo padec kisika v vodi in dvig pH vrednosti. »Zaradi naravnega izvora sedimenta, gre za la - por, in nizkih temperatur, ki vplivajo na ribjo aktivnost in posledično manjšo porabo ki - sika, ni prišlo do popolnega pomora ribjega življa,« je po-jasnil in dodal, da bodo člani družine na prizadetem delu izvedli interventni odlov in ribe preselili v varno območje. »Povišan pretok bo ob moč - nejšem deževju očistil dno in flora potoka se bo samodejno obnovila, kar bo, odvisno od temperatur, trajalo od šest do dvanajst mesecev,« je še pove - dal Zagožen. Takrat bodo ribi - či v potok spet vložili zarode avtohtone potočne postrvi. Pri obnovitvi ribje populacije bo ribičem pomagal izvajalec del, ki se mu je neljuba nesreča pripetila. Poslovno-stanovanjsko poslopje v Arclinu vrata na dvorišče. Jaz pa sem zunaj želela priti do zraka. A namesto tega smo zagle - dali vijoličnomoder dim. S sinom sem stekla okoli hiše na parkirišče. Tam so mi nato pomagali gostje iz bližnjega bara, kasneje tudi gasilci in zdravstveni delavci,« se spo - minja Romana Lavrenčak, ki je zaradi zastrupitve z nezna-no snovjo novo leto dočakala na celjski urgenci. Romana je bila ena od šest - najstih, ki je to noč potrebo- vala zdravniško pomoč. Poleg nje je dražečo snov vdihnilo še šest ostalih stanovalcev in kar devet gasilcev, ki so prvi prišli na kraj dogodka. Ker so stanovalci sprva mislili, da gre za požar, je bilo ob prihodu prve ekipe kar nekaj zmede, pripoveduje sogovor - nica, ki je za hitro pomoč zelo hvaležna tudi gostom lokala in ekipi nujne medicinske pomoči. »Partner, ki je sicer tudi prostovoljni gasilec, se je pred stanovanjem zadržal malo dlje časa, saj je skušal takoj ugotoviti, kaj se dogaja. Preden so ga kasneje oskrbe- li, je kar dvakrat za kratek čas izgubil zavest,« se spominja Romana. Izvidi niso razkrili vzroka Prvega januarja so se vsi, ki so bili pripeljani v bolni- šnico, že vrnili v svoje do-move. Zadovoljni, ker se je vse srečno končalo. Najbolj jih zdaj zanima, kaj se je zgodilo in predvsem kakšni snovi so bili izpostavljeni. »Ne vemo ničesar. Nihče nam nič ne pove. Pravijo le, da gre za neznano snov. Tudi bolnišnični izvidi za zdaj ničesar ne razkrivajo,« pravi sogovornica. »Ljudje potrebujejo odgovore. Če je res, da je nekdo nekaj odvrgel, bi bilo prav, da bi izvedeli, kaj je odvrgel in kdo je to storil,« kar nekoliko nejevoljno pravi predstavnik krajanov, tudi član krajevnega odbora za okolje Zmago Oblak, ki je tudi pomagal pri silvestrski reševalni akciji. Pušča iz rudnika ali je bil solzivec? Zgodb in govoric o tem, kaj je bilo, je veliko, pravi Oblak. »Od tega, da bi lahko uhajal plin iz zapuščenega rudnika, do tega, da je nek - do odvrgel vojaški solzivec. Ampak vse to so le domneve. A odgovorov ni.« Stanovalci so po pripove- dovanju res najprej pomisli- li, da bi za nevšečnosti lahko Silvestrsko dogajanje v Zabukovici še vedno ni pojasnjeno – Pristojni zatrjujejo, da nevarnosti za okoliške stanovalce ni – Primer prevzeli kriminalisti Na tem dvorišču so stanovalci na silvestrovo videli vijoličnomoder dim, ki je pod vrati prehajal v bližnje stanovanje, kjer z družino živi Romana Lavrenčak. Pogovoru se je ob našem obisku priključila bližnja soseda (v ospredju) in potrdila pripovedi Lavrenčakove. Sama je bila, kot je povedala, ta večer doma za tesno zaprtimi dvojnimi vhodnimi vrati in je snov na srečo ni dosegla. Dogodka nista povezanaŠkode je za štirideset tisoč evrov V nedeljo nekaj minut čez 13. uro je zagorelo v poslovno-stanovanjskem poslopju v Arclinu pri Vojniku. Po do zdaj znanih podatkih je škode za približno štirideset tisoč evrov. Ogenj naj bi izbruhnil v leseni lopi ob stavbi, nato so se ognjeni zublji razširili še na ostrešje poslov - no-stanovanjskega objekta. V njem je poleg trgovin tudi stanovanjska enota. Zaradi požara je ostrešje popolnoma uničeno, poškodovano naj bi bilo tudi podstrešno stanovanje. Ogenj je gasilo več deset pro - stovoljnih gasilcev iz Vojnika, Škofje vasi, z Ljubečne in Ostrožnega. Zaradi obsežnosti požara je bil nekaj časa oviran tudi promet na cesti v Arclin. V požaru ni bil nihče poškodovan. Prvi podatki policijske pre - iskave kažejo, da so policisti tujo krivdo za nastanek požara izključili. Isti dan je približno ob 21. uri zagorelo tudi v Raz- delju pri Vojniku, kjer so ognjeni zublji zajeli gospo - darsko poslopje. Požar, ki je stavbo v celoti uničil, so pogasili gasilci iz Nove Cerkve in Vojnika. SŠol, foto: SHERPA V minulih dneh je na Celjskem večkrat za - gorelo. V Ločici ob Savinji je požar izbruhnil v dimniku kamina večstanovanjske hiše. Domači so pred prihodom gasilcev sami pogasili ogenj, na kraju pa so posredovali tudi prostovoljni ga- silci iz Ločice ob Savinji in Andraža nad Polzelo. Požar je izbruhnil tudi v Hotemežu pri Radečah, kjer so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. V Starovaški ulici v Šempetru v Savinjski dolini pa so zaradi odloženega pepela na pro - stem zagorele ciprese. Posredovali so domači gasilci, ki so požar pogasili. 15 Št. 2, 12. januar 2017 KRONIKA Žalska policija: »Kritike so neupravičene« Policisti dodajajo, da razloga za strah krajanov ni Policijska postaja Žalec se je odzvala na nekatere informacije, povezane z dogajanjem na območju Zabukovice na silvestro-vo, ko je zaradi vdihova - nja neznanega plina poi - skalo zdravniško pomoč šestnajst ljudi. Do danes namreč kljub ukrepanju civilne zaščite, gasilcev, rudarskih inšpektorjev in policije še vedno ni zna - no, katera snov je dražila dihala nekaterih krajanov Zabukovice. Nobena meri-tev ni pokazala prisotnosti nevarnih plinov. Na žalski policiji zavračajo kritike nekaterih in lokalne skupnosti, da ob informa - ciji o neznanem plinu niso posredovati tako, kot bi mo- rali. Na silvestrovo je bila na kraju v Zabukovici ena patrulja – torej dva policista – saj je druga patrulja morala posredovati zaradi prometne nesreče na drugi lokaciji. Ob prihodu policijske patrulje na kraj naj bi gasilci že me- rili stopnjo vsebnosti plina v zraku, a ga niso zaznali. Kot pravi komandir Policij- ske postaje Žalec Gorazd Trbovšek, je policija tudi od zdravstvenih delavcev, ki so pregledali tiste, ki so zaradi vdihavanja neznane snovi poiskali zdravniško pomoč, dobila podatke, da ne gre za snov, ki bi ogrožala življenje. In zato se za dodatne ukrepe, pri čemer omenja evakuaci- jo krajanov Zabukovice, niso odločili. »Kritike, da policija ni ustrezno zavarovala kraja ali ukrepala, so neutemelje-ne,« pravi Trbovšek. »Ko se je naslednji dan poja - vil podatek, da naj bi plin uha- jal iz zapuščenega rudnika, so rudarski inšpektorji in druge službe ugotovili, da to ni res,« pravi Trbovšek. Glede na to, da ni nastala materialna škoda in da nihče ni bil življenjsko ogrožen, zaenkrat ne gre za kaznivo dejanje. Toda policija še ni nehala zbirati obvestil. Preverja tudi informacije, ali so resnične govorice, da naj bi nekdo uporabil celo vojaški solzivec. Na žalski policiji še doda- jajo, da utemeljenih razlo-gov za širjenje strahu med prebivalci Zabukovice ni. Pojasnjujejo še, da so za - radi onesnaženja potoka v Zabukovici pred dnevi – to sicer nima vzročne poveza - ve z omenjenim dogodkom na silvestrovo – že ugotovili, kdo naj bi bil povzročitelj, vendar ta preiskava še ni končana. SŠolOdprtih veliko vprašanj. Nevarnosti ni. Trčila v peško V Tratni pri Grobelnem se je v četrtek zgodila huda prometna nesreča. 29-letna voznica osebnega avtomo-bila je na ozkem vozišču lokalne ceste trčila v 76-letno peško. 76-letnica je v trčenju dobila hude telesne po-škodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. Zaradi povzro- čitve prometne nesreče bodo policisti zoper voznico podali kazensko ovadbo. Led povzročal težave V petek dopoldne je zaradi nizkih temperatur zamrznila Podvinska struga na Polzeli. Tamkajšnji prostovoljni gasil - ci so s pomočjo delovnega stroja razbijali in odstranjevali led iz struge v dolžini približno dva kilometra in s tem omogočili pretočnost. Zaradi zamrznitve je prišlo tudi do okvare delovanja zapornice uravnavanje struge, zato je obstajala celo možnost poplavljanja objektov in težav pri delovanju manjše elektrarne.Robert Vasle, poveljnik Civilne zaščite Občine Žalec, je prepri- čan, da so vsi, ki so prišli na kraj dogodka, svoje delo korektno opravili. Kot pravi, nevarnosti za krajane Zabukovice in celotne občine Žalec ni, vendar bodo na morebitne podobne dogodke bolj pozorni. Zmago Oblak inštitucijam očita predvsem slabo obveščanje lju- di. Nedopustno se mu namreč zdi, da tudi poškodovani še ve - dno niso prejeli nikakršnih poja-snil o tem, kaj se je zgodilo. Polona Smrkolj, članica štaba civil- ne zaščite Občine Žalec, zadolžena za koordinacijo dela, je prepričana, da pri intervenciji in vseh nadaljnjih postopkih ni prišlo do napak, ki bi kakorkoli vplivale na potek preiska- ve ali kako drugače ogrozile varnost ljudi. Prav varnost občanov je glav - na skrb občine, pravi.Na skupnem večjem parkirišču pred gostiščem Ana so gostje lokala pomagali poškodovanim.bil kriv bližnji rudnik, ki je že desetletja zaprt. »Lahko bi kakšen jašek zalila voda in bi se ustvarili pogoji, ki bi strupene pline potisnili na površje,« razmišlja Oblak in v isti sapi doda, da sam tovrstnemu scenariju ne verjame. To možnost so že kmalu po dogodku ovrgli tudi gasilci, ki so opravili meritve in prisotnosti plinov niso zaznali. Na pomoč priskočil ekološki mobilni laboratorij Ko se je že zdelo, da se bo silvestrska mora polegla, so stanovalci drugega januarja ponovno zaznali nenavaden vonj v zraku. O tem je bil obveščen tudi štab civilne zaščite Občine Žalec in po -veljnik Robert Vasle je takoj prosil župana Janka Kosa, da bi na kraj prišla izkušena ekipa strokovnjakov z mo - bilnim ekološkim laborato- rijem. »Ta predlog sem takoj podprl, saj smo želeli najprej pomiriti ljudi in se hkrati prepričati, da na tem obmo- čju ni nevarnosti. Če pa bi bili zaznani nevarni plini, bi seveda ustrezno ukrepali, izvedli tudi evakuacijo,« je povedal Kos. Ta je bil sicer precej kritičen do postopkov policije na dan dogodka, saj ta kraja ni zavarovala in tako za zdaj ni oprijemljivejših dokazov, ki bi lahko pripe - ljali so storilca. »Kot kaže je šlo za neslano šalo. Upam, da bo policija tega neodgo - vornega storilca izsledila in ga ustrezno kaznovala. To- krat se je na srečo vse dobro izšlo. Vendar to niso ›heci‹. Za starejše, kronične bolnike in otroke je lahko vdihavanje takšnega zraka tudi zelo ne- varno. Upam in verjamem, da bo policija v nadaljevanju postopke vodila učinkovito,« pravi žalski župan. »Čeprav je policistov premalo, bi se morali v takšnih primerih drugače odzvati. Če bi šlo zares, bi se nam slabo pi - salo.« Župan si želi, da bi krivca našli tudi zato, ker bi bili s tem stroški praznične intervencije preneseni nanj. »Kolikšni bodo stroški vseh posredovanj in izvedenih meritev, je v tem trenutku težko reči, zagotovo pa ne bodo majhni.« Na srečo tudi strokovnja- ki Instituta Jožefa Stefana na območju niso zaznali povi - šanih vrednosti nevarnih snovi in plinov. »Temeljito smo premerili tako notra- nje prostore kot okolico in prisotnost plinov ni bila za - znana,« je povedal Vasle in izrazil dvom, da bodo lahko stoodstotno povedali, za ka-kšno snov je v tem primeru šlo. »Plin ostaja neznanka.« LEA KOMERIČKI Foto: GrupASmrtonosen udar elektrike Sredi preteklega tedna se je med odstranjevanjem drevja in vej ob srednjenapetostnem daljnovodu Rakovec–Hudinja pri Slovenskih Konjicah pri delu smrtno ponesrečil 33-letni delavec. Moški je bil delovodja v podjetju, ki pogodbeno opravlja dela za Elektro Maribor. Ko je splezal na drevo in z ročno žago na teleskopskem ročaju obre-zoval veje v višini žic daljnovoda, je prišlo do stika in električnega udara. 33-letnik je padel z osmih metrov na gozdnata tla strmega pobočja. Zaradi udara elektrike in padca z višine je dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju umrl. Kraj nesreče so si ogledali tudi preiskovalna sodnica, državni tožilec in delovni inšpektor. Po vseh zbranih ob - vestilih bodo podali poročilo na pristojno državno tožilstvo. Policija je namreč izključila možnost tuje krivde za tragedijo. Zapeljal s ceste Celjski policisti bodo ukrepali zoper 60-letnega voznika osebnega vozila, ki je minuli teden povzročil prometno nesrečo v Šmartnem ob Paki. Pri kamnolomu Podgora je zapeljal s ceste in trčil v nabrežino. Ob tem se je lažje poškodoval, njegova 52-letna sopotnica pa je dobila hude telesne poškodbe. Policisti bodo zato na tožilstvo zoper 60-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče. S ponarejenimi dokumenti Sredi preteklega tedna so policisti na avtocestnem postajališču Zima pri Celju prijeli 26-letnega državlja- na Pakistana. Ta je vozil osebno vozilo s ponarejenim vozniškim dovoljenjem, zato so mu zasegli avtomobil. Moškega so tudi pridržali in mu izrekli globo, zaradi ponarejenih dokumentov pa ga bodo tudi kazensko ovadili. Utopil se je v potoku Celjski kriminalisti so pred dnevi opravljali ogled kraja nesreče v Bodrišni vasi pri Šmarju pri Jelšah. Tam so našli utopljenega 58-letnega moškega. Kot so ugotovili v preiskavi, je moški, sicer domačin, v sredo zvečer med hojo v neposredni bližini doma padel v strugo potoka. Kriminalisti suma tuje krivde oziroma kaznivega dejanja niso našli. O nesrečnem dogodku bodo podali poročilo na pristojno državno tožilstvo. 16 Št. 2, 12. januar 2017 AKTUALNA PONUDBA 3MA LES, Matej Hribernik, s. p., lesarstvo, posredovanje040 432 0413males123@gmail.comwww.3males.siVAM V VESELJE, NAM V IZZIV! SLOVENSKEMU LESU DAJEMO OBLIKO. ICM d. o. o. T: 03 620 0703 M: 051 371 829 bilyana@icm.siIN-PLAST skrbi za vašo varnost, varčnost in dobro počutje Katera vrata izbrati? Ko se odločamo, katera vrata bomo izbrali, je prav zato dobro vedeti, da sta dovršenost in kakovost osnovno uporabljenih materialov tista dejavnika, ki določata la- stnosti dobrih vrat. Vsak material ponuja svoje značilno- sti, s katerimi morate zadostiti svojim željam in zahtevam prostora. Kakovostna PVC-, ALU- ali varnostno kovinska vrata dosegajo že zelo podobne vrednosti zvočne in toplotne izolativnosti. V podjetju IN-PLAST vam nudijo več tipov vrat, ki so izdelani iz različnih materialov. Vrata, narejena po meri, vključujejo različne barve, različne velikosti okvirja z dekorativnim polnilom in steklom ali brez njega. IN-PLAST d. o. o.Vrtna ulica 17, 3220 Štore,Slovenija03 781 06 10, 070 99 66 13 inplast@siol.net www.inplast.siInformacije in naročila:Okna in tudi vrata morajo biti izbrana premišljeno, saj morajo ustrezati splošni podobi poslopja. Ena njihovih temeljnih nalog je tudi dovajanje zadostne količine svetlobe v prostor. Napredni materiali in sodobni tehnološki postopki omogočajo izdelavo kakovostnih oken ne glede na vrsto osnovnega materiala. Podjetje IN-PLAST ponuja vse to: okna, vhodna vrata, police, senčila in kakovostno montažo.*vgradna globina 93 mm, najširši sistem na voljo na trgu za izolacijo pasivno energijske gradnje je koe/f_i cient Uf=0,9 W/m2K6Raz1W/m2K *7 komorni pro/f_i l, razred A visoke kakovosti, PVC, zagotavlja najboljšo toplotno in zvočno izolacijo in varnost (Uw=0,61W/m2K, Ug=0,5w/m2K) *trojni tesnilni sistem s srednjim tesnilom EPDM popolnoma ščiti pred vlago in mrazom *visoko kakovostno okovje nemškega proizvajalca Siegenia Aubi. *estetika in vzdržljivost *odlična toplotna učinkovitost z lastnostmi, ki ustrezajo zahtevam pasivne energijske gradnjeV podjetju IN-PLAST si priza- devajo, da strankam ponujajo le najbolj kakovostne izdelke po ugodni ceni. V sodelova-nju s priznanimi evropskimi dobavitelji poskušajo na trgu ohraniti mesto najboljšega ponudnika PVC-oken. Najbolj pomembne so kakovost in dovršenost proizvodnje ter ka- kovost osnovnih uporabljenih materialov, ki določajo lastno- sti dobrih oken. Zakaj izbrati ponudnika IN-PLAST? Dobili boste do 50-odstotni popust, zagotavlja vam kratek dobavni rok (3 do 4 tedne), estetsko elegantno obliko pro- /f_i lov nemškega in švicarskega proizvajalca, uporabo 5-, 6- in 7-komornih pro/f_i lov vse na enem mestu: PVC, PVC-ALU, ALU, maksimalno energijsko učinkovitost, visoko stopnjo bivalnega udobja in odlične vrednosti toplotne in zvočne izolativnosti. Ob vsem tem s strokovnimi nasveti svetujejo na vašem domu, kjer naredijo tudi vse izmere. In nenazadnje so kljub visoki kakovosti izdelkov ce- novno zelo konkurenčni. Katera okna izbrati? Ko se odločamo, katera okna bomo izbrali, je prav zato do- bro vedeti, da sta dovršenost in kakovost osnovno uporablje-nih materialov tista dejavnika, ki določata lastnosti dobrih oken. Priporočajo PVC-okna, ki dosegajo dobre karakteristi-ke in tudi možnosti doseganja pasivne gradnje. Za moderne gradnje z več svetlobe ali in- dustrijske ter trgovske objekte pa priporočajo sodoben ALU- -sistem, ki ne zahteva toplotne izolacije. Sodobna okna imajo obi- čajno dvojno ali trojno zaste- klitev. Toplotna prehodnost trojne zasteklitve je glede na večje število medstekelnih prostorov manjša od toplotne prehodnosti dvojne zasteklitve, s čimer je tudi prepustnost za sončne žarke manjša. Energijsko varčna okna so tudi ugodna in zdrava za bi- vanje, saj imajo slabo izolirana okna ob hladnem vremenu nizke površinske temperature in nas zato ohlajajo.Najboljša toplotna in zvočna izolacija Prime sistem je ekskluzivna kombinacija odlične toplotne učinkovitosti z elegantno klasič- no obliko in inovativno tehnolo- gijo. Zasnovan je kot eden naj- boljših pro/f_i lov na trgu, ki skrbi za okolje, udobje in varnost, in sicer z uporabo najboljše rešitve, ki zmanjšujejo porabo energije. »Ne mecite denarja skozi okno« Veliko ljudi dobesedno »meče denar skozi okno«, saj zaradi slabih in dotrajanih oken v smislu slabe izolativnosti izgu-bimo največ ogrevalne energi- je, v zelo slabih stavbah celo več kot 30 odstotkov. Po izračunih pri individualni hiši, ki ima pov- prečno 25 kvadratnih metrov zastekljenih površin, pomenijo nova okna z izolacijskim ste-klom letni prihranek 390 litrov kurilnega olja. Ti prihranki so pomembni še z enega vidika – okoljskega. Manj kurjave ne pomeni le privarčevanega de- narja, temveč pomeni tudi manj izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.Okna nove generacije pro/f_i lov in v kombinaciji s troslojnim steklom so robustna in imajo zelo dolgo življenjsko dobo. Investicija v takšna okna se izplača iz več razlogov – varčnega, estetskega, ekonomskega in varnostnega. Temu primerna je tudi izbira oken; običajno v novogradnje vgradijo energijsko varčna okna ali okna za pasivne hiše. Promocijsko besedilo 17 Št. 2, 12. januar 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA NE PREZRITE MojeDelo.co m MojeDelo.co mPomožni delavec v skladišču (m/ž) (Celje) Za svojega naročnika v Savinj - ski regiji iščemo kandidate, ki bi opravljali preprosta dela v skladi - šču. Zaposlitev je možna takoj in za daljše obdobje. Trenkwalder, d. o. o., Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektro vzdrževalec (m/ž) v okolici Celja (Celje) K prijavi vabimo praktičnega in dinamičnega kandidata, zaintere- siranega za delovno mesto elektro vzdrževalec. Trenkwalder, d. o. o., Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljublja- na. Prijave zbiramo do 8. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v mesnici – Planet Celje (Celje) Od vas pričakujemo: najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kakovost storitev, upoštevanje hi- gienskih pravil, komunikativnost, dinamičnost in samostojnost, upo - števanje pravil bontona in osebne urejenosti, zaželene najmanj eno- letne delovne izkušnje, nekaznova - nost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com.Prodajalec – Planet Celje (m/ž) Od vas pričakujemo: najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kakovost storitev, upoštevanje hi- gienskih pravil, komunikativnost, dinamičnost in samostojnost, upo - števanje pravil bontona in osebne urejenosti, zaželene najmanj eno- letne delovne izkušnje, nekaznova - nost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Picopek – Planet Celje (m/ž) Od vas pričakujemo: najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kakovost storitev, upoštevanje hi- gienskih pravil, komunikativnost, dinamičnost in samostojnost, upo - števanje pravil bontona in osebne urejenosti, zaželene najmanj eno- letne delovne izkušnje, nekaznova - nost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Pek – Planet Celje (m/ž) Od vas pričakujemo: najmanj III. ali IV. stopnjo strokovne izo - brazbe (pek, slaščičar), kakovost storitev, upoštevanje higienskih pravil, komunikativnost, dinamič-nost in samostojnost, upoštevanje pravil bontona in osebne ureje- nosti, zaželene najmanj enoletne delovne izkušnje, nekaznovanost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Mesar – Planet Celje (m/ž) Od vas pričakujemo: najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe (živilska …), kakovost storitev, upoštevanje higienskih pravil, ko- munikativnost, dinamičnost in sa - mostojnost, upoštevanje pravil bon-tona in osebne urejenosti, zaželene najmanj enoletne delovne izkušnje, nekaznovanost, lojalnost. Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strateg v nabavi elektronskih komponent – inženir elektrotehnike (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo v tesnem so- delovanju z razvojnimi oddelki in s proizvodnjo skrbel za nabavo ele - ktronskih komponent in naročilo storitev za proizvodnjo testnih ter produkcijskih serij telematičnih na - prav iz produktne linije BlueTraker (www.bluetraker.com). EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja tehničnega marketinga (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo gonilna sila, ki bo poskrbela za boljše pozici-oniranje našega podjetja in naših izdelkov na zahtevnih globalnih trgih. Tehnične predispozicije so pogoj, saj bo izbrani kandidat te - sno sodeloval z našim razvojnim oddelkom pri oblikovanju novih produktov in izboljševanju ob-stoječih. Uporaba naprednih in inovativnih marketinških orodij je zahtevana. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. PCB-designer (CAD- razvijalec elektronskih tiskanin) (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj VII. stopnjo iz- obrazbe tehnične smeri, industrij- ske elektronike, dobro znanje an- gleškega jezika – pisno in govorno, vsaj pet let delovnih izkušenj pri razvoju analognih in digitalnih ele - ktronskih sklopov in naprav, izpit B-kategorije. EMA, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Ključavničar (m/ž) v okolici Celja K prijavi vabimo izkušenega in samostojnega kandidata za prosto delovno mesto ključavničar. Tren-kwalder, d. o. o., Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 2. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec – kolorist (m/ž) (Ložnica pri Žalcu) Spekter, d. o. o., iz Ložnice pri Žalcu, uspešno družinsko pod-jetje z več kot 30-letno tradicijo, specializirano za prodajo vseh vrst lakov in barv, zaradi širitve programa v svoje vrste motivira- nih in predanih sodelavcev vabi novega sodelavca na delovnem mestu prodajalec – kolorist (m/ž). Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Prijave zbira- mo do 15. 1. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser vrtne mehanizacije (m/ž) (Latkova vas, Prebold) Podjetje Uniforest v svoje vrste vabi serviserja vrtne mehanizaci- je, ki bo odgovoren za servisiranje manjših vrtnih strojev in motornih žag in bo skrbel za zalogo servi - snega materiala ter servisno do - kumentacijo. Uniforest, d. o. o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 3. 2. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec za delo na blagajni (m/ž) (Laško) Pričakujemo IV. stopnjo izobraz - be katerekoli smeri, poznavanje dela v trgovini, zaželene delovne izkušnje v trgovini, veselje do dela z ljudmi, komunikativnost, dobro fizično kondicijo, motorične spre - tnosti in natančnost. Spar Slove - nija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 1. 2017. Po - drobnosti na www.mojedelo.com.Samo 20 odstotkov pro- stih delovnih mest je jav - no oglaševanih. V teh pri- merih podjetje potrebuje delavca hitro in zelo na- tančno ve, kaj bo ta oseba počela pri delu. In kje se izgubi ostalih 80 odstotkov prostih delovnih mest? Od podjetja do podjetja obstajajo velike razlike glede tega, kako hitro potrebujejo sodelavce. Obenem se razli- kujejo tudi stopnje zaveda - nja delodajalca o tem, koliko sodelavcev potrebuje oziro - ma ali jih sploh potrebuje. To, da podjetje v določenem trenutku nima objavljenih kadrovskih potreb, še ne pomeni, da ni pripravljeno zaposlovati. In ker gre pri tem za potencialna prosta delovna mesta, se zagotovo splača potruditi, da pridemo do njih. Prva faza razvoja kadrovske potrebe: »Trenutno nimamo prostih delovnih mest« Kadrovska potreba se lah- ko v podjetju razvija nekaj mesecev ali celo nekaj let. V začetni fazi to pomeni, da v podjetju sploh ni zavedanja, da za rešitev neke težave po - trebujejo novega sodelavca. A večina podjetij je vedno pripravljena na ponudbo, ki bi izboljšala poslovne rezul- tate – četudi tega ne oglašuje -jo in se morda navzven celo zdi, kot da se potencialnih novih sodelavcev izogibajo. Če v tej fazi v podjetje pride kandidat, ki lahko po - nudi rast poslovanja, zniža - nje stroškov, nove posle …, lahko pride do sklenitve za- poslitvenega dogovora, ne da za to izve en sam drug kandidat. Nova zaposlitev oziroma delo sta ustvarjena »iz nič«, vsekakor pa brez izjemne konkurence, ki si- cer vlada za delovna mesta. V zgodnjih fazah oblikova - nja kadrovske potrebe tudi iskalec ustvarja delovno me - sto. Delodajalec lahko začne razmišljati o zaposlitvi, šele ko pride v stik z osebo, ki bi lahko opravljala delo. Več dobrih stikov z delodajalci kot nekdo ustvari, večje so njegove možnosti. Druga faza razvoja kadrovske potrebe: »Morda bomo morali v prihodnosti zaposlovati« V podjetju pridejo do spoznanja, da bodo kmalu potrebovali novega sodelav - ca. Vsaj nekateri sodelavci podjetja to vedo – najver - jetneje gre za tiste, ki so zaradi pomanjkanja kadra bolj delovno obremenjeni, za njihove nadrejene, mor - da tudi za najvišje vodstvo podjetja … Vendar v tem trenutku podjetje še ne sto - ri nič, da bi obvestilo jav - nost o svoji potrebi; morda začne preverjati možnosti, lahko se loti tudi iskanja zunanjih ponudnikov tovr - stnih storitev. Podjetje se na primer lahko odloči, da bo zaposlilo računovodjo ali najelo zunanji računo - vodski servis. Enako kot v prvi fazi tudi tu velja: če se podjetju ogla-si kandidat, ki ve za težavo podjetja, in ponudi rešitev zanjo (svojo zaposlitev), lah- ko pride do zaposlitvenega dogovora brez nadaljnjega obveščanja javnosti. Tretja faza razvoja kadrovske potrebe: »Odprti smo za predloge kandidatov za delo …« V tej fazi v podjetju dozori spoznanje, da bo zagotovo prišlo do zaposlovanja. De- lovno mesto je oblikovano, prave osebe v podjetju dobi- jo navodila, naj najdejo no-vega sodelavca. V kadrovski službi morda pregledujejo svoje baze kandidatov, tre- nutno zaposlene morda pro - sijo, naj obvestijo prijatelje in znance, ki bi jih to delo utegnilo zanimati. Morda podjetje celo najame agen - cijo, da pripravi izbor kan- didatov, ali zakupi dostop do baze življenjepisov, na Faze oblikovanja prostega delovnega mesta primer do tiste, ki jo upra - vlja portal MojeDelo.com. Edino, česar podjetje še ne stori, je objava zaposlitvene - ga oglasa. V tej fazi je torej jasno, da podjetje zaposluje. Pregle - duje življenjepise, baze kan- didatov, opravlja razgovore in druge selekcijske postop - ke. Tu se že pojavi konku - renca kandidatov, vendar je bistveno manjša, kot bi bila, če bi potrebo javno oglaše- vali. To je dobro tako za posameznika kot aktivnega kandidata (manjša konku - renca) kot za podjetje (manj dela z administracijo prijav in s selekcijo, manj tveganja pri izbiri). Kandidati, ki imajo mo - žnosti v tretji fazi, so vsi tisti, ki jim v prvih dveh fa- zah ni uspelo in so ohranili stik s podjetjem. To so tudi kandidati, ki so se v pre - teklosti prijavili za druga delovna mesta, a niso bili izbrani, vendar je podjetje njihovo prijavo ohranilo v bazi, kandidati, ki so jih podjetju posredovale ka - drovske agencije, kandida-ti, katerih stike je podjetje pridobilo na zaposlitvenih sejmih in iz lastnih virov podatkov, in seveda vsi ti-Prihodnjič bomo pisali o pomembnih korakih priprave na iskanje zaposlitve. sti, ki vedo za težavo pod-jetja in so v tem času vzpo- stavili stik s podjetjem ter ponudili rešitev. Četrta faza razvoja kadrovske potrebe: »Zaposlujemo!« Podjetje se odloči za javno objavo svoje kadrovske po - trebe na zaposlitvenih porta - lih, zavodu za zaposlovanje in drugih javnih kanalih, s katerimi doseže iskalce za - poslitve. Ker imajo ti kana- li visoko vidnost tudi med kandidati, ki takšen način zaposlovanja razumejo kot edini način, je precej logič - no, da lahko podjetje prejme na desetine ali celo stotine prijav. Ta faza je za podjetje izje- mno naporna, za kandidate pa stresna in negotova. Če - tudi ima kandidat izjemno prijavo, jo lahko v množici spregledajo. Ker podjetje po- trebuje delavca hitro, imajo kandidati, ki ne morejo takoj začeti delati, manj možnosti za uspeh. Čas, ki ga nameni- jo posameznemu kandidatu, je logično krajši. Konkuren- ca med kandidati je lahko ogromna. Vaša naloga je, da se iz pa - sivnega »čakalca«, ki se od-zove, ko ga pokličejo, spre- menite v aktivnega iskalca, ki zaposlitev sam najde. GORAZD PRAH za Mojedelo.com 18 Št. 2, 12. januar 2017 ŠPORT Izbrali ste najboljšo sedmerico Večino prejšnjega leta ste v našem časopisu prebirali podlistek Sedemdeset let rokometa v Celju in Sloveniji. Avtorju Andreju Šušteriču se zanj iskreno zahvaljuje- mo. Svoja dognanja iz knjige Zgodovina celjskega roko - meta je dopolnjeval z novimi podatki in fotografijami. Obenem pa smo objavljali kupone, s katerimi ste izbi- rali in izbrali najboljšo postavo celjskega kluba med leti 1961 in 2016. Največ točk ste podelili naslednji sedmerici: vratar – Dejan Perić, levo krilo – Edi Kokšarov, desno krilo – Blaž Janc, krožni napadalec – Dragan Škrbić, levi zunanji – Iztok Puc, srednji zunanji – Uroš Zor - man, desni zunanji – Renato Vugrinec. Druga postava po vašem izboru je: Ernest Marguč – Luka Žvižej, Vlado Bojović – Alojz Snedič – Aleš Pajovič, Miha Bojovič, Silvo Krelj. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjigo Andreja Šušteriča z naslovom Zgodovina celjskega rokometa – od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evrop-skih klubskih prvakov, so: Ivica Beričnik, Šoštanj, Slavko Kamenik, Celje, Sonja Kugler, Celje, Sašo Jona, Dobrna, Mija Kržišnik, Žalec, Boris Gogala, Celje, Zmaga Antončič, Sežana, Branko Brumec, Vojnik, Srečko Polanec, Celje, Marija Grobelnik, Šmartno v Rožni dolini. Nagrajencem čestitamo, knjigo bodo dobili na oglasnem oddelku naše medijske hiše. DŠ Foto: arhiv NTNajboljši športnik občine Celje za leto 2015 je bil atlet celjskega Kladivarja Ro - bert Renner. Skakalec s palico je znova prvi favorit za zmago za leto 2016, kajti na evropskem prvenstvu v Amsterdamu mu je uspel podvig. Na zboru najboljših atletov stare celine je osvojil bronasto medaljo. Vse glede vašega bivšega trenerja Mila- na Kranjca ste že pojasnili, zato se oziramo v prihodnost. To je čas, ko postavljate te-melje tako za zimsko kot poletno sezono. Kako vam uspeva? Osnovni načrt sva s trenerjem Draganom Despotovićem zelo dobro izpeljala, nato pa so se pojavile bolečine v pogačici. Poškodo- vano koleno me je oviralo pri vadbi, pred - vsem pri skokih. Zato sem malce v zaostan-ku glede zaleta. Upam, da se bo kmalu vse uredilo, saj me prva tekma čaka že čez dva tedna. Držim pesti, saj se je začelo muditi, stanje pa se na srečo že izboljšuje. Je Despotović mišljen zgolj kot trener za telesno pripravo? Sprva sem tudi sam tako načrtoval, a se je zadeva razvila v nekaj bolj resnega. Dragan je prisoten na vseh treningih, tudi med skoki, pri katerih mi še naprej pomaga tudi moj oče. Dejansko sedaj delam vse po Despoto- vićevem načrtu. Je boleče koleno zgolj posledica zelo zavzete vadbe? Najbrž res. Mnogo stvari se je drastično spre- menilo. Moji treningi so drugačni, z novimi vajami, novimi tehnikami. Sezono bom začel na mitingu v bližini Berlina. Upam, da bo kon- kurenca primerna. Že takoj bom, najbrž s pol-nim zaletom, poskušal doseči dober rezultat. Najbrž nima smisla za vsako ceno loviti norme za nastop na dvoranskem evrop - skem prvenstvu v Beogradu, saj ta znaša kar 5,78 m. Zagotovo, tudi zato, ker je v mojem delu pri - šlo do korenitih sprememb. Zadovoljen bom vsekakor z izboljšanjem državnega rekorda. Obenem pa ne velja v popolnosti obupa - ti glede norme, saj bo za uvrstitev na EP morebiti zadostoval tudi slabši izid, kajne? Rezultati se upoštevajo že od prejšnje sezo- ne, tako da kaj bistveno nižjega od 578 centi- metrov ne bo dovolj. Ali pa morda bo. Velja počakati in se vmes potruditi. Poskušal bom na dveh mitingih v Nemčiji in enem v Pragi ter z nastopom na domačem državnem prvenstvu. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Diamant Janc bo odšel Pariz, Metz: Na svetov - nem rokometne prvenstvu za moške v Franciji so se včeraj najprej pomerili go - stitelji in Brazilci. Osmič bo na SP nastopila Sloveni - ja. Danes se bo v Metzu ob 14.00 pomerila z Angolo. V naši izbrani vrsti bo lahko še bolj neobremenjeno zai - gral Blaž Janc, kajti skupaj z menedžerjem Andrejem Golićem sta pred začetkom SP sklenila donosno pogod-bo. Po zaključku sezone bo namreč Janc zapustil Celje Pivovarno Laško. S Kielcami je sklenil triletno pogodbo, višina odškodnine poljskega kluba celjskemu ostaja po -slovna skrivnost. V državni selekciji je še pet igralcev celjskega kluba, Urban Les- jak, Miha Zarabec, Tilen Kodrin, Borut Mačkovšek in Vid Poteko. Zakaj selektor Vujović SP napoveduje kot »prehodno«, ne zna nihče utemeljiti. Vrnitev Mitrovića Velenje: Po slabih dveh mesecih so rokometaši Go - renja v svoji družbi z ve-likim veseljem pozdravili Luko Mitrovića, ki se je po težki poškodbi orbitalne ko- sti znova pridružil ekipnim treningom. »Ose« prvi pre - izkus čaka šele 5. februarja. Tedaj bo v Velenju na tekmi lige Seha gostoval Vardar iz Skopja. Prej bodo Velenjčani »Ovira me bolečina v pogačici« Renner želi v Beograd, a ne za vsako ceno Robert Renner v družbi Tine Trstenjak na lanski podelitvi Športnik leta v Celju. Če ne bo neljubih prese-nečenj, bosta znova zadnja stopila na oder. NA KRATKOodigrali pet prijateljskih te- kem. Prvi bosta na sporedu že v soboto na 1. Memorialu Franca Poloviča starejšega v Dobovi – proti hrvaški Du - bravi in domačemu klubu. 20. januarja bo v Rdeči dvo- rani gostoval Slovenj Gradec, teden dni za tem še Borac iz Banja Luke. Vmes se bo Go-renje v Mariboru pomerilo z Branikom. Ana osma Maribor: Na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark je za najboljši slo- venski izid poskrbela Ana Drev z osmim mestom. Tekmovalka iz Šmartnega ob Paki je bila po prvi vo - žnji celo šesta. Ilka Štuhec je s 14. mestom postavila svoj najboljši izid v svetov - nem pokalu v tej disciplini in znova razveselila svojega trenerja, Celjana Gregorja Koštomaja. V dvajseterici najboljših je končala tudi tretja Slovenka. Tina Robnik iz Luč je vpisala 19. mesto. V Umagu tri tedne! Celje: Večina nogometašev prvoligaša Celja je odmor za- ključila v ponedeljek, ko so se na medicini dela in športa v Zdravstvenem domu Celje začeli zdravstveni pregledi. Celotno moštvo se bo zbralo danes. Manjkala bosta člana slovenske B-reprezentance Matic Kotnik in Matej Pod - logar. Celjski nogometaši se bodo kar tri tedne pripravlja - li v Umagu. Pevnik jih je zavrnil Velenje: Nogometaši Rudarja bodo začeli treni -rati jutri. Dolgo so iskali novega trenerja, v svoje vrste so vabili tudi Roberta Pevnika, ki pa ponudbe ni sprejel. Ekipo bo do konca sezone vodil srbski trener Vanja Radinović. Pri beo-grajskem Partizanu je bil pomočnik Avramu Grantu. Rudar bo generalko pred začetkom spomladanskega dela 1. SNL opravil 18. fe - bruarja v Ljudskem vrtu z Mariborom. Lepa prednost Celja Celje: V 5. krogu sloven- skega pokala za košarkarje je deset moštev. Celjani so na prvi tekmi premagali Konjičane z 80:67, Rogaška pa si je v Šenčurju priigrala točko prednosti. Polzelani so sinoči gostovali pri Tri - glavu, Zlatorog bo dvoboj s Portorožem začel naslednji teden. Poškodbe terjale novinko Maribor: Na Dnevu slo - venske ženske košarke so sodelovale najboljše igralke slovenskih klubov v petih starostnih kategorijah. Pri članicah je selekcija vzho- da ugnala zahodno. Igralke celjskega Athletea, Konjic, Janine in Maribora, ki jih je vodil Damir Grgič, so bile boljše od tekmic s 77:74. Za najkoristnejšo igralko je bila izbrana članica At- hletea Iva Slonjšak. Njena nova soigralka je slovenska reprezentantka do 20 let Eva Stefanoski. 183 centi- metrov visoka košarkarica bo do konca sezone v Celju igrala kot posojena igralka Domžal. (DŠ) 19 Št. 2, 12. januar 2017 ŠPORT Tia nadaljuje niz zmag V Žireh je bilo tekmovanje v smučar - skih skokih mlajših kategorij dečkov in deklic za pokal Cockta. Mlada tekmovalka Nordijsko smučarske- ga kluba Toper Celje Tia Kodrnja, državna prvakinja poletne sezone, še naprej niza do - bre rezultate. Z zmago v Žireh je dokazala, da je še vedno v odlični formi. Tekme se je prvič udeležil mladi Matic Sovič, ki pa je po padcu v drugi seriji zasedel 26. mesto. Pred varovanci trenerja Slavka Krajnčana sta regijska tekma na Ljubnem in državno prvenstvo. DŠ Foto: NSK CELJEPred božičnimi prazniki so košarkarji Term Olimia v dvanajstem krogu 1. SL gostovali v Rogaški Slatini in po pričakovanjih izgu - bili proti favoritom. Toda vodstvo kluba iz Podčetrt - ka je nenadejano odstavilo trenerja Borisa Zrinskega. Na svoji spletni strani je zapisalo tudi, da je »spora- zumno prekinilo pogodbo z Zrinskim, ki je z ekipo v lanskoletni sezoni dosegel zgodovinski uspeh kluba, uvrstitev v 1. SKL«. Z bivšim selektorjem tako moške kot ženske reprezen- tance Borisom Zrinskim, ki spada med najboljše slo - venske trenerje, smo želeli razčistiti nekaj stvari. Klub iz Podčetrtka je vaša prva košarkarska sre- dina v karieri. Kdaj ste se vanj vrnili? Od tedaj so minila tri leta. Prehodili smo dolgo pot in jo kronali z lanskim zgodovin-skim podvigom, uvrstitvijo v prvoligaško druščino. Ka- snejši učinek v državnem pr - venstvu je bil na nek način pričakovan. Kaj bo treba narediti v Podčetrtku oziroma kaj ste si vi želeli glede kadro- vanja, natančneje glede okrepitev? Želje so bile drugačne od tega, kar se je zgodilo. Mo - ral sem se tudi prilagajati proračunu, ki ga je zago- tovilo vodstvo. Trije igralci so odšli, Spešič, Remus in Pungartnik, novinci so bili Buda, Julević in Janc. Štart je bil sanjski, zmaga proti Rogaški. Takoj sem začel opozarjati, da nas nobena zmaga ne sme zavesti in da moramo trezni pričakati dru- gi del sezone. A tega bo klub nadaljeval brez mene. Na večini tekem ste bili dokaj enakovredni tekmeci do končnic, čeprav so vas pestile poškodbe. V državnem prvenstvu za košarkarje do konca prve- ga dela tekmovanja ostaja še devet krogov. V trinaj - stem je bilo dramatično v Laškem, kjer je Zlatorog po podaljšku z 69:64 na kole-na spravil domžalski Heli- os. Do pomembne zmage so v Kopru proti Primorski s 66:62 prišli košarkarji Tajfuna. Rogaška je pri - čakovano visoko, s 115:70 zmagala v Škofji Loki. Hopsi so na gostovanju pri Union Olimpiji izgubili s 85:74, medtem ko je novi trener Term Olimia Andrej Žakelj debitiral s porazom. Krka je v Podčetrtku slavila z 79:67. Infarktna končnica V tekmi lanskih finalistov so se Laščani delno oddolži- li Domžalčanom za zadnja poraza. V sedmi minuti so povedli z 22:4! Po preobra- tu je Simo Atanacković v 23. minuti zadel za prvo vodstvo gostov. V napeti končnici in izvajanju prostih metov na obeh straneh je na koncu Miloš Miljković sekundo pred koncem rednega dela zadel za podaljšek – 63:63. Dodatnih pet minut so do - mačini dobili s 6:1. Junak tekme je bil Miljković, ki je v podaljšku prispeval bloka-do, ukradeno žogo in nekaj skokov v napadu. Gostitelji so sicer v letošnji sezoni že nekajkrat odigrali na po - doben način, po zelo dobri predstavi sta sledila padec in dober zaključek. Ostajajo vodilni Zlatorog ima enajst zmag ob le dveh porazih in ostaja vodilni na lestvici. »Našim košarkarjem lahko čestitam za zmago in nepopustljivost. Začetek tekme je bil dober, nato pa smo v igri nerazu - mljivo popustili. Sami sebe smo potisnili v težke trenut-ke. Prebudili smo se šele pri visokem zaostanku. Tekmo je treba čim prej pozabiti, na koncu sta pomembni le novi točki,« je razlagal trener Aleš Pipan. Ramo Rizvić je dal 18 točk, eno manj odlič-ni organizator igre Nejc Ba- rič. »To je bila tekma in pol. Lepo je začeti novo leto z zmago. Po fenomenalnem začetku smo s soigralci pa - dli v nekakšen trans in po - pustili v igri. Odlična ekipa iz Domžal je to izkoristila. Borili smo se do konca. V petminutnem dodatku smo iz sebe iztisnili zadnje ato - me moči,« je z navdušenjem govoril Trboveljčan na delu v Laškem Nejc Barič. Vzdušje v zaključku tekme je v dvo-rani Tri lilije znova spomni-lo na finale pretekle sezone. Zlatorog bo jutri gostoval v Šentjurju pri Tajfunu. »Zau-pamo trenerju, ki nas odlič-no pripravi na vsako tekmo. Tako kot doma gremo tudi v gosteh venomer na zmago in nič drugače ne bo v Šentjur - ju,« je pristavil Barič. Pomembna zmaga Košarkarji Tajfuna so pod taktirko trenerja Jurice Go - lemca zabeležili peto za -Prekinitev, a ne sporazumna Odhod iz Podčetrtka pojasnjuje trener Boris Zrinksi Boris Zrinski Laščani po podaljšku čez državne prvake Miloš Miljković se je izkazal v ključnih trenutkih derbija v Treh lilijah.Po nizu porazov je težko preobrniti psihološko sta - nje na bolje. Potrebovali smo le eno zmago, a je ni bilo. Zgodaj smo ostali brez najbolj izkušenega organi- zatorja igre Reneja Žvana. Tam, kjer smo računali na zmago, predvsem v Porto - rožu, smo bili brez Nejca Strnada. Poškodbe so se vrstile, a jih nismo obešali na veliki zvon. Želeli smo mirno pričakati mesec ja - nuar in premik po lestvi- ci, saj bosta v Podčetrtku gostovala LTH Castings in Portorož. Za obstanek pa bo treba še kje presenetiti. Ste bili zelo razočarani? Namreč vse, kar veste o ko- šarki v tekmovalnem in or - ganizacijskem smislu, ste pustili v Podčetrtku. Boli predvsem način, kako sem izvedel za njihovo od - ločitev o, po njihovem mne- nju, sporazumni prekinitvi sodelovanja. Da nisem več trener, mi je bilo sporočeno po telefonu. Vsekakor jim želim srečno sezono. Pre- pričan sem, da bo ekipa pri- kazala še nekaj dobrih partij. Okrepiti bi se bilo treba na krilnem položaju, morda tudi na mestu organizatorja igre. Je vse skupaj zapletla zmaga v uvodnem krogu proti najbližjim tekmecem, sprožila evforijo in marsi - komu v manjši sredini za-slepila pogled? Po zmagi proti Rogaški je bilo vodstvo kluba bolj evforično od igralcev in strokovnega štaba. Najve- čjo težavo je predstavljala prekinitev komunikacije. Ni mi bila uslišana želja, da na skupnem sestanku razčisti- mo zadeve. Niso verjeli, da je treba počakati na stabili- zacijo ekipe in na tekme, ki bodo dale zagon. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Tia Kodrnjaporedno zmago in obenem napovedali boj za zgornji del lestvice, ki pelje v ligo za prvaka. Zgodaj so prevze - li pobudo, narekovali ritem igre, a je vseeno Primorska uspela nekajkrat izenačiti. V odločilnih trenutkih je bil na pravem mestu Daniel Vujasinović, tokratni junak gostov. Zbral je 19 točk, 10 podaj in 6 skokov. Organi - zator igre je dosegel zadnjih šest točk na tekmi: »Vedeli smo, da se z zmago vračamo v boj za ligo za prvaka. Po-stali smo homogena ekipa z zelo dobrim vzdušjem, ki je v odličnem ritmu. Nimamo nikakršnega pritiska, ljudje v klubu in okrog njega so ve - seli, da smo se rešili zadnjih mest na lestvici.« In kaj reči o izvrstni predstavi? »Moja igra je plod dobre igre celo- tne ekipe. Če organizator do - bro odigra, potem tudi ekipa in tako je bilo v Kopru. Sem pa seveda vesel, da mi uspe-va v Šentjurju, kjer se dobro počutim. Zdaj je pred nami obračun s favoriziranimi Laščani. Pričakujem polno dvorano in odlično vzduš- je.« Zadovoljni trener Tajfu-na Jurica Golemac je dodal: »Zahvala našim navijačem, ki nam vseskozi stojijo ob strani.« Lahko delo Slatinčanov Rogaška je v Škofji Loki pri - šla do svoje devete zmage. Že po prvi četrtini je bilo jasno, da so gostje boljši tekmeci. Sredi druge četrtine je bilo že 46:21, ob polčasu 53:30. Varovanci trenerja Damjana Novakovića se niso ustavljali niti v nadaljevanju in po treh četrtinah, ko je bil izid 83:52. Za goste je 20 točk dosegel Dragan Đuranović. Novako - vič je dejal: »Zelo hitro smo uveljavili našo kakovost in tekmo odločili že do konca prvega polčasa. Tudi kasne- je se je odvijalo po našem ritmu. Igralcem čestitam za predstavo in doseženo zma-go.« Slatinčani so na lestvici tretji, v soboto bodo gostili Primorsko. MITJA KNEZ Foto: SHERPA 20 Št. 2, 12. januar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znan - cem, ki ste jo z velikim spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izražena sožalja, darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se kolektivu Doma starejših Šentjur. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za ganljive besede in opravljen cerkveni obred, pevcem iz Sv. Urbana, govorniku, skupini Eros, trobentaču Marku Gunzeku in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: sin Martin ter hčerki Štefka in Magda z družinami 45FRANČIŠKE LENART iz Voduc 2 (1. 3. 1930 – 28. 12. 2016) V SPOMIN ljubemu možu PAVLU MASTNAKU iz Laškega 6. januarja je minilo pet let, kar te med nami ni. Le tvoj nasmeh v naših srcih živi in nihče ne ve, kako zelo boli … Žena Jasmina L 7 Življenje je kot reka, včasih veselo žubori, drugič mirno valovi in vendar pride čas, ko se izteče … ZAHVALA Zapustila nas je naša draga TEREZIJA PADER iz Spodnje Rečice pri Laškem (22. 8. 1928 – 2. 1. 2017) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znan - cem, podjetju Eho, d. o. o. in vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za pisna in izrečena sožalja ter darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku Metličarju, govornicama Eriki in Vesni, kvartetu Oljka in podjetju Komunala Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni L 8 Ni te na pragu ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA MARIJE FRECE iz Šentruperta nad Laškim (10. 1. 1927 – 1. 1. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in priskočili na pomoč. Hvala za ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu Matjažu in pravnukinji Sandi za ganljive besede slovesa. Hvala za odigrano Tišino, pevcem za odpeto žalostinko in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje in Doma starejših Laško. Žalujoči vsi njeni 50Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, tete, stare mame in babice»Veš, ljubljena, duša se odloči, kdaj bo odšla v Večnost. Tja, kjer obstaja samo Svetloba. Zato bo najina Ljubezen večna …« IVAN ŠOLINIČ Za vedno tvoja žena Marija s hčerkamaHvala ti za te besede in za tvojo Ljubezen, dragi Pogreb ljubečega moža in očeta bo v četrtek, 12. januarja 2017, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. MOTORNA VOZILA PRODAM TAM 75 kiper, letnik 1985, registriran do 28. 4. 2017, vozen z B-kategorijo, odlično ohranjen, prodam za 2.800 EUR. Telefon 041 987-305. 34 Milan Konečnik, s. p., Mali Vrh 19 B, Šmartno ob Paki (min. je 2,19 evra z ddv)HYUNDAI accent 1,3, brezhiben, tehnični pregled do 18. 10. 2017, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 837-492. 58 KUPIM AVTO od letnika 2000 naprej, lahko je po- škodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747. 2866 OSEBNO vozilo od letnika 1998 naprej, celo, poškodovano ali v okvari, za lastno uporabo, kupim. Telefon 031 783-047. 59 STROJI PRODAM NOŽ za ročno rezanje travne silaže pro- dam. Telefon 031 731-350. 2958 ŠROTAR za koruzo, enofazni, z motorjem, prodam za 165 EUR. Telefon 041 987-305. 34KOMPLETNI originalni prednji pogon za traktor Zetor 5745, 6745 in podobno ter ostale rabljene dele za traktorje Ze- tor, od 2511 do 7745, prodam. Telefon 031 701-836. 52 KUPIM TRAKTOR, do 90 KM, lahko je poškodovan ali v okvari, in ostalo kmetijsko meha-nizacijo kupim. Telefon 040 507-060. 2865 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Torpedo, Uni- verzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, ter ostalo kmetijsko mehanizacijo ku-pim. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM FRANKOLOVO, Rove. Prodamo majhen vi- kend z vinogradom in s približno 450 trsi. Telefon 031 265-277. 2946 GRADBENO parcelo na relaciji Vojnik–Slo- venske Konjice prodam. Telefon 031 697-748. 15 CELJE. Prodamo enostanovanjsko moder - no zasnovano dobro ohranjeno hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424. 18 ODDAM POSLOVNI prostor, hala 128 m², v Dra- mljah, primerno za obrt, oddam v najem. Telefon 041 497-618. 7 NAJAMEM HIŠO vzamemo v najem s kasnejšim odku- pom. Celje s širšo okolico. Telefon 031 335-299. 2857 NJIVO v Savinjski regiji, na dostopnem terenu, vzamem v najem. Telefon 041 230-189. 2965 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO opremljeno stanovanje in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737. 60V CENTRU Celja oddamo v najem neo- premljeno dvoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 715-114. 54 CELJE, Otok. Lepo svetlo opremljeno enosobno stanovanje oddam za daljši čas. Izredna lokacija, bližina mesta, bolnišnice, energetska izkaznica D. Telefon 041 515-447. 40 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Za težke od 250 do 300 kg je cena zelo ugodna. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 2800 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, cena 1,50 EUR/kg, prodamo. Telefon 031 829- 772. 2956 TELICO, staro 16 mesecev, prodam. Tele- fon 031 612-597. 21 BIKCA pasme charole, starega 9 mesecev, prodam. Telefon 041 972-444. 22 PRAŠIČA, celega ali polovice, domača hrana, 130 kg, kranjske, krvavice, prodam. Telefon 031 616-154. 33 MLADE pse volčjake, 80 EUR/eden, pro- dam. Telefon 041 593-263. 35 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČA domače reje prodam. Telefon 031 787-009. 38 DVA prašiča, težka 70 kg, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 839-845. 41TELIČKO, staro 3 mesece, brez številke, prodam. Telefon 041 265-492. 12 PRAŠIČA, težkega približno 190 kg, kr - mljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5728-526. 43 TELICO simentalko, brejo v 9 mesecu, težko 650 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 46 ŠTIRI čb in enega lis-sim bikce, stare od 3 do 5 tednov, prodam. Telefon 040 785-558. 57 BIKCA, 200 kg, prodam. Telefon (03) 5794-215. Anton Arzenšek, Gornja vas 7, Grobelno. 48 BIKCA, sl, starega 14 tednov in bikca rj, starega 8 tednov, prodam. Telefon 041 794-267. 51 BIKCA in teličko, težka 230 kg in pujsa, težkega 100 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L 9 TELICO simentalko, težko 280 kg, prodam. Telefon 031 447-195. 61 BREJE pašne telice, čb in ls, prodam ali menjam za kravo, telico, bika za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. 62 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg ter telice in krave za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 25 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO, belo, rdeče, modra frankinja, pro- dam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p PET silažnih bal tretje košnje, malo bolj posušene, fi 130, cena 26/kos, Vinska Gora (Velenje), prodam. Telefon 041 432-083. 36 OSTALO PRODAM ZIMSKA damska krznena oblačila in pokri- vala prodam. Informacije po telefonu (03) 5484-939, od 14. ure naprej. 2926 HRASTOVE plohe, debelina 8 cm, prodam. Telefon 031 731-350. 2959 DOBRO ohranjen krznen plašč, številka 44, nove obleke ter različne tehnične in pohištvene predmete prodam. Telefon (03) 781-4106, 041 277-420. 2964 KOSILNICO Bcs 630 WS Max za 3.300 EUR, vrtno kosilnico na pogon, seno v kockah in okno, š 210 x v 137 cm, prodam. Telefon 041 766-216. 23BIKA, težkega 500 kg, možna menjava za manjšega, in enofazni šrotar prodam. Telefon 041 812-961. 20 NOVO zračno puško 5.5 prodam. Telefon 040 161-446. 6 SEKULAR z enofaznim motorjem, komat za konja, 24 col in »kšir« prodam. Telefon 031 733-965. 32 NOVE štiri gume, 165-70-13, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 654-944. 37 TELIČKO, čb, staro 12 dni in trosilec ume- tnega gnoja Creina prodam. Telefon 041 920-416. 63 ZAPOSLITEV IŠČEMO osebo z izkušnjami za delo v sti- mulativnem kolektivu mladih v baru Pišek na Lopati 17 v Celju. Zainteresi-rani, pokličite telefonsko številko 041 945-118. p 21 Št. 2, 12. januar 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE KONRAD CIGELŠEK (11. 8. 1992) Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina dragega spomina. Pogrešam vas – Andreja 2933V SPOMIN RADO CIGELŠEK (13. 1. 2011) MARIJA CIGELŠEK (11. 1. 2016) Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V SPOMIN Mineva že deset let, kar ni več med nami IVANE DROFENIK iz Šentvida pri Grobelnem (11. 5. 1940 – 13. 1. 2007) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni najdražji 17 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki zelo boli … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre NEŽE POLAJŽAR iz Bukovžlaka (18. 1. 1937 – 24. 12. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Za vso izkazano podporo in pomoč se posebej zahvalju - jemo zdravniškemu osebju dr. Katji Presečnik – Čebular, dr. Leji Romih, medicinski sestri Vandi Fric in patrona - žni službi ZD Celje. Iskrena hvala tudi pogrebnima služ- bama Raj in Veking, gospodu župniku Mihi Hermanu in Miranu Sajovicu za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od naše ljubeče mame Neže, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: sin Miran in hči Nevenka z družinama ter ostalo sorodstvo 31 V šumenju vetra slišim tvoj glas, v šopku cvetja vidim obraz. Senca spomina in bolečina – oboje se v dušo zajeda … ZAHVALA V 63. letu nas je zapustil ljubljeni mož, ati in dedi STANKO DIMEC iz Brezove 2, Šmartno v Rožni dolini Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Geodetskega zavoda Ce - lje, vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spoštovali, nam finančno ali kako drugače pomagali, zanj darovali sveče, cvetje, za svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter z nami delili bolečino kot tudi spomine na lepe trenutke, preživete z njim. Iskrena hvala moškemu pevskemu zbo - ru pod vodstvom Romana Grdine. Lepa hvala novomašni- ku Gregorju Majcnu in gospodu Janku Ivančiču, pogrebni službi Ropotar, Darji Grdina za ganljive besede slovesa in sosedi Ivanki Šmarčan za molitev na domu. Iskrena hvala Društvu paraplegikov Celje, sodelavcem podjetij Tuš Vojnik in Tuš Šoštanj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku ter vsem, ki se boste ustavljali ob njegovem grobu in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Marinka ter hčerki Tatjana in Gordana z družinama 44 Pomlad bo prišla, na delo vabila, ne bo te zbudila iz večnega sna. ZAHVALA V 63. letu nas je za vedno zapustil naš dragi JANKO OBREZ iz Dobja pri Planini Ob nenadni izgubi našega dragega očeta in brata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 53 NEŽIKI SMOLE (6. 10. 1938 – 18. 1. 2012) Mama moja, bila si cvet … In cvet si! Mineva peto leto, kar si klonila pod bremenom težke bolezni. Tvoj mož Rudi, hčerki Damijana in Irena, vnukinji Alekseja in Vanesa 49 Mama moja! Dlje ko te ni, moje srce bolj trpi in si želi, da bi si še enkrat zrli v oči, se dotaknili in poljubili. V SPOMINZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi MARIJAN ZABRET z Ljubljanske ceste 62 v Celju Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi pZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo za denarno pomoč, cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja ter svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoča: partnerica Jožica in sin Mili z družino 16MAKSIMILJANA PODHRAČKEGA (2. 2. 1952 – 21. 12. 2016) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, dedka in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. V tem žalostnem trenutku se želimo še posebej iskreno zahvaliti osebju Zdravstvenega doma Laško in sestri Stanki, osebju urgentnega in infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter še posebej zdravniko - ma Ireni Milotić in Mihi Simonitiju. Prav posebej se želim zahvaliti tudi soprogi Nadi, ki je zadnja leta njegovega življenja lepo skrbela zanj. Zahvaljujemo se še gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opra - vljen obred in pogrebni službi Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin Branko z družino L 6BRANKA RABUZINA iz Šmartnega v Rožni dolini 15 k Spomini so kot iskre, ki tlijo pod pepelom, a ko jih razgrneš, znova zaživijo. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica MARTINA GAJŠKA s Ponikve, Hotunje 2 (22. 9. 1930 – 2. 1. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo vam za vse da- rove in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo dr. Pekarovićevi za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala duhovnikoma gospodu Kačičniku in gospodu Ne - ratu za lepo opravljen cerkveni obred, domačim cerkvenim pevcem, pevcem MoPZ Šentvid, molivki Jelki, pogrebni službi Gekott ter vsem, ki ste bili v času njegove bolezni v mislih z njim, ga razumeli in spoštovali. Žalujoči vsi njegovi p 22 Št. 2, 12. januar 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. SCHULZ ROBIN, DAVID GUETTA & CHEAT CODES - SHED A LIGHT (4) 2. OLLY MURS - BACK AROUND (4) 3. MAROON 5 FT. KENDRICK LAMAR - DON’T WANNA KNOW (5) 4. BEYONCE FEAT. DIXIE CHICKS - DADDY LESSONS (3) 5. CLEAN BANDIT FT. SEAN PAUL & ANNE-MARIE – ROCKABYE (5) 6. GREEN DAY - STILL BREATHING (1) 7. JACK SAVORETTI - ANY OTHER WAY (2) 8. SIA - NEVER GIVE UP (3) 9. RAG N BONE MAN – HUMAN (7) 10. JAKUB ONDRA - EVERY SONG (1) DOMAČA LESTVICA 1. TABU - NABIRALKA ZVEZD (3) 2. D BASE - VASE POGLEJ (4) 3. MATJAŽ KUMELJ FT. ALENKA GODEC - KAKO ZAKAJ (2) 4. KLARA JAZBEC - MILIJON IN ENA (4) 5. LAMAI - BELA LUNA (5) 6. XEQUTIFZ – PAZI, DA BO PRAV (1) 7. ATLANTIX - GLEJ, SPET SNEŽI (5) 8. JACKSON - NA POSTAJI (3) 9. ŠPIK MANCA IN ISAAC PALMA – OBA (2) 10. LAVENDER - IŠČEM TE (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: LITTLE MIX - TOUCH ZARA LARSSON - I WOULD LIKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DAVID - KLASIKA OMAR NABER - POSEBEN DAN Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Prleški kvintet: To si ti 2. Gadi: Objemi me 3. Špadni fantje: Da te ljubim 4. Lenarti: Vsak ne more biti muzikant 5. Naveza: Skrivnost božične noči ČETRTEK, 12. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij- ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 13. januar 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 No- vice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 17. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike lju- bezni, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novi- ce, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Ra- dio Velenje) SREDA, 18. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj- mo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kultur- ni mozaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Film- sko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slo-venska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mo- zaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melo- diji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbene-ga gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 14. januar 5.00 Začetek jutranje- ga programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (sloven-ska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, pono- vitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij- ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 15. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Teden- ski osir – ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slo- venske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 16. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 1. 18.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade: Osemdeseta@ Celje1980–1989odprtje razstave, izbor arhivskega gradiva, ki obeležuje dogajanje na Celjskem v 80. letih 20. stoletjaSpored od 12. 1. do 18. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Assassin's Creed –Asasinov na- zor – akcijski, pustolovskičetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 19.50petek, sobota: 19.50, 22.15 Assassin's Creed – Asasinov nazor – akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 18.40Balerina in Viktor – animirani družinski četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00, 17.00sobota: 14.10, 16.00, 17.00nedelja: 14.10, 16.00 Božična žurka v pisarni – ko- medijaod četrtka do srede: 16.10Dežela La La – romantična ko-mična drama od četrtka do srede: 18.20, 20.50 Hamlet – gledališka predstavanedelja: 17.00Kitajski zid – trilerčetrtek, nedelja, ponedeljek, to- rek, sreda: 17.50, 20.00 petek, sobota: 17.50, 20.00, 22.10 Potniki – fantazijski četrtek, petek, sobota, ponede- ljek, torek, sreda: 18.50, 21.10 nedelja: 21.10Pr' Hostar – komedija četrtek, ponedeljek, torek, sre- da: 16.40, 20.10petek: 16.40, 20.10, 22.00 sobota: 14.50, 16.40, 20.10, 22.00 nedelja: 14.50, 16.40, 20.10 Rogue One: Zgodba Vojne zvezd – fantazijski, pustolovskiod četrtka do srede: 21.00Skrita lepota – dramaod čwetrtka do srede: 18.10 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka – animirani, sinh. od četrtka do srede: 15.50 Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka – animirani, sinh.,3D sobota, nedelja: 13.50Vse za prstan – animiranisobota, nedelja: 14.00, 15.00 Zakaj ravno on? – komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.00, 20.20 petek, sobota: 15.30, 18.00, 20.20, 22.30 Zapoj – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.30, 17.40 sobota, nedelja: 14.20, 16.30, 17.40Zapoj – animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.40sobota, nedelja: 13.30, 15.40Čreda – komedijačetrtek, nedelja, ponedeljek, to- rek, sreda: 18.30, 20.30 petek, sobota: 18.30, 20.30, 22.30 ČETRTEK 19.00 Loving – dramaPETEK17.45 Loving – drama 20.00 Dežela La La – romantična komična dramaSOBOTA 18.00 The Beatles: Osem dni na teden – glasbeni dokumentarec20.00 Loving – dramaNEDELJA 18.00 Moj narobe svet – glasbeni dokumentarec20.00 Loving – dramaSREDA19.00 Dotik vode – komedija MOJ KINO ŽALEC NEDELJA15.00 Balerina in Viktor – ani- mirani, sinh. 16.30 Vse za prstan – animirani, sinh. 18.00 Zakaj ravno on – kome- dija 20.00 Kitajski zid – akcijska pu- stolovščinaPETEK18.00 Balerina in Viktor – ani- mirani, sinh.18.30 Dotik vode – romantična komedija 19.45 Panetarij – domišljijska drama20.15 Toni Erdmann – komična drama21.45 Kitajski zid – akcijska pu- stolovščinaSOBOTA18.00 Balerina in Viktor – ani- mirani, sinh.19.00 Rojeni v Sloveniji – avtor-ski dokumentarni 20.00 Dotik vode – romantična komedija 20.15 Dežela La La – romantična komična drama NEDELJA16.00 Balerina in Viktor – ani- mirani, sinh. 17.30 Rojeni v Sloveniji – avtor- ski dokumentarni 18.00 Kitajski zid – akcijska pu- stolovščina19.00 Dotik vode – romantična komedija 20.00 Dežela La La – romantič- na komična drama PONEDELJEK 18.00 Planetarij – domišljijska drama20.00 Matura – drama18.00 Savinov likovni salon Žalec Zveneči kamniodprtje razstave avtorice Alenke Vidrgar in Dragice Čadež Lapajne, iz cikla Prostor, Telo in Medij v prehajanju 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Javni nastop učencev Glasbene šole Šentjurpredstavili se bodo učenci različnih instrumentalnih oddelkov 19.00 Celjski mladinski center Tek za življenje predstavitev knjige Mitje Duha 19.30 SLG Celje Stephen Sachs: Meglica abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ansambla Poskočni muzikanti in Biseri, gost: Uroš Kuzman koncert za Narodno-zabavni abonma in izven 19.30 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Andreas Borregaard, harmonika (Danska)abonma Klasika (4) A la carte in izven PETEK, 13. 1. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Rdeča kapica lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Kranj; za otroški abonma in izven 19.30 Gledališče Zarja Celje William Shakespeare, Tomaž Krajnc, Nejc Jezernik: Macbethtragedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje; 10. repriza za izven 23 Št. 2, 12. januar 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega raču-na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.si.E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 19.30 SLG Celje Branislav Nušić: Žalujoča družinaabonma Petek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godba Liboje novoletni koncert 20.00 Celjski mladinski center Skupina Longfieldkoncert; vstop prost SOBOTA, 14. 1. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Herman Lisjak in glasba na vodiglasbene sobotnice 10.00 Osnovna šola Kozje Balon velikanZmajčkov abonma za otroke 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.30 Dom kulture Velenje Đurologija komedija Branka Đurića Đura NEDELJA, 15. 1. 17.00 Dom kulture Velenje Učinek kobilicemelodrama, KD Gledališče Velenje 18.00 SLG Celje Gašper Tič: Trioekskluzivno gostovanje Gledališče Koper PONEDELJEK, 16. 1. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Primer Eduard Einsteinpredstavitev knjige Laurenta Seksika v sodelovanju s prevajalcem Ludvikom Jevšenakom in Celjsko Mohorjevo družbo 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Tek za življenjem predstavitev knjige Mitje Duha in motivacijsko predavanje 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Predstavitev zbornika o pedagoškem delu dr. Jožeta Lipnikapredstavitev bo vodil dr. Marko Jesenšek 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 7. javna produkcija vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Slovenska šola v Burundiju odprtje razstave in predavanje Maje Ahac 19.30 Dom kulture Velenje Butnskalasatira, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj; Beli abonma (4), A la carte in izven TOREK, 17. 1. 11.00 Glasbena šola Celje Javni nastop srednje stopnje: 3. in 4. letnik ter komorne skupine 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer: Bučarpredstavitev monografije o dr. Francetu Bučarju avtorice dr. Rosvite Pesek19.00 Dom kulture Velenje Zgodbe podob odprtje fotografske razstave Ksenije Mikor 19.30 Narodni dom Celje Trio Amael koncert SREDA, 18. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimske radosti lutkovna predstava; gostuje: Gledališče Makarenko Ostale prireditve ČETRTEK, 12. 1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo?predava: mag. Tatjana Rozman 17.00 Galerija Velenje Družinska uricaNina Cvirn vas bo popeljala po razstavi grafik Iskanje matrice 17.30 Osrednja knjižnica Celje Sinaj in Izrael: Vkleščena med Evropo in Afrikopotopisno predavanje Nadje Mirnik 18.00 Knjižnica Laško Pravljični večer za odraslevečer bodo z glasbo povezale mlade citrarke 19.00 Celjski dom O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröeningainformativno predavanje; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Moja in tvoja duševna motnja: Izgorelostpredavateljica: Urška Battelino, mag. analitične psihoanalize 19.19 Mestna knjižnica Velenje S kolesom po strehi sveta – Tadžikistanpotopisno predavanje Simona Eržena20.30 Terme Olimia Podčetrtek Glasbeni večer z Jasmino in Matejo ob citrah PETEK, 13. 1. 17.00 Zdravilišče Laško Astrohealing – povrnite si notranje ravnovesjebrezplačno predavanje 18.00 Celjski mladinski center Izobraževanje za mirmultimedijska izobraževalna delavnica, ki jo je zasnoval Prem Rawat 18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga bralni krožek za najstnike 18.00 Mestna knjižnica Velenje Sidonijaponovitev predstavitve pesniške zbirke Senke Karlovčec 21.30 Terme Olimia Podčetrtek Nastop Vokalne skupine Kvarta NEDELJA, 15. 1. 10.00 Dom sv. Jožefa Celje Vokalna skupina Domenkoncert in maša PONEDELJEK, 16. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenjeod ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne in glasbene delavnice, družabne in športne igre … 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zabava z vrtavkami otroška ustvarjalna delavnica, namenjena otrokom starejšim od treh let; delavnico bo vodila Vesna Gaber Podhovnik TOREK, 17. 1. 10.00 Celjski mladinski center Od ideje do projektav sklopu projekta Active4future za vse, ki bi želeli razviti in izpeljati svoj lasten projekt16.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik Fotografiranje dodatkov delavnica 17.00 Osrednja knjižnica Celje Psihoanaliza in film predava dr. Dušan Rutar 17.00 Knjižnica Šentjur – Enota Ponikva Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom, starejših od pet let; pripovedovala bo Dona Pratnekar SREDA, 18. 1. 10.00 Mestna knjižnica Velenje Moč branjabralni klub za odrasle bosta vodili Andreja Kac in Brina Zabukovnik Jerič 17.00 Knjižnica Šentjur – Enota Planina pri Sevnici Ura pravljic 17.00 Knjižnica Šmartno v Rožni doliniPravljične dogodivščine s pravljičarko Betko 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom starejšim od pet let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Dvorana Kulturnega doma Rogatec S kolesom do Grčije potopisno predavanje Mance Čujež Dobrodelne prireditve SOBOTA, 14. 1. 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina O happy day dobrodelni koncert Lions kluba Rogaška Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Ga-šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na - daljnjega Muzej novejše zgodovine Ce- lje: razstava Pot domov; do 10. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: razstava Konrada Topolovca; do 26. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980–1989; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vódi po vôdi; do 10. 2. Galerija Železarskega mu- zeja Teharje: XVII. celjska fotografska razstava 2016 Foto - grafskega društva Celje; do 31. 1.; razstava likovnih del Marie Karner-Lemesheve Od skice do jekla; do 30. 1.Celjska kulturnica: slikarska razstava Nike Krašovec Šepič (akvareli in olja na platno); do 31. 1. Galerija Kvartirne hiše Ce - lje: slikarska razstava Ljubana Šege Slike; do 31. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razsta- va Janka Orača v sliki in grafiki; do 28. 2. Galerija erotike Račka: raz - stava Borisa Beje Denis likes to play tennis; do 15. 1. AQ galerija: prodajna razsta- va del različnih umetnikov: do 31. 1. Galerija Volk Celje: prodaj - na razstava likovnih del iz stalne zbirke; do 31. 1. Mestna galerija v Kultur - nem centru Rogaška Slatina: razstava Pozdrav iz Rogaške Sla - tine – Rogaška Slatina na starih razglednicah; do 31. 1. Galerija Velenje: razstava grafik Iskanje matrice, dela 33 slovenskih avtorjev; do 28. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo- vinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (pri- lagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Kar - lin: Poti Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav - ca – življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šen - tjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjan- sko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na obmo - čju Žusma Muzej Laško: Laško – potova - nje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdravi- liški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdra- vstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pe- likana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Po- krajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663-137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393-461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 24 Št. 2, 12. januar 2017 ZANIMIVOSTI »Bilo je enostavno svinjsko mrzlo,« je čisto na kratko pokomentiral eden od obiskoval- cev. Kaj pa naj bi drugega rekel, ko je na prvo januarsko soboto ob ribnikih na Strani- cah kazalo neprijaznih 13 stopinj pod ničlo? Za srečo v novem letu se je na skok v vodo pripravljalo devet pogumnih mož. A naza-dnje so se namočili le trije najpogumnejši. Voda je bila s svojo stopinjo ali z dvema pod ničlo skoraj vabljivo topla glede na temperaturo zraka. Ampak sreče in zdravja človek pač ne bi izzival bolj, kot je nujno treba. Tako so nekateri obredno pomočili v vodo prst, drugi nogo, tretji so si zgolj omo- čili oči, da bi se prepričali, če prav vidijo. Pred prireditvijo so namreč pretolkli debel led nad ribnikom in le z vztrajnim mešanjem vode preprečili, da površina še isti trenutek ni zamrznila nazaj. Glede na zmrzljivost gledalcev in razumljive pomisleke kopalcev dogodek morda ni bil najbolj množičen v štiriletni zgodovini, je bil pa zagotovo najbolj poseben. Z daljne Škotske sta namreč prišla dva predstavnika v kiltih. Glede na kisel iz-raz, ki sta ga imela Jonny in Ponny, sta svo-jo škotsko čast zagotovo počastila, tako kot se šika. Saj verjetno veste, da pod škotskim moškim krilom spodnjice niso dovoljene? Iz daljnega Združenega kraljestva so prišli tudi navijači. Tako je čez straniške ribnike odme - valo: »Gojko, just do it! Gojko, samo skoči!« In eden od organizatorjev, Gojko Jevšenak, tokrat v podobi Škota Jonnyja, je to tudi sto-ril. »Nič mi ni!« je bil dobre volje nekaj dni po ledenem kopanju. Vseeno pa ga imamo na sumu, da je vesel, da bo vsaj za leto mir. StO Foto: GrupA Foto: SHERPAFOTO TEDNAČisto goli sredi zimeV škotskem kiltu v ledeno vodo Tradicionalni novoletni skok v ribnik na Stranicah pospremil polarni mraz Konkurenčni najmlajši celjski hokejisti Urbanov čarobni svet številDvorec prerašča plevel Nagrajenke natečaja po nagrade v ObiŠt. 2 / Leto 72 / Celje, 12. januar 2017 str. 31 str. 36-37 str. 33str. 29 Foto: PETER OCVIRK 26 Št. 2, 12. januar 2017 INTERVJU Tjaši Artnik Knibbe - Sarabraj je diplomirana komunikologinja in je bila dvanajst let zapo- slena v medijski hiši. Poročena je z Nizozemcem, ki ga je spoznala na plesišču v Portorožu. Je tudi nekdanja odbojkarica. »Odbojka je bila moja zelo velika strast, saj mi je dala moč, motivacijo in pripadnost v obdobju odraščanja.« Tjaši se je v preteklosti trudila ugajati vsem drugim, nase pa je pozabila. »Nekoč sem bila oseba, ki je ugajala drugim, prepričana, da sem lahko le del skupnosti, če ugodim drugim.« A po smrti mame, brata in očeta, po tumorju v tre- buhu in po operaciji jo je vsa žalost najprej zlomila, nato jo je učvrstila in ji dala novo življenje.Smrt je bila zame največje darilo življenja Zgodba ženske, ki se je po izgubi družine podala na 850 kilometrov dolgo pot spoznanja Odločila se je, da bo prehodila romarsko pot po Španiji, da se bo znebila bremena preteklosti in bo lahko v polnosti doživela življenje. Po končani poti je napisala knjigo Ranljiva, ki jo trenutno predstavlja po Sloveni- ji. Ustavila se je tudi v Osrednji knjižnici Celje, kjer sva poklepetali. Polna življenja, energije in miline je pripovedovala o tem, kako je prišla do svojega srca, kako se je znebila nadzora, ki ga je imel njen um nanjo. Zakaj je naslov knjige Ranljiva in zakaj je kar vaš obraz na naslovnici? Ko sem knjigo pisala na Nizozemskem v neki zakotni vasi, sem razmišljala, zakaj to počnem in zakaj to počnem nekje na koncu sveta. Ker je proces pisanja zahteval mir za močno samo- opazovanje in povezavo z najglobljimi deli jaza, mi je postajalo vedno bolj jasno, čemu toliko samosti. Naslov Ranljiva je prišel v snu šele, ko je bila knjiga spisana. Najprej sem pomislila, da bo beseda ranljiva pretežka za Slovence. Poleg te besede je na na- slovnici tudi moj obraz, kar je za marsikoga pre- več intimno. S tem sem dovolila pogledati vsem v svojo žalost, v svojo ran- ljivost in sem pustila um ob strani ter se pokazala takšna, kot sem. Mnogi kmalu opazijo, da sem ranljiva, a sočasno zelo močna. Kar je izjemno sporočilo. Smrt treh ljubljenih oseb in nato še bolezen. To je zelo veliko boleči- ne, ki bi vas lahko pori- nila v globoko žalovanje in samopomilovanje, a ste se odločili za pot. Zakaj ste izbrali ravno Jakobovo pot oziroma Camino? Odločitev za Camino je bila povsem intuitiv- na, prisluhnila sem glasu v sebi, ki se je odločno podal v smer te poti. Čeprav o Caminu nisem vedela pravzaprav ničesar. Za potovanje sem se odločila med svojim duhovnim potovanjem v Medžugorje. Zanimalo me je, čemu je ta sveti kraj tako zelo privlačil mojo pokojno mamo. Še pred smrtjo si je želela iti na to mesto in na tem svetem kraju sem se želela nekako povezati z njo in z njo deliti delček svoje žalosti. A tam »Ne boj se bolečine, ne boj se odgovornosti, ne boj se zrelosti. Kar plaši, v resnici osvobaja.« (Iz knjige Ranljiva) Tjaši je 850 kilometrov dolga pot opogumila, da ljubi sebe in druge ter s tem živi kot soustvarjalka življenja. Od kod imeni Tjaši in Sarabraj? »Moje primarno ime je bilo Nataša, a me je oče vedno klical Tjaši. Ko sem trenirala odbojko, nas je bilo veliko Nataš in takrat sem si izbrala očetov vzdevek Tjaši, ki zelo identifi cira mojega živega notranjega otroka. Sarabraj je del moje zrele tudi nezemeljske identitete in je duhovno obarvan. Beseda pomeni ›tisto, ki živi celovitost‹.« 27 Št. 2, 12. januar 2017 INTERVJU Smrt je bila zame največje darilo življenja »Ko se zaveš, kdo si, in ko si svoj, postaneš tudi drugim ljudem zanimiv. Ni bolj privlačne energije, kot je moč avtentičnosti. Ta moč je v svoji esenci mila, ponižna in sočutna.« se je začelo dogajati vse mogoče. Srečala sem mladega moškega, ki je bil večkrat na Caminu. O njem mi je začel strastno pripovedovati, kar je zanetilo iskro namere. Čutila sem močan potisk v smeri Camina in se na koncu odločila zanj. V Medžugorju sem videla veliko stvari, ki jih ne bi, če ne bi bila resnično prisotna v prostoru. Ko sem sedela pred cerkvijo pred kipom Marije in se posvečala sami sebi, sem slišala glas duhov- nika, ki je govoril: »Bodite pogumni žvižgači, povejte svojo resnico, čas je zanjo.« Čutila sem, da so te besede namenjene meni. Ko sem stopila proti cerkvi, se je pred mano svetila svetloba in še veliko podobnih videvanj je bilo, kar sem sprejela kot jasen znak, da sem na pravi poti. Kakšne so bile priprave na pot, ki zahte- va veliko psihofi zične kondicije? Zelo hitro sem rezervirala letalsko karto, po- tem je sledilo pakiranje majhnega nahrbtnika. Po spletu sem malce pobrskala, kaj so drugi pohodniki vzeli s sabo na poti. Odločila sem se za 35-litrski nahrbtnik in premišljeno vanj zložila stvari, ki sem jih prej tudi stehtala. Ves čas sem tudi razmišljala, kako bom mesec in pol hodila po svetu s tako malo prtljage. A de-jansko ni treba imeti s seboj veliko. Vzela sem majhen košček mila za lase, telo in obraz, sodo bikarbono za oblačila, kremo Bepanten plus za obraz in morebitna vnetja, mini brisače, ščipalke, da sem na nahrbtni- ku sušila oblačila za nov dan. Ko dolgo hodiš, naj nahrbtnik ne bi presegel deset od- stotkov tvoje teže. Ali vas je kdo želel odvrniti od poti? Je mož vašo idejo pod-piral? Sestra in moj mož sta zelo podpirala mojo odločitev. Mož je samo rekel, da naj mu občasno pošljem kratko sporočilo. Mislim, da je bilo zanj moje potovanje še bolj naporno kot zame, saj me je moral izpustiti. Sestra je kmalu zatem sledila svojim sanjam in se preselila v Egipt, tam trdo trenirala in je zdaj svetovna prvakinja ter rekorderka. Druga drugo sva gnali naprej in to še vedno počneva. Kaj ste si zastavili pred potjo? Da bom hodila sproščeno, da telesa ne bom silila v napore in da ne bom dovolila umu, da narekuje svoje, ampak bom prepustila izbiro srcu. Prve dneve sem hodila po dvajset kilo- metrov, nato trideset in končala s štiridese- timi. A na koncu Camina sem čutila takšno moč, da bi pot lahko prehodila še enkrat. Na njej sem si vzela veliko časa zase. Nisem že-lela Camina prehoditi z mislijo, da si želim, da bi bilo čim prej konec. Ampak sem želela biti na romanju prisotna, razmišljala sem, naj prideta bolečina in žalost, naj me zmeljeta, da se ju bom lahko osvobodila. Za to sem potre- bovala na poti veliko samote. Vsi, ki so prehodili pot, govorijo o izje- mni energiji in številnih spoznanjih, ki so jih doživeli. Spoznala sem, kako dragocen je vsak trenu- tek, ki se ga zaveš in kako pomembno vlogo ima pri tem odprtost do življenja. Ranljivost lahko prinaša na eni strani veliko bolečine, a je res, da nas na drugi strani neguje z ljubeznijo in živostjo. Otopelost in trdota ne omogo- ča globokega dihanja in polnega življenja. Potovanje po Caminu mi je omogočilo, da sem se osvobodila teh obrambnih struk- tur. Opogumilo me je, da ljubim sebe in druge ter s tem živim kot soustvarjalka življenja in ne kot nepotešena žrtev. Kateri je bil vaš najtežji trenutek ali izziv na poti? Morda sta bila dva trenutka. Ko me je duša, ki sem ji brezpogojno sledila, ob dveh zjutraj zvabila na pot. Ko sem pred mladinskim hotelom videla lastnico, popo- tnika in domačine, so bili presenečeni, da se ob dveh zjutraj sama podajam na pot. Pojma nisem imela, kam grem, in sem samo ho- dila po gozdu. Nogi ste se mi zapletli in padla sem na obraz. Iz reke, ki je bila v bližini, sem vzela mrzel kamen in si ga položila na potolčeno brado. Kljub strahu sem imela močno intui-cijo, da sem vedela, kaj je prav. Vedela sem, da nisem na poti, da bi se prestrašila, ampak da se moram osredotočiti na trenutek in da bom kljub ne- zgodam prišla iz tega gozda in čez deročo reko. Bolj kot zveri sem se bala človeka. Tudi to so bili strahovi, ki sem jih morala ob- delati. Drugi težek trenutek je bil, ko sem na poti videla silhueto pokojnega očeta, ki je nabiral rožice. Tako kot jih je, ko je bil še živ. Podoba me je zlomila v brutalen jok, a tudi je tudi osvobodila moje telo tone žalosti. Ali ste se ob treh smrtih vprašali, zakaj morate vso bolečino sveta doživeti ravno vi? Tudi, dokler nisem prišla do zavedanja sebe kot fi zičnega telesa, sebe kot čustvenega in duhovnega telesa. To je zelo globoko prisotno spoznanje. Potem si ne postavljaš več vpra- šanj o tem. Pri očetovem odhodu je bil izziv ranljivosti zelo zahteven, saj sem takrat poleg očeta izgubila še zadnjega starša. Poleg tega so mi takrat še operirali tumor na trebuhu. Bil je trenutek, ko sem si rekla, da je res vsega preveč. A ker sem imela globoko vero, da se bo uredilo, se je pot odvila skozi tunel ran-ljivosti v smer globoke duhovne iskrivosti. Vas je strah smrti? Oziroma česa vas je strah? Smrti me ni več strah kot nekoč, saj se je pokazala kot izjemno sočutna učiteljica in mi pokazala, kako celovito ži- veti. A jo izjemno spoštujem. Strah me kdaj ujame, ko mi ima kaj zanimivega po-vedati. Osebno pa me je morda strah fi zične ranljivosti, vendar se zavedam tudi tega, da če bi mi bila ta izku-šnja dana, bi prišla v paketu tudi moč srca. Tako da strah danes ni več gonilo mojega življenja, ampak prej del celovitosti bivanja. Kako se osvoboditi strahov? Vsekakor s tem, da se jih za- vedamo in nato naredimo korak v smeri spremembe. Danes je na voljo ve- liko različnih orodij, ki nam pomagajo, da se osvobodimo tudi najbolj trdovratnih strahov. Sama izberem meditacije kundalini joge, ki jo danes tudi poučujem in mi omogoči dovolj jasnine v trenutku, da lahko čuječe spremljam, kako strah sploh izgleda, od kod prihaja, komu pripada, kaj mi pravi. Ko ga opazujem s kritič-nim zavedanjem opazovalke in brez potrebe po tem, da bi ga kakorkoli pregnala, popusti svoj krč in pusti le sporočilo. Dnevno gledamo ali poslušamo o stiskah ljudi v službah, v katerih delodajalci drži- jo zaposlene v šahu z minimalni plačami in velikimi zahtevami. Ali lahko spreme-nijo položaj, v katerem so? To je slovenska iluzija, da je vse grozno in da če boš karkoli naredil, boš takoj izgubil službo, pri čemer se ničesar ne da spremeniti. Pri Dnev- niku sem bila dvanajst let in vsi skupaj smo bili kot ena družina. Pomislila sem: »Če pustim to službo, kdo sem, če nisem več del tega kolek-tiva?« To so ključna vprašanja, ki so strašljiva, ker živimo v kontroli, kjer jaz ne obstaja. Smo del kulture, kjer vedno nečemu pripadaš. A kaj si, ko te družba izpljune? Ker se nisem želela identifi cirati z ubogo žrtvijo, sem si postavlja- la vprašanja, kdo sem. Naenkrat sem postala del nečesa zelo velikega. Iz zavedanja, da vsi izhajamo iz enega vira, črpam moč za to, da sem samosvoja, vendar to ni osamljenost. Ko si svoj, namreč v svojo bližino pritegneš podobne duše, ki si tako kot ti želijo svet, ki ne temelji na strahu, ampak na ustvarjalnosti. Da ste prišli do vseh teh spoznanj, ni bilo treba prehoditi 850 kilometrov Camina? Ne, v mojem primeru je bila to smrt ljubljenih ljudi. Camino je bil le nadgradnja in čudovita pot, ki omogoča podobne izkušnje izpuščanja nazora, kot jih je meni pokazal proces umiranja.Na poti ste vse to samo še poglobili? Seveda. Predelati sem morala družinsko preteklost, naše odvisne odnose, svojo vlogo Amazonke, kako nekateri ljudje nesemo veliko preveč bremena in rešujemo težave družine. Veliko časa sem hodila v tišini in poslušala svoj um, telo, srce, ker so govorili vsaj svoj jezik. Camino mi je ponudil priložnost, da sem po- stala celovita, da integriram tudi ranljivost. Na poti sem srečevala prave ljudi, ki so mi bila kot nekakšna zrca, kar sem morala uresničiti pri sebi. Tudi z njihovo pomočjo sem se celila. Koliko ste drugačni zdaj, kot ste bili pred desetimi leti? Je razlika očitna, ste zdaj dru- ga Tjaši? Mislim, da sem veliko bolj zrela in da me stik z duhovno globino dnevno spreminja. Je pa res, da nisem pozabila na igrivo Tjaši, ki se rada pokaže, ko je trenutek pravi, in dela življenje izjemno radoživo. Ali lahko višje stanje duha preplavi naš svet ali bomo v svetu kapitalizma in denarja egoizem samo še poglabljali? Mislim, da se da- nes svet izjemno krčevito spremi- nja. Na eni strani kvantni preskok v zavedanju, ra- zvoju tehnologije in ustvarjalnosti, na drugem veliko priložnosti za ranlji- vost in kristaliziranje bolečine. Če si zamislite, da so bili naši predniki uje- ti v oklep nadzora in različnih obrambnih mehanizmov, se zdi, da nam danes življenje ponuja priložnost, da pre- poznamo skozi takšne in drugačne bolečine, kje so naša mehka mesta. Tam je pot v globi-ne, kjer samozavest ni pogojena z zunanjimi dejavniki, ampak je stanje biti, kjer materialno ni nadomestek za radost in odvisnost ni enaka ljubezni. Dinamika te posebne vibracije ranlji- vosti mi daje vero, da se človeštvo spreminja in da četudi se zdi, da se bodo mnogi odločili za še več nadzora in krča, bo ta balon prej ali slej tudi kolektivno počil. No, lahko rečem, da že poka. A ob tem ne spreglejte, da je poleg bolečine in žalosti ob vsem tem kaotičnem izpuščanju nadzora tudi veliko človečnosti in ljubezni. Osredotočanje na to razširjeno sliko realnosti prinaša mnogo modrosti vsem nam. V nekem zgodovinskem obdobju bi vaše dojemanje sveta označili za čarovništvo in bi vas že sežgali na grmadi. Kako dojemate to moč drugačnega dojemanja sveta? Verjetno bi me res (smeh). Hvaležna sem, da sem se reinkarnirala zdaj in ne štirideset let nazaj, ko je bil v podobnih situacijah moj oče, no četudi takrat niso sežigali na grma- dah ljudi z drugačnimi pogledi na svet. Danes berem njegove zgodbe in spoznavam, kako je bil prebujen in dozorel. Bil je vizionar in mislim, da bi mu bilo v veliko olajšanje, da se je okolica toliko spremenila, da naju sprejema v najini drugačnosti. Vse življenje se je boril proti temu, da ga imajo ljudje za drugačnega, ker je bil globlji, fi lozofski. Na svoja razmi- šljanja je dobil odgovor v slogu: »Raje pojej dva čevapčiča in daj mir!« Radosti me, da je še pred smrtjo kot vizionar lahko videl, kako so semena njegove modrosti vzklila in živijo naprej v naju. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA in osebni arhiv obraz in morebitna vnetja, mini brisače, ščipalke, da sem na nahrbtni- ku sušila oblačila za nov dan. Ko dolgo hodiš, naj nahrbtnik ne bi presegel deset od- stotkov tvoje teže. Ali vas je kdo želel odvrniti od poti? Je mož vašo idejo pod- piral? Sestra in moj mož sta zelo ima pri tem odprtost do življenja. Ranljivost lahko prinaša na eni strani veliko bolečine, a je res, da nas na drugi strani neguje z ljubeznijo in živostjo. Otopelost in trdota ne omogo- ča globokega dihanja in polnega življenja. Potovanje po Caminu mi je omogočilo, da sem se osvobodila teh obrambnih struk- tur. Opogumilo me je, da ljubim sebe in druge ter s tem živim kot soustvarjalka življenja in ne kot nepotešena žrtev. Kateri je bil vaš najtežji trenutek ali izziv na poti? Morda sta bila dva trenutka. Ko me je duša, ki sem ji brezpogojno sledila, ob dveh zjutraj zvabila na pot. Ko sem pred mladinskim hotelom videla lastnico, popo- tnika in domačine, so bili presenečeni, da se ob dveh zjutraj sama podajam na pot. Pojma nisem imela, kam grem, in sem samo ho- dila po gozdu. Nogi ste se mi zapletli in padla sem na obraz. Iz reke, ki je bila v bližini, sem vzela mrzel kamen in si ga položila na potolčeno brado. Kljub strahu sem imela močno intui- cijo, da sem vedela, kaj je prav. Vedela sem, da nisem na poti, da bi se prestrašila, ampak da se moram osredotočiti na trenutek in da bom kljub ne- zgodam prišla iz tega gozda in čez deročo reko. Bolj kot zveri sem se bala človeka. Tudi to so bili strahovi, ki sem jih morala ob- delati. Drugi težek trenutek je bil, ko sem na poti videla silhueto pokojnega očeta, ki je nabiral rožice. Tako kot jih je, ko je bil še 28 Št. 2, 12. januar 2017 REPORTAŽA Če zmoreš samo še en korak, jih zmoreš še tisoč Katarina Tadina, 20-letna skavtinja iz Vojnika, je lani poleti v 29 dneh prehodila Slovensko planinsko pot (SPP) »Šla bom.« To je bil sta- vek, ki je 20-letnico pretre- sel, ker do tistega trenutka še sama ni verjela, da misli resno. Idejo, da bo naenkrat prehodila celotno Slovensko planinsko pot, je pestovala in načrtovala že mesece, takrat pa so besede postale otiplji-vo resnične. Edino, kar jo je zares črvičilo, je bilo vpra - šanje, kaj bo rekla mama. A ta je le dvignila obrvi, pogol- tnila slino in ni rekla nič. Kot mama štirih skavtinj je po svoje vajena vsega hudega. Po drugi strani je prav zaradi tega v sebi tudi pomirjena. Katarina nosi skavtski kroj, kot se imenuje njihova unifor - ma, že več kot desetletje. Za-čela je kot volkuljica, se kalila v četi in se učila preživetja v naravi. Nazadnje je svojo pot »Dandanes vzgajanje otrok ni lahko, ampak s skavti je lažje. Vesela sem, da otroci izkoriščajo svoje sposobnosti, razvijajo talente in iščejo tisto, kar jih res veseli. To me osrečuje. Hkrati to pomeni tudi kakšen osebni kompromis. Nekdo mora skrbeti za ognjišče in zavestno sem se odločila, da je to zdaj moja prva naloga. Čas za moje konjičke bo tudi še prišel,« pravi mama Valentina. nom. Ni videla morja, a njen »vrh« je bil tokrat na obali Ankarana. »Zadnji dan je bilo res grozno in če ne bi bil res zadnji, bi se do noči zavlekla v senco in ne bi naredila niti koraka več. Bilo je že sep - tembra, a je bilo kakšnih 55 stopinj. Vsaj zdelo se je tako.« Ko je končno sedla na obalo, odvrgla težak nahrbtnik in potisnila noge v vodo, je bil občutek neverjeten. Po drugi strani ni mogla verjeti, da je konec. Na poti so jo po dru- žabnih omrežjih spremljali in spodbujali družina, prijatelji in predvsem skavti. In kot pravi Katarina, ji značka, ki jo je osvojila po osemdesetih žigih na poti, pomeni res ve-liko. »Sošolka mi je zabičala, da odslej ne smem nikoli več reči, da česa ne zmorem. Saj sem to vedela, a je bilo vse- eno lepo slišati,« se nasmeje Katarina. Spustiti naravo v svoj dom in otroke v naravo Na Katarino in njen dose- žek so ponosni vsi, ki jo po- znajo. Njeni bližnji še toliko bolj. Oče Andrej je navdušen hribolazec in celo gorski re- ševalec, medtem ko mama pravi, da ni ravno huda špor - tna navdušenka. Dekleta so »Nikoli nisem bila adrenalinski tip človeka in kot vsako mamo je tudi mene strah za svoje otroke. Veliko stvari moraš razčistiti v sebi, da jih lahko izpustiš iz naročja. Dekleta počasi odhajajo in mislim, da jih nikoli nisem omejevala ne pri študiju ne pri konjičkih. Pridigam pa še vedno. In sitnarim tudi, ko je treba doma kaj opraviti,« pravi Valentina.»Prehojena pot mi je dala veliko. Predvsem zavedanje, da zmorem. Da je treba za velike dosežke veliko delati, da je treba v času krize vztrajati. Ampak z vtrajnostjo ti cilj ne uide. To je v življenju včasih težko videti. Če pa imaš konkretno, fizično izkušnjo, jo lažje preneseš na druga področja,« pravi Katarina. Malokdo si značko SPP prisluži na en mah. Skavtska čestitka. Foto: osebni arhiv Katarina (levo) s sestrama Elizabeto in Barbaro. Veronike, ki je prav tako skavtinja, v času našega obiska ni bilo doma.iskala kot popotnica, kot se imenujejo skavti v najstarej - ši skupini. Da bo nadaljevala kot voditeljica, nikoli ni pod- vomila. V skupino najmlajših, med volčiče, se je vrnila kot lik kače Kaje. Voditelji ima- jo svoje poslanstvo namreč ukrojeno po zgodbi Knjige o džungli. Človeškega fantka Mavglija vzgajajo vodja krde- la Akela, mama Rakša, črni panter Bagira in medved Balu. Doživetij, ki jih je nanizala v svojem skavtskem življenju, bi bilo seveda za celo knjigo. In tudi zaradi vseh teh si je upala na najdaljšo pot doslej. Idejo, da bo Slovensko pla- ninsko pot prehodila v enem mahu, je začela pestovati že kakšno leto prej, ne da bi čisto natančno vedela, kako se je vse skupaj porodilo. Zadnjo stran študijske skicirke – Katarina je študentka na likovni akademiji – je namenila prav skrivnemu projektu SPP. »Kadarkoli so se mi utrnili ideja, vprašanje ali izziv, sem si to zapisala in tako izdelovala načrt. A dokler tega nisem na glas nekomu pove- dala, nisem verjela, da bom to tudi zares izpeljala.« Po skavtsko je otroke lažje vzgajati Katarina ima še tri sestre – dve leti starejša je Veronika, Barbara je stara sedemnajst let in najmlajša Elizabeta jih ima devet. Ko je Katarina nekoč pri mizi obelodanila svoje načrte, sta njena starša, Valentina in Andrej, za nekaj časa ostala brez besed. »Veliko stvari se mi je podilo po glavi. Kaj bo jedla, kako si je to zamislila, zakaj ne bi raje vzela koga s seboj … Ampak ne gre samo za en podvig. Gre za izpuščanje otrok iz naročja, gre za proces, ki ga moraš sprejeti. Otroci v vsakem primeru grejo. Če izbe - rejo dobro pot, je seveda lažje. A v vsakem primeru grejo,« se tistega trenutka spominja Valentina. Umetnost dobrega starševstva je namreč v tem, kako otrokom dati ko- renine in krila hkrati. Stri- nja se, da to ni lahko, ampak s skavti je vsekakor lažje. »Nič nisem rekla, ker sem verjela, da zmore. Poleg tega je bila zelo odločena. Ampak zato me seveda ni nič manj skrbelo.« Ko še koruze ni, da bi puško vanjo vrgel Slovenska planinska pot se začne v Spodnjem Radvanju pri Mariboru. Katarina je ob vsakdanjosti izhodišča v neki mali ulici kar težko dojela, da je to začetek njenega velikega projekta. Prvi dan je v navalu energije in dobre volje na mah prehodila skoraj celo Pohorje vse do Ribniške koče. A prvi oblaki so se že zbirali na ob - zorju. »Prvič me je stisnilo na poti od Slovenj Gradca do Uršlje gore. Tam je pot zelo slabo označena. Če ne bi ime- la skavtskih izkušenj in ne bi poznala terena, bi se zagotovo izgubila, kar ni ravno prijeten občutek.« Naslednjo veliko krizo je povzročil velik žulj na peti, ki se mu je za dobro mero pridružil še otekel gleženj. »Ta - krat sem prvič pomislila, da mi morda ne bo uspelo.« A volja je bila močnejša. Našla je prevoz do prve lekarne, se oskrbela z obliži in mazili, se vrnila na- zaj na pot in nekje pod vrhom Skute je bolečina izginila. »Naj - huje je bilo pod Triglavom. Iz-gubila sem namreč smer in šla do napačne koče proti Mojstra- ni. Neskončno se je vleklo, vse me je bolelo in če bi se v tistem trenutku pripeljal nekdo mimo in mi rekel, da me pelje domov, bi brez besed privolila.« Več kot enkrat se ji je potrdilo, da je pomoč prišla ravno takrat, ko jo je najbolj potrebovala. »Sre-čala sem dva krasna človeka s psom in smo skupaj hodili. Ko sem ugotovila, da je do koče samo še 45 minut, sem od sre-če skoraj poletela.« Ko veš, da zmoreš skoraj vse Na triglavskega očaka je stopila že tretjič in žal tudi tokrat ni imela sreče z vreme -z očetom rada hodila v hribe, sicer pa so se po mami pre- cej bolj posvečala glasbi in umetnosti. »Potem so me v šoli opomnili, da ne bi bilo nič narobe, če bi bila dekleta bolj spretna z žogo. Takrat sva se zamislila in na srečo približno hkrati odkrila skav - te. Ponujali so gibanje, stik z naravo, dobro družbo in tudi življenjski nazor, ki je podpi- ral najino vzgojo. To je bilo točno tisto, kar je naša druži- na potrebovala.« Biti skavtska mama je sicer lahko precej naporno, a ima tudi dobre strani. »Skavt na primer vsak dan naredi vsaj eno dobro delo in res ne vidim razloga, da ne bi tega upoštevali tudi doma,« smeje zaključi mama. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 29 Št. 2, 12. januar 2017 REPORTAŽA Najmlajši celjski hokejisti konkurenčni ljubljanskim, jeseniškim … Rekordno število hokejskih nadebudnežev na celjskem ledu V nedeljo v celjskem Mestnem parku ni bilo prostega parkirišča. Mno - go avtomobilov je bilo na travi. Hokejski klub ECE Celje je organiziral turnir za najmlajše pod okriljem Hokejske zveze Slovenije. Tovrsten turnir vsak slo - venski klub gosti dvakrat v sezoni. Sodelovale so selekcije U6, U8 in U10 iz domačega kluba in iz klubov Maribora, Olim- pije in Jesenic. Pri najmlajših se goli in rezultati ne štejejo, a vendar so starši pozorno spremljali gibanje razmerja moči. Štejeta predvsem mno - žičnost in širjenje priljublje-nosti tega športa. Porast zanimanja mladih Rekordno število mladih hokejistov je obiskalo Celje – bilo jih je približno 150. Tudi domači klub se je predstavil z največ mladimi igralci do zdaj, kar kaže na porast za- nimanja za hokej v mestu in okolici. Rezultatov tekem ni bilo, toda domači stro- kovnjaki so lahko ugotovili, da so mlade selekcije ECE Celja povsem konkurenčne ali celo boljše od ostalih slo- venskih klubov. To nakazu-je lepo prihodnost hokeja v Celju. Kot potrditev dobrega dela v zadnjem obdobju je bila celjskemu klubu zaupa-na organizacija prijateljske tekme članskih reprezentanc Slovenije in Madžarske (11. april). Na turnirju tudi Kristan Člansko moštvo Celja je v soboto odigralo petnaj - sto tekmo v državnem pr - venstvu. Na svojem drsali - šču je nadigralo oslabljeni Maribor s 7:3. Po dva gola sta dala Aljaž Ogrizek in Nejc Kastelic, po enega pa so dali Aljaž Ribič, Davor Rakanovič in Nik Grahut. »Zadnjo tekmo smo odigrali 23. decembra, kar se je po- znalo v našem izkoristku. Sprožili smo namreč kar 73 strelov proti gostujočemu vratarju. Zlahka smo igrali v napadalni tretjini, kar nam je zmanjšalo zbranost v za- ključkih akcij,« je povedal trener Rok Rojšek. Celje je prvo s 35 točkami, dve manj in tudi tri tekme manj ima Triglav. Rojšek si je v nedeljo ogledal tekme mla- dih upov: »Zelo sem vesel, da so svoje mlade hokejiste predstavili trije najboljši slovenski klubi, ki so tek - movali v jugoslovanskem in zdaj našem prvenstvu. Če bomo zdaj osemletne in desetletne fante usposobili, da bodo čez nekaj časa igra - li za našo člansko ekipo, bo naš cilj izpolnjen. Na turnir je prišel tudi Robert Kristan, morda najboljši slovenski vratar doslej, tu so bili še eden najboljših branilcev po osamosvojitvi Miha Rebolj in še nekateri znani bivši reprezentanti.« DEAN ŠUSTER Foto: PETER OCVIRKPriprava na začetni met Dober vratar pomeni »pol ekipe«. Veselje po zmagi nad Gorenjci Tudi mamice imajo drese.Z leve so Miha Rebolj, Robert Kristan in Rok Rojšek. Kje je plošček? Najlepše ga je zabiti Jesenicam (na sliki) ali Olimpiji. 30 Št. 2, 12. januar 2017 PORTRET Viteška legenda sv. Jurija je nav - dihnila veliko bojevnikov luči, ki so z meči ali brez njih skozi zgo- dovino ohranjali pozitivne vre - dnote in duh plemenitosti. Eden tistih, ki temelji na tej tradiciji, je tudi Ordo equestris vini Europae – Evropski red vitezov vina. Tone Topolšek je med tistimi redkimi Slovenci, ki so dosegli IV. redovno stopnjo in postali vinski vitezi. Viteški red sv. Jurija je leta 1468 ustanovil cesar Friderik III, papež Pavel II. mu je leto kasneje z bulo do- dal še cerkveni pečat. Približno pol tisočletja kasneje je v Avstriji Gradi- ščansko-panonski red vitezov vina s sedežem v Železnem na Gradiščan- skem obudil to tradicijo. Od tam se je delovanje reda širilo v druge evropske države, tudi v Slovenijo. Latinsko ime reda nakazuje nadnacionalno vez, ki povezuje viteze različnih narodnosti s konzulati oziroma predstavništvi v posameznih državah. Pravno urejeno habsburško nasledstvo pa utemeljuje podeljevanje viteških nazivov. Vitezi vina kot vitezi miru Vino je neskončno več kot le še ena alkoholna pijača. Zato se evropski vi- tezi vina zavzemajo za spoštovanje in ohranjanje neokrnjene narave, spo -»Vino je kot ženska. Več kot mu daješ, več ti vrača.« Na obisku pri evropskem vitezu vina Tonetu Topolšku v Stranicah štovanje človekovih pravic, dialog in mir na svetu. Samo na tem lahko namreč gradimo blagostanje za vse ljudi tega planeta. In samo v takšnem svetu lahko vino opravlja svojo temelj- no nalogo – človeku lepša in bogati življenje. In zato vitezi vina zase pra-vijo, da so tudi vitezi miru. »Meč v naših rokah je simbol časti, kozarec z vinom pa simbol sonca in radosti polnega življenja. Naša bojna polja so danes v globalizirani in atomizirani družbi na področju ozaveščanja ljudi o pomenu kulture pitja in znotraj tega še posebej kulture pitja vina,« pravijo o svojem poslanstvu. Njihov pozdrav v tem duhu se glasi: »In honorem dei et honorem vini!« Ali po slovensko: »V čast Bogu in v čast vinu! Topolšek je v red vstopil pred enajstimi leti. Oktobra lani so ga v Avstriji povišali v viteza. Ko dobiš vinograd, sekaš ali sadiš Ko pride k hiši »ta mlad«, kot so včasih rekli zetu, ni takoj jasno, v katero smer se bo gospodarstvo obr - nilo. In ko človek stoji pred neobde- lanim vinogradom, se mu po glavi običajno mota ena od dveh nadvse različnih misli. »Ali sekaš ali sadiš. Jaz sem se odločil, da bom sadil,« se nasmeje Tone. Svoje vinogradniške izkušnje je nabiral pri starih starših, doma vinograda namreč niso imeli. Kdaj so na straniški kmetiji posadili vinograd, se niti danes 93-letni tast ne spomni. Bilo je jasno, da je sta- ra samorodna trta svoje poslanstvo opravila. In tako so ji sprva dodali osemsto trt belega pinota, laškega rizlinga in modre frankinje. Na vino - gradniškem višku so imeli kar 6.500 trt. »Bili so časi, ko smo vinogradniki pridelali karseda dobro grozdje, ga spravili v sode in potem upali na naj - boljše. Po letu 1991 smo vedno bolj razmišljali tudi o tem, kako vzgojiti kar najbolj kakovostno vino. Po letu 2008 so se stvari na trgu vina obču-ric,« se široko nasmeje gostitelj in pomežkine ženi Vilmi in hčeri Urški. Razveseljuje, žalosti in postavlja uganke Da je vino znanost in hkrati nikoli do konca razkrita skrivnost, je Tone ugotavljal že s svojim bratom, ki je bil enolog v konjiški zadružni kleti. Skupaj sta tuhtala, kako iz grozdja zvabiti najboljše in potem trenutek popolnosti »zamrzniti« v stekleni - ci. Po desetletjih učenja na tečajih, predavanjih, po branju knjig in pred- vsem izkušnjah je Tone na svoj pri-delek res lahko ponosen. V njegovi kleti vsako leto – seveda odvisno od letine – nastane šest vrst belih vin in ena vrsta redečega. »Vino je živa stvar, iz letnika v letnik se obnaša drugače in ni pravila, ki bi dalo ve- dno enak rezultat. Vino te danes raz- veseljuje, jutri žalosti, spet tretjič te postavlja pred uganke in izzive. Bili so tudi letniki, ko se z vsem kletar - skim znanjem ni dalo veliko narediti. Ampak tudi iz takšnih se nekaj na-učiš. Morda še največ.« Za slovenski vinogradniški razvoj so ogromno na- redila vinogradniška društva, ki so po osamosvojitvi začela svoje člane aktivno izobraževati in seznanjati z najnovejšimi spoznanji. »V osemde- setih letih prejšnjega stoletja se je vse »Če solato jeste skupaj z glavno jedjo, boste zagotovo prikrajšani za pravo harmonijo med vinom in hrano. Kis pokvari okus, otopi brbončice in tega se ne da preprečiti. Zato po svetu jedo solato pred glavno jedjo. Pri nas pa se bo zdelo, kot da še niste slišali za bonton.«Noben vitez ni popoln brez svoje dame.»Vsa vina imajo lokalno noto in najbolj sodijo prav v svoje okolje. Prenašanje tega okusa je kot presajanje drevesa. Težko ga ukoreniniš in umestiš. Kot spominek v tujini vedno kupim kakšno vrhunsko vino in kakšno suho mesnino. To rad podelim s prijatelji in z družino, a sem pogosto razočaran. Redko okusim tisto, kar me prevzame na potovanju.« tno spremenile. Danes se pije manj, a zato kakovostno,« pravi Tone. Trenu- tno v svojem vinogradu neguje 2.500 trt. Njihova turistična kmetija Urška je znana po vrhunski kulinariki in zdaj je vinograd v službi domače ku - hinje. »Osemdeset odstotkov vsega, kar damo na krožnik, je domače pri-delave. In da res dobro tekne, mora biti v družbi primernega vina. In to zdaj ustvarjam. Pod taktirko kuha -prodalo. Slabo ali dobro, celo pona- rejeno vino. Danes si kaj takšnega niti v sanjah ne bi mogli privoščiti. V povprečju se danes pije zelo dobro, da ne rečem vrhunsko vino.« Za viteško omizje povabljene tudi dame Počasi in vztrajno je odkrivanje skrivnosti žlahtne pijače Tonetu zle- zlo pod kožo. In leta 2005 je bil pova - bljen v Evropski viteški red vina. Bil je počaščen, saj to ni ravno običajno društvo, kamor se lahko vpišeš kar na lastno željo. Slovenski konzulat združuje približno 180 članov, ki so razvrščeni v viteška omizja oziroma legature. Vsaka ima svojega maršala, zastavonošo in še celo vrsto drugih pomembnih funkcij. Prav na pobudo slovenskega konzulata so v red začeli sprejemati tudi ženske. Člani se ime - nujejo udi, napredujejo pa lahko na položaj iudex, svetnik, sodnik in na najvišji ravni, po kakšnem desetletju ali več, v viteza. Ob viteškem omiz-ju celjske regije poleg ostalih članov sedijo trije vitezi. Med njimi niso le vinogradniki, saj red združuje častil - ce vina in promotorje vinske kulture na širši ravni. Čeprav se struktura vi - teškega reda zdi precej skrivnostna, brez ženske družbe ne morejo. »En- krat ali dvakrat letno se naši vitezi oziroma člani društva res zberejo v zaprti družbi, a vedno znova ugota- vljajo, kako pusto in dolgočasno je brez nas,« s širokim nasmehom svo- jega viteza pospremi njegova žena Vilma. Danes se kmetija imenuje po hčeri Urški, ki je tudi sommelierka in zelo dobro ve, kaj pomeni harmonija med hrano in pijačo. Vse, kar posta- vijo pred gosta, pusti vtis. A tisto, kar človeka spremlja še dolgo po odho-du, je nekaj drugega. Nekaj, za kar je težko najti pravo besedo, a diši po plemenitem. Po viteškem. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPAKer kakovost vina ni nujno povezana z astronomskimi cenami, je svet te žlahtne pijače odprt za vse ljubitelje. Vsakdo lahko odkriva, se uči in izpopolnjuje. Vrhunska kapljica je morda celo v sosedovi kleti in zato svet spoštljivih častilcev vina ni rezerviran samo za izbrance. 31 Št. 2, 12. januar 2017 PORTRET »Kot otroku mi je oče predvajal glasbo skupine Queen. Takšno usmerjanje se mi zdi v redu, otroku ni treba predvajati le otroških pesmic ali tistega, kar gre v uho s tremi akordi. Večino dobrih glasbenikov so že v otroštvu motivirali in usmerili.«Čarobni svet števil 24-letni Celjan Urban Ulrych je že v otroštvu pokazal nadarjenost za matematiko in glasbo – Prva za kruh, druga za dušo V teh dneh je mlad Celjan Ur - ban Ulrych že spet v Zürichu, in sicer vpet v obveznosti študija, saj bi rad februarja zagovarjal ma - gistrsko nalogo iz finančne ma - tematike. Pri tem že razmišlja o nadaljnjem nabiranju znanja ozi- roma o doktoratu, saj meni, da bi imel na ta način še več možnosti, da bi delal tisto, kar ga zanima – s pomočjo matematike reševal kon - kretne probleme v bančništvu. Za navadne smrtnike je njegovo delo težko razumljivo, ko pove, da razvija statistično-matematične mo- dele. Pri tem so za svet bančništva, fi - nanc in naložb, kjer ni vseeno, kako se ravna z denarjem, znanja, kot jih ima on, nepogrešljiva. Zato tudi ni imel težav pri iskanju prakse, ki jo je opravil v eni od znanih investicij- skih bank v Zürichu, kjer je razvil model, ki skuša zmanjševati valutno tveganje naložb. Ne le da je to tema njegove naloge, ampak model zani-ma tudi banko. Kljub vsemu je Urban še vedno skromen in prijazen fant, ki je že v otroštvu kazal ne le nadarjenost za matematiko, temveč tudi za glasbo. Kljub številnim osvojenim nagradam na klavirskih tekmovanjih so pri njem na prvem mestu že od nekdaj številke, note pa bodo vse življenje njegove tesne spremljevalke. Ob nogometu seveda, ki ga je prav tako zasvojil že v otroštvu, ko je nekaj let zagnano branil v vratih mladih nogo- metašev celjskega Šampiona. Rad pride domov Urban je žal še eden mnogih na - darjenih mladih ljudi, ki so odšli v tujino, da bi tam našli boljše možno - sti za razvoj svojih talentov, kot so se jim ponujale doma. Kaj pa vrnitev nekoč v prihodnosti? »Ne samo jaz, tudi drugi strokovnjaki bi se z vese- ljem vrnili, če bi imeli vsaj podob - ne razmere za delo, kot jih imajo v tujini. Ne gre za plačo, denar ni na prvem mestu, bolj gre za to, da lahko delaš zanimive stvari in vidiš upo - rabnost tega, kar počneš,« odgovarja Urban, ki je po končani I. gimnaziji v Celju končal prvo stopnjo študija finančne mate - matike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in nato poiskal nove možnosti v tujini. »Pred - vsem sem iskal dobro fakulteto, ki bi mi dala čim več znanja. V Veliki Britaniji so šolnine tako visoke, da si tega nisem mogel privoščiti. V Švici je šolnina sorazmerno nizka – osemsto evrov na semester, resda je življenje drago, dobiš pa veliko, od kakovosti življenja do možnosti, ki jih nudi urejena država z bogato tradicijo bančništva.« Prizna, da na začetku ni bilo lahko. »Naenkrat presekaš s prejšnjim življenjem, ne veš, kaj te čaka, nikogar ne poznaš.« Zdaj mu je lažje, dobro se je znašel in je uspešen pri svojem delu, a do- mov še vedno rad pride, če le utegne. Mamina in babičina kuhinja, doma-ča postelja in srečanja s prijatelji so neprecenljivi. Nadarjenost in veselje za matematiko Med pogovorom nisva mogla mimo nedavno objavljenih podatkov o zna-Mednarodna druščina Njegov študij je kombinacija ma- tematike, statistike in financ, zato je na priznani visoki tehnični šoli ETH predvsem nabiral znanje pr - vih dveh ved, v okviru univerze v Zürichu pa še tretje. Brez posebnih sprejemnih izpitov so ga sprejeli na osnovi odličnih ocen in priporočil iz Ljubljane. Znašel se je v medna-rodni druščini študentov iz različ-nih evropskih držav in tudi s Kitaj- ske. Najprej je domneval, da bodo veliki tekmeci, a se je izkazalo, da si pomagajo in da so po dveh letih študija ostali povezani. »Možnosti za delo je v Švici toliko, da ni ra- zloga za tekmovalnost,« ugotavlja Urban, ki ga malo moti le to, da nje - gova nemščina ni najboljša. Med študijem in v svetu bančništva je pomembno predvsem znanje an- gleščine. Na praksi v banki njegov šef Argentinec na primer sploh ni znal nemško. In kaj je največja razlika med štu- dijem pri nas in v Švici? »V Ljubljani smo imeli skoraj za vsak predmet vaje in asistent nam je vse pokazal, česar v Švici ni, tam moraš narediti sam.« Največja razlika je zagotovo v tem, da imaš tam samo en izpitni rok na leto, če padeš dvakrat pri istem predmetu, ga ne smeš nikoli več delati! Ocene se določijo glede na to, kako piše izpit cela generacija. »Včasih je že za petdeset odstotkov rešenega lahko dobra ocena, drugič ni dovolj za pozitivno.« V takšnih razmerah se študenti temeljito pri - pravijo na izpit in ne gredo le preverit vprašanj … »Če se naučiš in znaš, ni težav. Sicer so že v osnovi to ljudje, ki se ne pridejo hecat,« pravi Urban. Sanjski koncerti Kljub temu pravi, da ima še vedno dovolj časa za druženje, obiskova- Urban Ulrych bo kmalu končal podiplomski študij finančne matematike v Zürichu. Njegovo glasbeno udejstvovanje se je zato zadnja leta moralo malo umakniti drugim pomembnejšim aktivnostim, zagotovo pa je glasba ljubezen, ki bo Urbana spremljala vse življenje. nje koncertov, tekem, za športne aktivnosti. Ena od prednosti mesta so zagotovo številni nastopi glasbe-nih zvezdnikov, ki jih je nekoč ob-čudoval le na posnetkih, zdaj pa jih lahko posluša v živo, kar mu veliko pomeni. Kaj pa njegovo glasbeno ustvarjanje? Pred leti je med drugim nastopal z odlično džezovsko zased - bo, ki je izvajala njegove skladbe. »Glasba je za vedno v meni, žal ni- mam toliko časa, da bi redno vadil klavir in ustvarjal. Imam električno klaviaturo v študentski sobi in kdaj kaj zaigram zase. Mogoče bo v pri- hodnosti spet več časa za to.« Je pa bivanje v tujini, daleč od do- mačih, posebna preizkušnja za vsako - gar. »Tudi osebnostno zrasteš, naučiš se samostojnosti, reševanja stvari brez vsake pomoči. In še kuhati in prati znaš na koncu,« doda v smehu. Delo kot izziv V življenju želi početi stvari, pri ka- terih bi lahko uporabil svoje znanje in bi mu to vedno znova predstavljalo zanimiv izziv, zato se nagiba k delu v kakšni investicijski banki, skladu tveganega kapitala, mogoče tudi na univerzi. »S tem boš pomagal, da bodo bogati še bogatejši?« ga zbodem. »Žal je velikokrat res tako, ne pa ve- dno. Pokojninski sklad investicijske banke, kjer sem delal, se je zanimal za moj model, ki sem ga razvil, ker skuša zmanjševati tveganje naložb. V takšen sklad lahko nalaga vsak, da bo imel nekoč pokojnino. S tem lahko pomagaš povprečnemu človeku, da je njegova naložba varnejša,« odgovarja Urban, ki želi predvsem delati tisto, kar ga zanima. »Če si že cele dneve v službi, tako kot so Švicarji, je fino, da ti je delo v veselje,« zaključuje Ur - ban, za katerega bomo v prihodnosti zagotovo še slišali. TATJANA CVIRN, foto: GrupA»Obstajajo računalniški algoritmi, po katerih računalnik v milisekundah izpelje prodajo in nakup vrednostnih papirjev. To je svet umetne inteligence, ki je težko predstavljiv. Na celotnem svetovnem trgu se pol trgovanja zgodi s pomočjo takšnih algoritmov, ne da bi človek sam kaj naredil. Mi moramo imeti znanje, da vse to vnesemo v računalniški program. Zmagovalec je tisti, ki ima boljši matematični model. Zato gre med bankami za tekmo, kako dobiti najboljše ljudi, ki bodo to znali najbolje narediti.« »Za sprejem na prakso sem imel najprej telefonski pogovor, nato še štiri ure intervjujev v živo z različnimi strokovnjaki, kjer me je vsak spraševal o posameznem področju mojega študija in o meni.« »Ko sem šel v Švico, sem vzel s seboj slovensko zastavo. Nazadnje sem bil z njo na tekmi v smučarskih skokih v Engelbergu, sicer pa visi nad mojo posteljo.«nju slovenskih gimnazijcev, ki so se po podatkih mednarodne razi- skave Timss uvrstili v vrh po rezultatih iz matu- ritetne fizike in matematike na višji ravni. Kljub temu se mnogi teh predmetov ne učijo radi. Urban ima seveda drugačne izkušnje in dobro ve, kako uporabna je ta veda. »Meni se je matematika vedno zdela zani - miva, ker je zahtevala, da razmišljam in da se ne naučim stvari na pamet.« Zato pri nobenem prehodu med šola - mi ni imel težav, povsod je dobil odlič - no podlago za nadaljevanje. Dobri re - zultati slovenskih šolarjev ga zato ne presenečajo, bi pa sam v poučevanje dodal več uporabnosti, primere, delo z računalnikom. »V poplavi podatkov prinese šele njihova pravilna obdelava pravo vrednost. Primer je Facebook, ki nima nič drugega kot ogromne baze podatkov, a je vreden na stotine milijonov dolarjev,« nazorno pojasni. 32 Št. 2, 12. januar 2017 INFORMACIJE Z RADIEM CELJE IN TA RELAX NA BRAČ EN OTROK do 13. leta BREZPLA ČNO V SOBI Z DVEMA ODRASLIMA. PLAČATA PAVŠAL ZA PREVOZ. Glej popuste in doplačila. ČNO ČNO ČNO LOKACIJA: Supetar na otoku Braču, 500 m iz centra mesta, 700 metrov do trajektne luke. PLAŽA: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov, ležalnikov in brisač do zasedbe mest ob doplačilu. BAZEN: dva zunanja bazena s sladko vodo, prvi v velikosti 190 m2, drugi v velikosti 420 m2. Notranji bazen z jacuzzijem in s sladko vodo (temperatura od 26 °C do 28 °C) v velikosti 25 m2, ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest. STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, samo- postrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bife- jem) • show cooking • popoldan kava, čaj in pecivo • pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju med 10.00 in 23.00 uro (točene domače alkoholne in brezalkoholne pija- če) • brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest) • uporabo notranjega bazena z whirlpoolom (zaprt od 15. 6. do 15. 9.) • športne dejavnosti: tenis (1 ura tenisa na dan na sobo, glede na zasedenost), namizni tenis, mini golf, balinanje, uporaba igrišča za odbojko na mivki, lokostrelstvo z animacijsko ekipo (vse ob predhodni rezervaciji), uporabo fitnesa in jogging steze). KLIMATIZIRANO: skupni prostori in sobe. INTERNET: Wi-Fi internet v sobah in v internetnem kotičku na recepciji proti doplačilu. OSTALO: hotelsko naselje sestavlja 12 zgradb, centralna recepcija, glavna restavracija s show cookingom a la carte restavracija v po- letnem času (proti doplačilu), bar ob bazenu, aperitiv bar, wellness center, spa center, fitnes, savna, masaža, manikura, pedikura, frizerski salon, 6 tenis igrišč, nov animacijski prostor s 500 sedeži za večerno animacijo, klimatizirani notranji animacijski prostor s 300 sedeži, mini klub za otroke od 4. do 12. leta (od 15. 4. - 1. 10.), možnost različnih vodnih športov (surfanja, jet ski, vožnja na banani, najem pedolinov in skuterjev), lokostrelstvo, odbojka na mivki, mini golf, menjalnica, rent a car, rent a bike, možna izposoja brisač proti doplačilu. OPOMBE: vse sobe v naselju so bile obnovljene v letih 2009/2012. SOBA 1/2+1/2 - suite: družinska soba s spalnico in dnevnim pro- storom z raztegljivim ležiščem za 2 osebi, prostora sta ločena. TRAJEKTNA POVEZAVA: Split/Supetar, 50 minutHN WATERMAN SUPETRUS RESORT 4* 7 x ALL INCLUSIVE + AVTOBUSNI PREVOZ + + IZLET + FISH PIKNIK + KONCERT DAVORJA RADOLFIJA HN WATERMAN SUPETRUS RESORT + IZLET + FISH PIKNIK + KONCERT DAVORJA RADOLFIJA + IZLET + FISH PIKNIK + KONCERT DAVORJA RADOLFIJA + TERMIN: 5. 6. - 12. 6. 2017 TERMIN: 5. 6. - 12. 6. 2017 TERMIN: 5. 6. - 12. 6. 2017 Z vami bosta voditeljici Radia Celje Simona Brglez in Nena Lužar. • 7 x ALL INCLUSIVE v 1/2 TWC B/T T SAT TV S KL • prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video) • pozdravno pijačo • uporabo zunanjega bazena • organizacijo in izvedbo programa »POJDI Z MENOJ« (program organiziranih rekreativnih in družabnih iger) • zabavno-glasbeni program po večerji (vsak dan) • izlet z ladjo / fish piknik • 1 x dalmatinska klapa • koncert Davorja Radolfija • ogled mesta Supetar • voden sprehod v okolico mesta • majica - spominek Relaxa in Radia Celje • predstavnika • organizacijo in izvedbo programa Paketna cena 399 € vključuje: ORGANIZIRAN PREVOZ DAVOR RADOLFI HN WATERMAN SUPETRUS RESORT ORGANIZACIJA REKREATIVNIH IN DRUŽABNIH IGER POPUSTI: Odrasla oseba na dodatnem ležišču od 13 let 20%. Otrok na dodatnem ležišču od 2 do 13 let 100% (plača samo pavšal za prevoz). Otrok na osnovnem ležišču od 2 do 13 let 50%. Popust za otroka do 2 let 100%. DOPLAČILA: turistična taksa 1,10 eur po odrasli osebi na dan, za otroke od 12. do 18. leta 0,55 eur po otroku na dan. Doplačilo za enoposteljno sobo je 105 eur. Izlet z ladjo na otok Hvar z vključenim kosilom 25 eur. Izlet v Milno (sprehod po mestu in kopanje) in pokušnja bračkega olivnega olja, sira in pršuta) 35 eur. Pavšal za otroka do 13. Leta na dodatnem ležišču 75 eur. Za posredovanje 15 eur na prijavnico (voucher). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. IZLET Z LADJO - FISH PIKNIK KONCERT DAVORJA RADOLFIJA samo 399 eur LANSKI UTRINKI LANSKI UTRINKI 33 Št. 2, 12. januar 2017 NAGRADNI NATEČAJ Darilne bone trgovine Obi je nagrajenkam izročil Krunoslav Tušek (levo), simbolične nagrade medijske hiše Novi tednik in Radio Celje pa je podelila urednica Novega tednika Marjetka Raušl Lesjak (desno). Vmes so Milena Vipotnik, Anja Korošec in Jožica Vengust. Po nagrade v Obi Nagrajenke so imele zlate roke Prejšnji četrtek smo nagrajenke nagradnega natečaja za najlepši adventni venček povabili v celjski Obi, da so prevzele nagrade, ki jim jih je namenila omenjena trgo-vina. »Kot sem obljubil že ob odprtju našega trgovskega centra pred približno letom, se bomo vedno z veseljem povezovali z lokalno skupnostjo, zato nisem niti za trenu - tek pomišljal, ko ste nas povabili k sodelovanju. Vesel sem bil, da ste se spomnili na nas,« je s širokim nasmehom na obrazu priznal Krunoslav Tušek, vodja celjskega Obija.Nasmejane so bile tudi na- grajenke. Zmagovalka našega nagradnega natečaja Sara Pe- vec iz Vodruža, sicer šestošol - ka OŠ Hruševec, nam je dan pred podelitvijo nagrad posla - la obvestilo, da je ne bo, ker bo v šoli, in da bo po nagrado poslala svojo babico Jožico Vengust. Ta nam je ob pre - vzemu nagrade zaupala, da Sara pravzaprav piše test. Ob tem smo seveda stiskali pesti v upanju, da ji bo tudi šolski test prinesel tako lepe rezul - tate, kot jih ji je njen izviren adventni venček. V imenu drugouvrščene Teje Malgaj iz Gabrk pri Šo- štanju, ki je bila četrtkovo do - poldne službeno zasedena, je nagrado prevzela njena neča - kinja Anja Korošec. Fotografi - jo Tejinega adventnega venč- ka nam je poslal njen mož, ne da bi ona vedela za to. Zato je bilo njeno presenečenje, ko smo jo povabili, naj pride po nagrado, toliko večje. Na tretje mesto se je uvr - stila Milena Vipotnik iz Žal - ca, ki je povedala, da je pri njih Novi tednik že toliko let stalnica, da se je ime časopi-sa že velikokrat spremenilo, oni pa ostajajo eni najbolj zvestih naročnikov. Trgovino obiskujejo kupci iz celotne regije Tako so se številnim za- dovoljnim strankam, ki se v celjski Obi rade vračajo, pri- hajajo pa tudi številne nove, pridružile to četrtkovo do - poldne tudi naša nagrajenka ter babica in nečakinja naših nagrajenk. Večina strank, pri- bližno štirideset odstotkov, jih po besedah vodje centra prihaja iz Celja, sledijo Zre- če, Slovenske Konjice, Laško, Žalec, Šentjur, Velenje in tudi Slovenj Gradec in Trbovlje. »Stranke, ki so bile navajene na drugo trgovino, ki je bila prej na tem mestu, se vračajo, mi pa se trudimo, da delamo dobro,« po približno letu od odprtja pravi Krunoslav Tu- šek in dodaja, da jih konku-renca v regiji ne ogroža. »Smo edina tovrstna trgovi- na v celotni regiji, ki na grad- benem oddelku omogoča, da se stranke peljejo skozi trgo - vino in da jim naši sodelavci pod streho naložijo izbrane izdelke v avtomobil ali na pri- kolico. Druga naša prednost je širok nabor, imamo šestdeset tisoč različnih izdelkov. Tre - tja prednost so konkurenčne cene, primerljive s katerokoli tovrstno trgovino. Nikakor ne smemo spregledati tudi tega, da imamo vse blago, ki ga ponujamo, res na zalogi. Po- nosen sem tudi na sodelavce, ki se res trudijo, da strokov - no svetujejo strankam in da jim postrežejo z nasmehom na obrazu. Tudi naši prosto - ri so sodobno in pregledano urejeni,« našteva Tušek, ki si želi, da bi se trgovski center še bolj utrdil v knežjem mestu in njegovi okolici ter da bi lahko k obstoječim strankam prište- vali tudi vedno nove. MRL Foto: SHERPA V Obiju že pripravljajo novo sezonsko ponudbo v vrtnem oddelku. Že zdaj pa lahko izbirate med široko paleto cvetočih in zelenih lepotic.Da v trgovskem centru kar najhitreje najdete to, kar potrebujete, skrbi 55 zaposlenih, ki znajo z nasveti pomagati v vsaki situaciji. »V naši trgovini ste najpomembnejši kupci. Ob obisku vam s sodelavci želimo kar najbolj olajšati izbiro. Obi trgovina v Celju daje prostor, kamor lahko zaidete vsakič, ko pride čas, da zavihate rokave. Hvaležen sem, da ste nas tako prebivalci kot tudi ostali kupci tako dobro sprejeli in da smo postali vaš vsakodnevni partner pri ustvarjanju,« pravi vodja trgovine Obi v Celju.Če bi se zgodilo, da v Obiju ne bi našli točno takšnega izdelka, kot ga iščete, vam ponujajo možnost, da ga v sodelovanju z zaposlenimi ustvarite v njihovem stori-tvenem servisu. To je središčna točka za izvedbe storitev in servisov.Nakupujete lahko na oddelku lesa, parketa in laminatov, gradbenih mate-rialov, strojev, orodja in železa. Tudi če potrebujete pripomočke za avtomobile, kolesa ali gospodinjstvo, boste zagotovo našli, kar iščete.Krunoslav Tušek, vodja celjskega Obija 34 Št. 2, 12. januar 2017 ZA ZDRAVJE Nizke temperature niso šala, čeprav je zima! Za koga so najbolj tvegane? Nizke temperature in mrzel zrak, ki so zajeli Slovenijo v teh dneh, zahtevajo tudi večjo previdnost in preventivne ukrepe pri gibanju na prostem, predvsem zaradi izogibanja obolenjem. Negativnim posledicam zaradi vremenskih vplivov so izpostavljene nekatere skupine prebivalstva, še posebej otroci, starejši in kronični bolniki. Nizke temperature, ki smo jim priča v teh dneh, najbolj prizadenejo ljudi z obolenji srčno-žilnega sis- tema, s sladkorno bolezni- jo, gibalno ovirane, osebe z duševnimi motnjami in tiste, ki uživajo alkohol ter druge psihoaktivne snovi. Slabe vremenske razmere namreč takšna stanja še poslabšujejo, poleg tega se tudi poveča tveganje za padce in poškodbe, pod- hladitev telesa in omrzline. Prve v vrsti glede hitrejše-ga nastanka pa so bolezni dihal. Kadar so temperature iz- redno nizke in še posebej če piha tudi veter, je priporo-čeno zadrževanje v zaprtih prostorih. Če mraz na člo-veka vpliva tako, da se po-javi tresenje telesa, je to znak, da telo že izgublja to- ploto. Zato mu je treba omo- gočiti vzdrževanje toplote s primernimi oblačili, uživati pa je treba dovolj hrane in pijače. Telo za vzdrževanje telesne temperature namreč potrebuje veliko energije. Pitje alkohola zdravniki od-svetujejo, ker vinjen človek ne zazna znakov podhladi-tve in se tako ne odzove na primeren način. Priporočen je tudi zmeren telesni napor, ven- dar med njim telo porablja ener- gijo, ki bi jo sicer potrebo- valo za vzdrževanje telesne temperature, zato tovrstno pretiravanje v mrazu pov-zroči zdravstvene težave. Ob tem je pomembno tudi opozorilo, da lahko mraz za- radi neustreznega ogrevanja vpliva tudi na zastrupitev z ogljikovim monoksidom. SŠol Prilagajanje otroka na gibanje v mrazu se nekoliko raz- likuje od odraslega. Otroci, predvsem dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli, pri čemer je samo z drge- tom ne morejo proizvesti dovolj. Tudi pri temperaturah nad 0 stopinj Celzija lahko ob močnem vetru ob neprimernih oblačilih nastanejo podhladitev in ozebline. Otroke je ob Otroci in mrazsprehodu v mrazu treba obleči v topla oblačila, sestavljena iz več plasti, saj te učinkoviteje ohranjajo telesno tempera-turo. Nosijo naj kapo, šal, rokavice, ki se na koncu tesno prilegajo zapestjem, in vodoodporno obutev. Pazimo, da otroci na mrazu ne mirujejo. Če otrok sedi oziroma ga začne zebsti, ga spodbujamo, da giba z rokami in nogami. Otroci, ki se dlje časa aktivno gibajo na mrazu, izgubljajo tudi tekočino, zato jim ponujajmo toplo tekočino NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA»Če ste se prehladili ali prebolevate gripo, predvsem počivajte in pijte veliko tople tekočine. Oboje pospešuje okrevanje, topel napitek pa tudi čisti organizem. Zaradi bolezni se telo tudi bolj poti, zato s pitjem nadomestite izgubljeno tekočino in preprečujete dehidracijo. Tudi bolni otroci naj dovolj pijejo.« Nekaj nasvetov … Bolniki s kroničnim srčnim obolenjem, povišanim krvnim tlakom, z astmo ali s kronično obstruktivno pljučno boleznijo se morajo izogibati telesnim naporom. Mraz pomeni dodatno obremenitev za srce in lahko povzroči poslabšanje bolezni. Bolniki morajo upo-števati navodila o jemanju zdravil. Nujna zdravila, kot so olajše- valci predvsem za astmo in srčna obolenja, morajo imeti vedno pri sebi. O morebitni spremem-bi odmerkov zdravil in o telesni aktivnosti v mrzlem vremenu se morajo obvezno pogovoriti z osebnim zdravnikom.Pitje alkoholnih pijač in vnaša-nje drugih psihoaktivnih snovi v telo nista primerna, ker obstaja nevarnost, da ne občutimo mraza in ne zaznamo znakov podhladitve ter se ne odzovemo primerno. V izogib poškodbam zaradi padcev na poledenelih po-vršinah je treba poskrbeti, da so poti v okolici doma posute s soljo in peskom. Hkrati je dobro preveriti sosede ali znance, za katere je znano, da živijo sami in so morda bolni.Previdno tudi pri uporabi električne odeje. Uporabljati jo je treba v skladu z navodili proizvajalcev. Nikoli je ne uporabljajmo hkrati s termoforjem, v katerem je vroča voda. 35 Št. 2, 12. januar 2017 KULINARIKA EVINA KUH'NA EVINA KUH'NA Kako navdušiti z zajtrkom? Obožujem bogat zajtrk in jajca na oko so (pre)velikokrat na mojem kro- žniku. Čeprav uživam, ko v jajce prvič potopim kos kruha in opazujem, kako se rumenjak razlije po krožniku, sem se tudi tega počasi naveličala. Pobrska- la sem torej, kako si na bolj izvirne, a enostavne načine še lahko pripravim jajca. Čeprav lahko zasledimo informacije, da lahko uživanje jajc škoduje ožilju, saj naj bi poviševalo vsebnost holesterola v krvi in tako povečevalo tveganje za bole- zni ožilja in srca, imajo jajca veliko dobrih učinkov. Vsebujejo namreč fosfor, ki poskrbi za zdrave kosti in zobe, železo, minerale in cink, ki poskrbi za boljši imunski sistem. Če zaužijemo tri jajca, dobimo približno 19 gra- mov beljakovin, kar je že skoraj polovica pri- poročenega dnevnega vnosa. Sicer ima jajce približno osemdeset kalorij. Še zaradi nekaterih drugih pozitivnih učinkov jajc nikakor ne smemo brisati s svojega jedilnika, vendar to ne pomeni, da jih moramo pripravljati enolič-no. Z nekaj domišljije lahko preprosto in hitro ustvarimo odličen zajtrk.Jajca na več načinov Sprehod med trgovskimi policamiPolnjena jajčna »palačinka« Jajca na okoČolnički z jajcem Tokrat sem v nakupovalno košarico zložila jajca, edamca, pica šunko, kuhan pršut in rdečo papriko. Za pripravo sem potrebovala še čemaž, mleko, sol in poper. Enostavna in hitra za pripravo ter nadvse okusna je polnjena jajčna »palačinka«. Tri jajca sem dobro premešala, dodala pol decilitra mleka, posolila, malo popoprala in meša-nici dodala čemaž. Zmes sem vlila v vročo po- nev in nastalo »palačinko« nekajkrat obrnila. Na polo-vico »palačinke« sem najprej položila sir, da se je počasi raztopil, nato sem dodala še pica šunko. Jajčno »palačinko« sem enostavno zvila in čeznjo nari-bala nekaj sira. Po želji lahko »palačinko« narežemo na kolobarje in hrano razdelimo med več ljudi. Za tri čolničke z jajcem sem eno jajce dobro premešala, posolila in popoprala. Med tem sem segrela pečico na 180 stopinj Celzija. Čolničke sem pri-pravila iz kuhanega pršuta, pomagala pa sem si s pekačem za ma/uniF001 ne. Vsako rezino pršuta sem prepogni-la, jo vstavila v luknjo, namenjeno masi za ma/uniF001 n, ter vanjo vlila zmešano in začinjeno zmes. Te nisem vlila či- sto do vrha, saj se ma- /uniF001 n zaradi pečenih jajc še nekoliko napihne. Namig: ne glede na to, katero salamo izberemo, je pomemb-no, da jo prepognemo ali upo- rabimo več slojev, saj bo le tako zadržala jajce. Prav tako rezine ne smejo biti strgane, saj se jaj- ce razlije po pekaču.Namig: peči je treba na nižji temperaturi dlje časa, saj se sicer vrh salame zažge, jajce pa se ne speče.Na pečene čolničke sem dodala malo čemaža, lahko bi uporabila tudi svež peteršilj. Čolničke sem postregla takoj, ko so bili pečeni, saj »napihnjeno« jajce kmalu upade. OCENA Priprava: hitra in enostavna Okus: ljubitelji jajc so navdušeniZajtrk je prime-ren za ljubite-lje jajc, ki se nekoliko nave-ličajo klasične priprave. Vsa pripravljena hrana je zelo okusna in prijetna na pogled ter ne zahteva nikakršnega posebnega znanja ali spretno-sti. Vsekakor se lahko odločimo za svoje najljubše meso, k jajcem se odlično poda na primer slanina. Ker obožujem rumenjak, ki se razlije po krožniku, sem preizkusila takšen način peke na za odtenek bolj izviren način. Odrezala sem večji kolobar papri- ke in vanj ubila jajce, ki sem ga začinila z začimbno mešanico (vegeto) ter čezenj naribala nekaj sira. Namesto paprike bi lahko uporabila tudi kolobar čebule, pomembno je le, da je odrezan čimbolj enakomerno, da se jajce ne razlije izven njega. Meni to seveda ni uspelo.Brez težav sem beljak, pečen izven kolobarja paprike, odstranila z dvema vilicama. V drugem poizkusu sem bila bolj uspešna, saj sem ponev segrela na višjo temperaturo in je zato ubito jajce hitreje zakrknilo. 36 Št. 2, 12. januar 2017 REPORTAŽA Poznate zgodbo, kako se je dekle zaljubilo v princa, ko ga je prvič videlo? Tako se je zgodilo z mano in dvorcem Gutenbüchel. Takoj me je očaral, ko sva s fotografom prvič zapeljala na njegovo dvorišče. Bil je spomladanski dan, dvorec se je lesketal v barvah, v njem je živela razstava velikonočna pravljica, ki so jo pripravili lokalni ustvarjalci. Drugič sem ga obiskala konec jeseni, in sicer proti večeru, ko je v njem kipelo zaradi adventne pravljice. Tretjič sem ga obiskala v začetku zime v spokojnem spancu. Ko sem se sprehajala po ostankih nekoč čudovitega parka, po stopnicah, po katerih so nekoč hodili gospe in gospodje, mimo vodnjaka, ob katerem so se nekoč spogledovali mladi pari, po opušče-nem rastlinjaku, kjer so rasle eksotične rastline, sem vedela, da sva si usojena, in želela sem spoznati njegovo zgodbo zapuščenosti. Na srečo sem z dvorcem spoznala tudi Matejo Kumer, arhitektko in pobudnico dogodkov na njem, s čimer želi obuditi arhitekturno zapuščino. Z njo in zapisi Mirana Aplinca, vodjem Muzeja usnjarstva na Slovenskem, sem se sprehodila po njegovi dolgi zgodovini.Dvorec ,pred katerim je nekoč stal Eifflov stolp, zdaj prerašča plevel Dvorec Gutenbüchel in njegova zgodovina Dvorec Gutenbüchel (Buehel – Bu - echel pomeni podobno kot Huegel, to je grič) stoji na manjši vzpetini nad vasjo Ravne pri Šoštanju. Na njem je še vedno obešena hišna številka Ravne 18. Dvorec Gutenbüchel ime- nujejo tudi marovška graščina po »marofu«, to je »majerhofu«, kar v prevodu pomeni pristavo, upravni- kov dvor. Prvotno pristavo naj bi po pisanju Ivana Stoparja, slovenskega poznavalca gradov in graščin, iz leta 1489 posedoval Karl pl. Hohenwart. Dvorec je prvič omenjen leta 1575, ko je bil last velenjskega graščaka Baltazarja Wagna, lastnika velenjske- ga gradu. Grad naj bi stal že v času grofov Celjskih, a je kasneje pogorel. Dvorec je zamenjal veliko lastnikov in vmes enkrat pogorel. Ivan Stopar še navaja, da je leta 1906 prišel v posest barona pl. Haebler, leta 1925 pa v roke znane šoštanjske rodbine Woschnagg, ki je stavbo leta 1931 temeljito prezidala. H gradu sta so - dila še veliko gospodarsko poslopje in obsežen park s steklenjakom, ki nosi letnico 1899. Dvorec Gutenbi- Park je bil nekoč presežek urejenosti Do leta 2013, dokler je bil v stavbi še oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik, je park ohranil izvorno hi - storistično podobo, ki je privabljala Na začetku 20. stoletja je bil na spodnji terasi parka postavljen pomanjšan 15 metrov Eifllov stolp, kot izraz navdušenja nad tehniko enega od prejšnjih lastnikov po Svetovni razstavi 1889. Stolp je bil po obnovi parka družine Woschangg odstranjen. (Foto: Arhiv Muzej Velenje) Obraščeni stebrički, na katerih se je nekoč bohotil Eiflov stolp.Posebne ploščice ob vhodu v razkošne prostore dvorca. chel in pripadajoča posest sta bila v lasti Woschnaggov od leta 1925 do 1945, ko je bil nacionaliziran v korist FLRJ. V stavbi so bile do leta 1963 različne dejavnosti, od tega leta pa je bil do leta 2013 oddelek Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Od leta 2013 dvo-rec sameva in vidno propada.ljubitelje zgodovinskih parkovnih am- bientov. Velik kamnit vrtni portal ob cesti proti Ravnam naznanja, da je bil nekoč tam vstop v območje parka, a zdaj je vstop v dvorec mimo spodnje-ga gospodarskega poslopja. Parkovna zasnova izkorišča gričevnato pobočje pod dvorcem in vzdolž srednje osi niza posamezne elemente parka, ki jih povezujejo široko monumentalno stopnišče in dve polkrožni zapornici. S terase ob dvorcu, ki jo obdaja balustra - dna ograja z vazami, vodi stopnišče na nižjo teraso. Na stopniščnih zaključkih so stali kositrni grifoni, skulpture levov z zmajevimi krili. Na srednji terasi je bil v osi osrednje poti nekoč s striženim pušpanom in cvetočimi trajnicami ure- jen vrt s sredinskim vodnim motivom – fontano, ki jo je krasil deček z labo-dom. Preko drugega stopnišča se park sputi na spodnjo polkrožno zasnovano teraso, katere središče je nekoč pred- stavljal vodomet, okrog katerega so bile speljane peščene poti. Za dvorcem se na najvišji severni terasi razprostira zelenjavni vrt in v izteku osi rastlinjak iz leta 1899. Star gospodarski vrt do rastlinjaka obdaja iglast gozd, imenovan Tenik. Težko po nekaj letih zanemarjanja govorimo še o lepotah parka, saj marsikaj manjka in so rastline zaraščene, a že na prvi pogled je mogoče videti, da je nekoč bil zelo lepo urejen. Avtorica knjige Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije Petra Jernejec Babič, ki je park dvorca Gu-S soncem obsijan dvorec leta 2016 37 Št. 2, 12. januar 2017 REPORTAŽA Na ozemlju Celje–Šoštanj–Lemberg so se križale poti treh žena, ki so bile povezane z izumiteljem Alfredom Nobelom. Njegova nesojena partnerica, prijateljica, mirovnica, pisateljica in prva ženska dobitnica Nobelove nagrade za mir, Bertha von Suttner, ki je na starost obiskovala zdravilišče v Rogaški Slatini in v tamkajšnji bližini, v kraju Spodnji Gabernik pri Lembergu, celo kupila hišo. Bertha von Suttner je imela nečakinjo Marie von Suttner, ki ji je bila tudi učiteljica. A ker je pred njenimi očmi prijateljevala z njenim možem, nista bili v najboljših odnosih. tenbüchel izbrala za enega od 42 naj- lepših slovenskih primerkov urejenih parkov, piše, da je bil park verjetno za- snovan po načrtih tovarnarjeve žene Marianne Woschnagg, diplomantke dunajske umetnostne akademije. Woschnagga sta ob prenovi stavbe preuredila tudi park in vanj posadila številne eksotične rastline. »Bogate družine so rade potovale in so prina-šale domov semena, sadike, ki so jih nato vzgajali v rastlinjakih. Ponavadi so bili ti ljudje tudi botanično izobra- ženi. Znanje s potovanj in iz knjig so nato uporabili v svojih parkih. Park v okolici dvorca je bil namensko zasa- jen, da je v vsakem letnem času cvetel drugi del,« je povedala Mateja Kumer. Lastniki dvorca so imeli zaposlenega moškega, čigar delo je bilo, da je sipal pesek nazaj na cesto, poleg njega so imeli tudi vrtnarja, ki je urejal park. Roj zvezd na stropu stolpiča Dvorec se je v dolgi zgodovini spre- minjal, sedanja zasnova stavbe je ne- koliko razširjena, saj ima dvorec na vzhodni strani prizidan neoromanti- čen stolpič, na zahodu pa polkrožno sklenjen prizidek. V notranjosti so prostori še vedno opremljeni z dra- gocenim parketom, lesenimi zidnimi oblogami in intarziranim pohištvom, ki nakazuje na prestiž dvorca. »Pred časom je bila v Šoštanju na obisku go- Prevelika drevesa v parku zastirajo pogled na dvorec. Propadajoči rastlinjak iz leta 1899 bi nujno potreboval vrtnarja.spa, ki je živela v dvorcu približno leto in pol, potem ko so Woschnagge od- selili. Povedala je, da se je parket tako svetil, da ji ni bilo treba eno leto čistiti tal, in da so bile po stenah tapete z zla- timi nitkami. Z možem sta uporabljala samo spodnje nadstropje, sta pa tudi kdaj stopila v gornje. V kupoli naj bi bil strop temno modre barve in na njen naj bi bilo narisano celotno ozvezdje. Zanimivo je tudi to, da je bila ena veja Woschnaggov povezana s Hermanom Potočnikom Noordungom, slovenskim raketnim inženirjem. Kot kaže, je dru- žino Woschnagg vesolje zelo zanima- lo,« je dodala Kumrova. »V stolpiču je imel apartma tudi kastelolog Ivan Stopar, saj ga je lepota dvorca tako nav- dušila, da je želel biti v njegovi bližini. O Woschnaggih Družina Woschnagg je bila družina bogatih industrialcev, ki so bili zelo pomembni za razvoj Šoštanja. Tovar- na usnja Franz Woschnagg in sinovi je leta 1929 zaposlovala skoraj štiristo ljudi. Bili so družbeno odgovorna dru- žina, dobri delodajalci, gradili so dela-vska stanovanja, ustanovili gasilsko in nogometno društvo ter pihalno godbo, šoštanjski občini so podarili ubožnico, ostarelim in onemoglim delavcem so izplačevali redno mesečno podporo. »Ljudje so jih imeli radi, pogosto so bili člani družine botri otrokom svo- jih zaposlenih,« je dodala Mateja Ku-mer. Prav Woschnaggovi so leta 1915 zgradili prvo večjo elektrarno na parni pogon v Šoštanju in viški elektrike so razsvetljevali šoštanjske domove. Po drugi svetovni vojni so njihovo premoženje razdelili, njihovo tovarno usnja pa nacionalizirali. Leta 1946 je bila tako ustanovljena Tovarna usnja Šoštanj. Leta 1975 so jo zaradi krize v usnjarstvu priključili Industriji usnja Vrhnika. Leta 1998 je šla tovarna v Sijoča pomlad in dvorec leta 2004(Foto: Aljoša Videtič) Na stopniščnih zaključkih so še leta 2004 stali kositrni grifoni, skulpture levov z zmajevimi krili. (Foto: Aljoša Videtič)stečaj, s čimer se je večstoletna zgo- dovina usnjarstva v Šoštanju končala. Večino stavb so leta 2002 porušili. V starih kopalnicah usnjarne je urejen Muzej usnjarstva na Slovenskem. Grobnica družine Woschnnag je bila pri Družmirskem jezeru, kjer sta bila cerkev in pokopališče. Ko je jezero poplavilo vas, so grobnico preselili na pokopališče v Zavodnje. »Tja še vedno hodijo potomci družine na pokopali- šče. Tudi jaz prižgem kakšno svečo,« je povedala Kumrova ob spominjanju na pomemben del zgodovine mesta. Ma- teja Kumer je leta 2015 znotraj Dnevov evropske dediščine dvorec prvič od- prla za širše občinstvo. Nato je sledilo še nekaj dogodkov, kar je pritegnilo več ljudi. Dvorec je zaenkrat še vedno v lasti ministrstva za zdravje. Občina Šoštanj si prizadeva, da bi izpod okri-lja omenjenega ministrstva prišel pod okrilje ministrstva za kulturo, ker bi lahko z njim upravljala občina. Zaen-krat ne more vzdrževati niti parka, saj je spomeniško zaščiten. Mateja Kumer je tudi glavna pobu- dnica, da bi dvorec prešel v last obči-ne. »Kot arhitektka sem prepričana, da imamo v Šoštanju enega najlep- ših dvorcev. Šoštanj kot mesto ima tudi bogato zgodovino, tu predvsem mislim na družino Vošnjak. Vsi do- godki, ki jih prirejam na dvorcu, so namenjeni njegovi oživitvi in so moj poklon družini Vošnjak. Dvorec ima posebno energijo, ki me vedno zno- va pritegne. Še bolj doživeta energija je tedaj, ko dvorec zaživi z ljudmi. Takrat je najbolj popoln in najlepši. Svoje poslanstvo do dvorca čutim v smeri širjenja kulturne dediščine, zgodovine in zavedanja lastnih ko- renin. Hkrati želim z inovativnimi, s kreativnimi pristopi podati rešitve širšemu slovenskemu prostoru pri reševanju problema arhitekturne za- puščine v zgodbah, kjer stare stavbe potrebujejo nove zgodbe,« je zaklju-čila sogovornica in si zaželela, da bi podobno, kot Slovenci hodimo v tu- jino občudovat kulturno dediščino, prihajali tujci na dvorec in ga obču-dovali kot ona. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Aprila 2016 je Mateja Kumer z ekipo prostovoljcev dvorec okrasila z velikonočno razstavo.Advent v dvorcu po zamislih florista Simona Ogrizka Dvorec, Nobel in ženskeBertha je v dnevniku zapisala, da je bilo to trikotniško obdobje zanjo izjemno težko in da ga je prekinila šele Arthurjeva smrt leta 1902. Marie se je leta 1905 poročila z Emilom von Haeblerjem in se z njim preselila na dvorec Gutenbüchl pri Šoštanju. Sofi ja Hess je v življenje Nobela življenje stopila kot prodajalka cvetlic v letovišču pri Dunaju. Razočaran precej starejši bogataš Nobel se je zaljubil vanjo. Dvajset let sta imela razmerje, ki je bilo polno ljubezni, na- petosti in izsiljevanj. Njuno razmerje vključuje tudi Celje, kamor je Nobel nekajkrat prišel na obisk k Sofi ji in njenim sorodnikom, ustano-viteljem Cinkarne Celje. 38 Št. 2, 12. januar 2017 PODLISTEK ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRERubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.si Zbirka kipov šmarske Kalvarije v muzeju baroka (1) ALBUM S CELJSKEGA Druženje delavcev laške Gerkmanove tekstilne tovarne, okoli leta 1940 Delavci so z družinami preživeli nedeljsko popoldne pri gostilni in trgovini Aškerc v Tevčah, priljubljeni izletniški točki v dolini Lahomnice. Iz Tevč je bil Matija Aškerc, pra- ded pesnika Antona Aškerca, ki se je pred 161 leti 9. januarja 1856 rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah. Prepoznani so: v prvi vrsti tretji z desne Pavel Vodišek s sinom Ivanom (s kapico na glavi), lastnikom prispevane fotografije, in na sredini spredaj pri harmonikarju Tone Velikonja s sinom Tonetom v naročju, kasnejšim laškim zdravnikom. Prispeval: Ivan Vodišek (Laško)Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celjeinfo: 03-426-17-36 (Srečko Maček).Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si Baročna Kalvarija, ki se vije iz Šmarja pri Jelšah do cerkve sv. Roka na bli - žnjem hribu, je bila najsli- kovitejša v nekdanji Notra- nji Avstriji. Postaviti jo je dal župnik Matej Vrečer med letoma 1743 in 1753 in s tem privabil še več ro-marjev, kot jih je sicer pri-hajalo v Šmarje. Čeprav je Vrečer leta 1758 za urejanje kalvarijskih kapel nastavil puščavnika in za njihovo vzdrževanje zapustil ogro-mno denarja, so začele ka-pele kmalu propadati. Nekateri kipi so bili raz- metani že leta 1778. Kljub obnovam v 19. in 20. stoletju so bile kiparske skupine tako resno ogrožene, da jih je re-stavratorski center leta 1984 umaknil v svoj depo. Resta-vratorji so kipe z metodo za- plinjevanja najprej zaščitili pred nadaljnjim škodljivim delovanjem insektov, nato so jih preventivno izdatno prepojili s sredstvom za pre- prečevanje nadaljnje okužbe z glivami in insekti. Nujna obnova Temeljita obnova kapel se je začela leta 2001 na po- budo fundacije Vrečerjeva ustanova in Občine Šmarje pri Jelšah, od takrat pa so v restavratorskem centru začeli tudi izdelovati kopije kiparskih skupin. Kopije so zdaj nameščene v skoraj vse kapele, originalne skulpture pa so na ogled v Muzeju ba-roka Šmarje pri Jelšah. Muzej baroka, odprt avgu- sta 2015, ponuja stalno razsta- vo 43 originalnih več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel, s pomočjo video projekcije pa obiskoval-ca popelje tudi na ogled petih najlepših baročnih cerkva Ob - sotelja in Kozjanskega. V muzejski postavitvi so kipi izvzeti iz konteksta sku- pin v kapelah, da lahko laže razumemo in dojamemo nji- hovo umetniško razsežnost. Originalne kipe lahko obide- mo, se jih dotaknemo, si jih ogledamo in doživimo iz vseh zornih kotov, kar omogoča vpogled v kiparsko ustvarja - nje v sredini 18. stoletja. V kapelah danes kopije Avtorica muzejske po- stavitve je Meta Hočevar, utemeljiteljica sodobne slovenske gledališke sceno- grafije in dobitnica številnih nagrad ter priznanj. Je pre- jemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, s svojim delom pa se je proslavila tudi v tujini. Hočevarjeva je sodelovala s projektantskim podjetjem Studio List iz Celja že pri načrtih za rekonstrukcijo župnijskega gospodarskega poslopja. To je namreč s po- močjo evropskih sredstev za regionalni razvoj in sredstev Občine Šmarje pri Jelšah do -bilo novo poslanstvo in po - stalo muzej. Ob spremljanju obnove kapel v prvem desetletju 21. stoletja je stroka ocenila, da so lesene skulpture preveč pomembne pričevalke baroč-ne dediščine, da bi bile, sicer restavrirane, vrnjene v kape- le. Tako je bilo odločeno, da se v kapele namestijo kopije kiparskih skupin, originalni kipi pa naj bodo na ogled v muzejski postavitvi. Delo v kiparskih ateljejih restavrator - skega centra je tako potekalo v skladu s smernicami za na-daljnjo hrambo in postavitev originalnih kipov v muzeju ter izdelavo kopij, ki bodo origi-nale nadomestile v kapelah. Kopije kipov iz prvih sed- mih kapel so izdelane po klasičnem postopku z od - livanjem dvokomponentne umetne smole, kopije kipov iz drugih kapel pa s STL - -rezkanjem blokov visoko -kakovostnega poliuretana s polnilom. Vodja konservatorskih in restavratorskih posegov ter postopkov izdelovanja kopij je bila restavratorka kipar - ka Nuška Dolenc Kambič, ki je z zagovorom teme o propadanju lesenih polihro- miranih plastik v kapelah šmarske Kalvarije pridobila znanstveni naziv. MATEJA ŽAGAR, Knjižnica Šmarje pri JelšahNotranjost muzeja baroka, osrednji razstavni prostor, kjer so razstavljene podobe Jezusa in Marije. Muzej baroka Šmarje pri Jelšah Kalvarija s cerkvijo sv. RokaViri: Mihael Napotnik: Križev pot ob bregu sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, v Mariboru 1913. Ivan K. Vreže: Šmarje pri Jelšah, Šmarje 1923. Sergej Vrišer: Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah, Maribor 1971. Muzej baroka Šmarje pri Jelšah, Šmarje pri Jelšah 2015. Metoda Kemperl: Matej Vrečer, Šmarje pri Jelšah 2016. 39 Št. 2, 12. januar 2017 BRALCI POROČEVALCI Ljubitelji četrtkov pri Planinskem dru- štvu Zabukovica so uspešno končali že šesto sezono organiziranih planinskih pohodov, ki jih redno prirejajo vsak tretji četrtek v mesecu. Jubilejni, sedemdeseti izlet, so imeli decembra lani, ko so obi- skali rudnik v Mežici. Na pot so se od- pravili z dvema avtobusoma, v katerih je bilo 85 izletnikov, med njimi trije prvič. Da gre za stalne udeležence zanimive planinske skupine, govori podatek, da je doslej bronasto značko za dvajset pohodov osvojilo 48 članov, srebrno za 35 pohodov 30 članov in zlato za petdeset pohodov šti - rinajst članov. Na vseh sedemdesetih iz - letih širom po Sloveniji in v zamejstvu je bilo od marca 2011 do decembra 2016 3.431 udeležencev ali v povprečju nekaj več kot 50 udeležencev na izlet! Še boljši pa so po - datki za leto 2016, ko je bilo na izletih 915 udeležencev ali v povprečju 76,25 na izlet! Prvič se je izleta udeležilo 26 pohodnikov in trinajst otrok. To so številke nad kateri-mi so presenečeni tako v PD Zabukovica kot tudi širše. Največ zaslug za odlično pripravljene iz - lete ima Franci Naraks ob pomoči Štefke Urh in še nekaterih planincev, ki poskrbijo, da na izletih pohodniki ne spoznajo samo novih planinskih postojank, ampak tudi mnoge druge krajevne turistične in kultur - ne zanimivosti. Pri organizaciji pomagajo tudi Francijevi planinskih prijatelji v kra- jih, kamor so planinci namenjeni. Posebej zanimivo je bilo ob novembrskem izletu v Haloze, kjer so domačini ob zaključku dobro malico z zeljem, fižolom in mesom postregli kar v dvorani večnamenskega prostora, saj drugega primernega gostin- skega prostora v Cirkulanah ni. Na decembrskem izletu je Franci Na- raks, ki je pred tem dobil priznanje častni vodnik PZS, v besedi in sliki predstavil dejavnost v letu dni, tradicionalno pa je vse obdaril Božiček. Pohodnike je seznanil tudi z letošnjim programom. Prvi letošnji oz. 71. izlet bo 19. januarja po pešpoteh v okolici Pirana, februarja se bodo odpravili na avstrijsko Koroško, marca na območje Nebes in Homa, aprila v Janče, maja na Mrzli vrh nad Ajdovščino, junija pa bodo obiskali Belo krajino z izvirom Kolpe. Ju-lija bo izlet smeri Kranjske Gore, avgusta zaradi prisotnosti otrok na Pohorje in sep - tembra na Javornik nad Idrijo. Zadnje tri mesece leta bodo izleti na Goričko h Kugli, Vremščico in decembra bo presenečenje z zaključkom. Možno bo tudi planinarjenje na Cresu in Lošinju od 11. do 17. septem- bra. Franci Naraks, brez katerega si udele - ženci ne znajo predstavljati bogate vsebine vsakega izleta, je vsem zaželel varen korak in prijetno počutje v planinski družbi. TONE VRABL Mednarodni uspehi dijakov GCC Začetek koledarskega leta je Gimnaziji Celje – Center prinesel tudi izvrstne rezultate na mednarodnem področju. Na spletnem tekmovanju Best in English so dijaki GCC med osem tisoč tekmovalci iz štiristo šol iz Evrope in Mehike osvojili ekipno peto mesto, drugošolec Mitja Suvajac pa je v hudi konkurenci osvojil šesti rezultat. V tej celjski šoli, kjer se v programih splošne gimnazije, likovne gimnazije in predšolske vzgoje izobražuje malo manj kot devetsto dijakov, so se razveselili tudi novice iz daljnih Zdru-ženih arabskih emiratov. Med več kot enajst tisoč kandidati za sprejem na prestižno New York University v Abu Dhabiju se je četrtošolka GCC Klementina Krulec uvrstila v izbrano skupino štiristo prihodnjih študentov s celega sveta, ki bodo v novem študijskem letu začeli študirati na tej univerzi. Klementina je v Abu Dhabiju sicer preživela drugi konec tedna v decembru, kjer se je v nizu intervjujev in kadrovskih postopkov potegovala za študij v Združenih arabskih emiratih. GD, foto: arhiv GCC Peli so sv. trije kralji V marsikaterem slovenskem kraju radi obujajo starodavne običaje. Eden takšnih je pre- pevanje sv. treh kraljev na predvečer tega praznika, s katerim so oznanjali Jezusovo rojstvo. Že kar nekaj let zapored ohranjajo tradicijo prepevanja v krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju, kjer je tudi sicer doma lepa pesem. To dokazujejo fantje in dekleta v več skupinah. Kljub hudemu mrazu so se tudi letos podali na pevsko pot, ki jih je vodila od hiše do hiše pozno v noč. Domačini so vztrajno čakali na prihod pevcev. Ti so s pesmijo oznanili Jezu- sovo rojstvo in na vratni podboj napisali letnico in začetnice imen sv. treh kraljev G. M. B., domačinom voščili vse dobro in lepo v novem letu ter jim podarili lep stenski setveni koledar. S prispevki tudi domačini niso skoparili. Zbrana sredstva člani skupine namenijo tudi za kakšne humanitarne akcije. Lani so prispevali za izlet na Višarje, v Kranjsko Goro, Planico in Gozd Martuljek. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj so napolnili kar tri avtobuse. HINKO JERČIČ Sedemdeset izletov in sedma sezona Na predvečer praznika sv. treh kraljev se je v Podkraju pri Velenju pesem oglašala pozno v noč. Mitja Suvajac Klementina Krulec 40 Št. 2, 12. januar 2017 BRALCI POROČEVALCI Popravek V prvi številki Novega tednika smo objavili prispevek Silvestr- ski tek v soncu, h kateremu je avtor TT dodal napačno fotografi jo zmagovalcev teka in napačno zapisal ime zmagovalca. Na teku v Športnem centru Žalec je v moški kategoriji namreč slavil Miha Dobravec iz Litije (na sliki), medtem ko sta bila na objavljeni fotografi ji tretjeuvrščeni Dejan Žohar z zmagovalko teka med ženskami Manjo Kavčič. Vsem se za napako opravičujemo.Niz novoletnih koncertov Glasbene šole Celje sta za- ključila mali pihalni orkester, ki ga od vodi dirigent Dejan Podbregar (na sliki) ter mali godalni orkester, ki ga že vr- sto let uspešno vodi dirigentka Petra Arlati Kovačič. Mali pihalni orkester se je predstavil s petimi skladbami in že nakazal, da se že tako mladi glasbeniki razvijajo v presenetljiv orkestrski sestav. Mali godalni orkester se je predstavil s tradicionalnimi božičnimi skladbami (priredbe je napisala dirigentka sama), na odru pa se mu je pridružil tudi Otroški pevski zbor Glas- bene šole Celje (zborovodkinja Mojca Lipnik Vertačnik). Ob spremljavi mladih godalcev so se na odru predstavile tudi tri mlade solistke: Lara Lipov-šek (violončelo), Manja Jelčič (violina) in Ana Viher (violi- na). Polna dvorana Celjskega doma je vse mlade nastopajoče v praznične dni pospremila z bučnimi aplavzi. ML Večer mladih pihalcev in godalcev Zadnjo predbožično sredo so se na Večeru slovenskih skladateljev v Glasbeni šoli Celje predstavili učenci od-delka nauka o glasbi, plesne pripravnice, džez oddelka in petja. Učenci predšolske glasbene vzgoje in nekateri učenci glasbene pripravnice so se predstavili s pesmijo ob spremljavi Orffovega inštrumentarija. Mlade plesalke so zaplesale Gusarski ples, na odru smo lahko videli edinstveni sestav bas kitaristov, pevci pa so se predstavili kot solisti in v komornih sestavih. Koncertna dvorana Glasbene šole Celje je tokrat resnično pokala po šivih, občinstvo pa so začarali najmlajši in navdušili veliki. 41 Št. 2, 12. januar 2017 V Tušu zagotavljajo svojim kupcem, da bodo nakupe pri njih opravili po najnižjih ce- nah v Sloveniji. Podrobno so namreč preverili ponudbo na trgu in tako sedaj zagotavljajo najugodnejše cene ter neprekosljivo kombi-nacijo odličnosti in ugodnosti. Kupci so v Tušu na prvem mestu, prav zato so se v podjetju odločili, da jim pridejo še bolj naproti in jim ponudijo najboljše po najugodnejših cenah. Pregledali in primerjali so izbrano trgovsko po- nudbo v Sloveniji ter preverili izdelke, ki jih imajo kupci najraje, da bi lahko kar najbolj ugodili že-ljam in potrebam svojih strank. Vsak teden bodo v akciji Zvezde tedna kup- cem predstavljeni novi izdelki, označeni z oznako »Garantirano najcenejši«, najnižjo ceno v dolo-čenem obdobju pa pri Tušu zagotavljajo tudi z obljubo, da za enak izdelek istega proizvajalca povrnejo razliko in celo nekaj dodajo, če bi ga kdorkoli pri drugem trgovcu, kjer so cene primer- jali, našel po nižji ceni od Tuševe in prinesel do-kazilo o tem. Podrobnosti o akciji »Garantirano najcenejši« lahko vsakdo najde na Tuševi spletni strani www.tus.si in v vseh Tuševih trgovinah ali franšizah. Ker želijo, da trgovine Tuš vsakdo zapusti zadovoljen, se bodo pri ponudbi novih Tuše-vih zvezd potrudili ter razvajali z odlično po- nudbo in ugodnimi cenami, saj prisegajo na kakovost, ki jo zagotavljajo brez kompromisov. V promocijski akciji Zvezde tedna bodo tako Tuševi kupci našli preverjene izdelke, ki s svojo vrhunsko kakovostjo, ugodno ceno in popolno svežino odražajo njihovo poslanstvo: ponuditi najboljše po najnižjih cenah. Promocijsko besedilo Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Engrotuπ d.o.o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje Naziv Zvezde tedna si zasluæijo samo odliËni izdelki. PoiπËite jih v naπem aktualnem katalogu. VeË informacij na tus.si. Zvezde tedna „Brez Zrneca dvoma!“ preverjamo primerjamo vrnemo razliko zagotavljamoV Tušu garantirano najcenejši Izdelke, označene z oznako Zvezde tedna, v Tuševih oglasih predstavlja igralec Jurij Zrnec, ki zagotavlja »brez Zrneca dvoma« najnižjo ceno. Ker v Tušu želijo, da njihove trgovine zapustite zadovoljni, bodo vsak teden za vas pripravljali nove Tuševe zvezde ter vas razvajali z odlično ponudbo in ugodnimi cenami tudi v prihodnje. Svojim kupcem namreč zagotavljajo kakovost brez kompromisov.BRALCI POROČEVALCI Alkohol, droge, cigarete – vse to so tabu teme v našem svetu. Pravimo, da smo od njih odvisni. To naj bi bile slabe strani našega življenja. Ponavadi te ljudi gledamo postrani, zanje pravimo, da so brez prihodnosti, da nikoli ne bodo imeli »normalnega« življenja. Kaj pa odvisnost od mobilnega telefona? Mar to ni grda in zaskrbljujoča navada? Ali je morda do - bra? Pozitivna za naš svet? V petek, 16. decembra, je bila na I. gim- naziji v Celju akcija, imenovana Dan brez mobilnih telefonov. Tako smo dijaki ves dan med seboj komunicirali brez telefonov. V zameno nas profesorji niso ustno ocenjevali. Ta dan sem se vprašala, ali smo res tako zasvojeni. Ko po uri zazvoni zvo - nec, dijaki že vlečemo na plan telefone, a zvezkov še niti ne pospravimo. Vedno nas zanima, kaj se je zgodilo na spletu, kdo je v zvezi, kakšno fotografijo je objavila prijateljica, kakšen status je objavila naša simpatija in podobno. Ponavadi nas tudi pogovori zanesejo v spletne vode, vedno komentiramo slike in ljudi še takrat, ko smo skupaj in se družimo. Pa bi se res zgodilo kaj groznega, če en teden ne bi komunicirali s svetom prek zaslonov? Svet bi bil še vedno enak. Zemlja bi bila še vedno okrogla. Ljudje bi še vedno mo-rali hoditi v službo, dijaki pa v šolo. Nič se ne bi spremenilo, samo mi bi bili manj obremenjeni, ker ne bi izvedeli toliko ne - pomembnih podatkov. Huh, to se zdaj sliši, kot da imam še ve- dno »mobi čuka«. Seveda ne, imam običa- jen telefon na dotik in tudi jaz sem med tistimi, ki jih zelo zanima mobilnik med odmorom. Priznam, sem odvisna, pa še kako. To najbolj vidim, ko pogledam na svoje namizje. Koliko aplikacij imam! Fa- cebook, Messenger, e-pošta, Instagram, Pinterest, Snapchat … torej, samo z apli- kacijami imam na dan ogromno dela, da vse pregledam. Zagotovo mi telefon vzame vsaj dve uri prostega časa na dan. Čas za svet okrog nas Svet zelo hitro razvija tehnologijo. Pod- jetje komaj izda nov model telefona, pa že razmišlja o novem in ga tako izda s polle-tnim zamikom. Ljudje se moramo razvijati s svetom, moramo mu biti kos. Samo včasih se lahko malce odmaknemo. Kako? Tako da se ne javimo takoj, ko nas kdo kliče, da ne odpišemo vedno prvo sekundo. Da znamo presoditi, kdaj je pomembnejše učenje kot obisk Facebooka. Seveda tudi navzven izkazujemo status z znamko telefona. Velikokrat se zgodi, da ljudje prej pogledajo stvar v rokah kot človeka. Tako nas tudi sodijo – po znamki torej. Včasih si želim oditi daleč nazaj, tja, kjer človeški možgani še pomislili niso na tehni- ko. Želela bi si ogledati ta čas, ko so ljudje še spoštovali skupen čas, se pogovarjali, peli, plesali in se zabavali. Menim, da bi si morali vsaj malo za zgled vzeti stare čase. Kaj pa meniš ti? Se vsaj malo strinjaš z mano? Poglej se v ogledalo in se vprašaj, koliko časa preživiš na mobilniku in koliko ti pomenijo stvari, zapisane na zaslonu, in koliko ti pomagajo v realnem svetu. Torej, kaj še čakaš? Odloži svoj telefon in pojdi ven, druži se s prijatelji, bodi srečen in živi! NIKA BOLTE, Kajuh Press I. gimnazija v CeljuKajuhovca v slovenski ekipi za najtežje matematično tekmovanje Dijaka I. gimnazije v Celju, prvošolec Luka Horjak in tretješolec David Opalič, sta se poleg dveh maturantov iz Ljubljane oziroma z Raven na Koroškem uspela uvrstiti v slo- vensko ekipo za nastop na letošnjem matematičnem tekmovanju »Romanian Master of Mathematics« (RMM), ki bo od 22. do 27. februarja v Bukarešti. RMM je zimska mednarodna matematična olimpijada, ki je vselej v Romuniji, na njej pa nastopajo vse ekipe držav, ki dajo veliko na matematiko. NP Foto: Jan Škruba »Želim oditi v svet brez mobilnih telefonov« Z leve: David Opalič in Luka Horjak 42 Št. 2, 12. januar 2017 VRTNARIMO Kadar kupim katero od bolj »nobel« tujih revij z idejami za okras doma in vrta, se mož drži za glavo. Niti ne toliko zaradi denar - ja, ki ga porabim za nakup novega čtiva, marveč zato, ker že vnaprej ve, da bom skušala katero od čudo - vitih idej uresničiti tudi doma. Zato to moje potro-šniško dejanje pospremi z vzdihom: »Joj, to me bo še drago stalo!« Iskreno po - vedano, ta vzdih je glasen izraz vdanosti v usodo. Ne morem si kaj, zelo všeč so mi čudovite kovin- ske vrtne garniture sredi vedno cvetočega vrta, ob - sijanega s svetlim soncem. Te garniture so na slikah in v mojih sanjah ozaljšane s prekrasnimi blazinami, po- tiskanimi z velikimi rožna- timi vrtnicami, vrt je urejen kot iz škatlice, cveti in se bohoti prav vsaka rastlina, da o »angleškosti« travice sploh ne izgubljam besed. Dobesedno stopim se ob pogledu na vrtne palčke, ki kukajo med veličastnimi grmi božanskih hortenzij. In moj mož to seveda ve. Na srečo je finančno stanje v denarnici takšno, kakršno pač je, obremenjeno s sta - novanjskimi krediti in stro- ški, ki jih nosi vzdrževanje petčlanske družine, zato je moje sanjarjenje velikokrat zgolj na papirju. A kadar se da katero od idej vsaj del - no poustvariti s tem, kar je doma (beri: s parom pri - dnih moških rok), hodim za možem z izrezki iz teh prelestnih revij. Saj ko listam po njih in me preplavlja neskončno navdušenje nad lepim, se zadnje čase tudi sama malo bolj trezno vprašam, ali so vse te ideje res tako »ah in oh« oziroma ali so sploh smiselne. Recimo ta, ki sem jo videla te dni. Izgleda tako: ustvarite si prijeten zimski kotiček za malico! Po naslovu sem sklepala, da gre za idejo, kako z lončnicami pou - stvariti prijeten zelen koti-ček v zimskem vrtu. Toda ne! Sploh ni šlo za to. V bi-stvu je slika povedala, da je idealna zimska malica zunaj, na poletni vrtni gar - nituri, postavljena sredi snega, okrog nekaj cipres in smrek, tudi okrasje iz iglavcev in storžev. Na mizi pa »puter«, marmelada, kruh in vrč čaja. »A bejž, no, vi to resno?« je bil to- krat moj obupan vzdih nad nemogočim predlogom uredništva. Mož je naredil krog okrog mene in ko je videl to fotografijo, se je zgolj nasmehnil. Z nasme - hom zmage na obrazu. Ta izraz je izdajal neizrečeno misel: »No, saj enkrat boš vendarle prišla k pameti!« 12. ČE cvet, polna Luna ob 13. uri 13. PE list 14. SO od 9. ure plod 15. NE ----- 16. PO plod do 11. ure 17. TO ----- 18. SR koreninaČas za presajanje je do 25. januarja ob 12. uri. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega pri- ročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.Speči pikajoči lepotci Obiskali smo Paviljon kaktej Rogaška Slatina v Cerovcu pod Bočem Nepoznavalsko velja, da so kaktusi najmanj zahtevne zelene rastline, kar zadeva nego. Vendar ali je res, da lahko pikajočega lepotca, ko ga prinesemo domov, postavimo na stalno mesto in preprosto pozabimo nanj? »Takšen pristop lahko ubere- mo pozimi, takrat je kaktus res bolje pustiti pri miru in ga ne zalivati,« pravi Lučka Lipnik, poznavalka teh rastlin in skrb-nica zbirke kaktusov v paviljo- nu kaktej. V času vegetacije, to je od marca do septembra, kaktus zalivamo enkrat me-sečno. Zdaj, pozimi, kaktusi v paviljonu prezimujejo pri približno desetih stopinjah Celzija. »Kaktus naj bo doma na sonč - nem mestu, po 15. maju pa ga lah- ko presta- vimo na prosto. Sprva ga en mesec senčimo, da ga son-ce ne ožge. Pri tem lahko majhna zračna vlažnost. Ko jo opazimo, jo poškropimo. Vatasta uš pa pride na kaktus rada pozimi, ko je bolj toplo in bolj vlažno.« Substrat je pomemben Lipnikova pravi, da je naj- boljši substrat za kaktus me- šanica, in sicer osemdeset odstotkov peska in kamenja ter dvajset odstotkov zemlje. »Lahko pa doma pripravimo mešanico: lonček navadne vr - tne zemlje, lonček zemlje za sobne rastline in štiri lončke peska in kamenja. Apnenca kaktus ne mara, zato se ga iz- ogibamo. Lahko pa dodamo kremenčev pesek, zdrobljeno opeko, skrilj, zdrobljene gli- nopor kroglice ali vulkansko kamnino.« Kaktuse presajamo na štiri do pet let, najbolje od marca do maja. »Po presajanju jih ne smemo zaliti. Ko jih vzamemo iz stare posode, skušamo otre- sti stari substrat, odstranimo poškodovane korenine in pu- stimo rastline en teden v sen-ci, da se korenine zacelijo. Po enem tednu rastline posadimo v suho zemljo.« Pri starejših rastlinah moramo biti pre - vidnejši, ker težje prenašajo presajanje. »Takšne rastline izlončimo, prestavimo v drug lonec in zasipajmo s suho ze- mljo. Korenin se ne dotikamo. Po presajanju jih en mesec ne zalivamo.« MRL, foto: GrupAuporabljamo preprosta senčila ali ga po 12. uri postavimo v svetlo senco,« svetuje Lipniko - va. V času vegetacije ga gnoji-mo vsaka dva tedna s poseb-nimi gnojili za kaktuse, nikoli pa z univerzalnim gnojilom, ker ne potrebuje veliko dušika. Kako do cvetenja Za to, da kaktus pripravimo do cvetenja, je ključna dobr - šnja mera potrpežljivosti. »Določene vrste potrebujejo pet let ali več, da prvič cveti- jo, taščin sedež pa celo štiri - deset let. Najpomembnejše je počivanje v suhem, ne nujno svetlem prostoru.« Če kaktus pozimi začne gniti, gnijoči del odrežemo. »Zdrav odrezan del lahko od marca potaknemo v pesek. Tudi če pride do mehanske poškodbe, gnili del odreže- mo in zavržemo, ostalo pota-knemo in kaktus se sčasoma ukorenini.« Tudi kaktus ni varen pred boleznimi in škodljivci. Naj - pogosteje se spopada z rjo, gnilobo, rdečim pajkom, s pr - šico in z vatasto ušjo. »Pršica pride na kaktus najraje poleti, ko sta visoka temperatura in V Paviljonu kaktej si lahko ogledamo 1.700 različnih vrst rastlin, skupno tam raste več kot osem tisoč rastlin. »Zbir - ka izvira od gospoda Čoha, ki je kaktuse zbiral šestdeset let. Večino je vzgojil iz se- men, zato so prilagojeni našim podnebnim pogojem. Potem ko sam zanje ni mogel več skrbeti, je občina odkupila zbirko od njega, leta 2006 pa je postavila ta paviljon,« pravi skrbnica Lučka Lipnik. Taščin sedež zraste do meter v višino in širino. Gojitelj Čoh je to rastlino vzgojil leta 1963 iz semena. Lipnikova svetuje, naj si pri presajanju pomagamo s stiroporjem.Plodovi kaktusa so užitni. Okus je sadni, in sicer sladko-kisli. Plodovi nekaterih rastlin so lahko veliki kot jajce ali čisto majhni.Najstarejši kaktus v paviljonu kaktej je iz leta 1940. Je zelo majhen, raste zelo počasi, do prvega cvetenja potrebuje štirideset let. Najmanjši kaktus v zbirki je podo- ben gumbku. Je velik zgolj centi-meter in spada med tiste izjeme, ki nimajo bodic. Simbol plodnosti. Bodice ima samo spodaj, zraste pa v višino do osem metrov.Ta ovijalka cveti samo ponoči in zgolj eno noč. Cvet je velik trideset centimetrov in diši po vaniliji. Cepljeni kak - tusiKaktus lahko obrezujemo in obliku- jemo v času vegetacije. Pri tem odžagamo del kaktusa in odrezani del postavimo na pesek, da se ukorenini. 43 Št. 2, 12. januar 2017 ŽIVALSKI SVET Bolezen ptic Zaradi zadnjih primerov ptičje gripe uvedeni ukrepi, ki naj bi zavarovali perutnino Minule dni so pri poginulih labodih na Pragerskem odkrili virus ptičje gripe – aviarne in- fluence H5N8, za nekatere pri - merke živali pa preiskava še ni končana. Ker je virus, ki je pri - soten tudi drugod po Evropi, zelo nevaren za perutnino in je lahko v primeru, da je treba usmrtiti številne živali, gospodarska ško-da ogromna, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) na območjih Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta odredila, da je treba živali zadržati v za - prtih prostorih oziroma tako, da ne pridejo v stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Virus H5N8 je nevaren za domačo perutnino in prostoživeče vodne pti- ce, medtem ko se ljudje s tem tipom virusa ne moremo okužiti. Nadzor nad boleznijo v Sloveniji izvajajo ve - terinarji že od leta 2004. Program se izvaja v obratih reje perutnine in pri prostoživečih pticah na območju celotne Slovenije. Aviarna influen- ca je namreč zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi in- fluence tipa A. Virusi so razdeljeni v različne podtipe. Do sedaj je pozna - nih 16 podtipov H (H1 do H16) in 9 podtipov N (N1 do N9), ki so bili izolirani pri pticah in jih najdemo v različnih kombinacijah. Poleg teh podtipov so izolirali še dva nova H (H17 in H18) ter dva N podtipa (N10 in N11) pri netopirjih. Kot lahko razberemo iz informa - cij na spletni strani UVHVVR, se pri pticah lahko okužba z virusom ptičje gripe pojavi kot visoko pa - togena aviarna influenca (HPAI), za katero sta značilni visoka obo-levnost in smrtnost, ter nizko pa- togena aviarna influenca (LPAI), pri kateri se pojavijo blagi klinični znaki in je smrtnost nizka, lahko pa bolezen mine tudi neopažena. Dovzetne vse ptice Za okužbo z virusi ptičje gripe je dovzetna vsa perutnina (kokoši, Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav ptičje gripe pri živalih v reji, je treba biti pozoren pred- vsem na zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 odstotkov), padec nesnosti (za več kot 5 od- stotkov, kar traja že več kot dva dni), povišan pogin (v enem te- dnu za več kot 3 odstotke) …Čeprav se ljudje z virusom ptičje gripe H5N8 ne moremo okužiti in zboleti, je treba upo- števati previdnostne ukrepe. Poginulih ptic, ki jih najdemo v naravi, se ne dotikamo z ne - zaščitenimi rokami. Če smo se jih že dotaknili brez zaščite, si roke skrbno umijemo z milom in vodo. Dokler si rok ne umi- jemo, se ne dotikamo obraza, predvsem očesnih veznic in no-sne ter ustne sluznice. Kaj storiti, če naletite na poginulo prostoživečo ptico? Na spletni strani UVHVVR svetujejo, da lahko posamezno pogi - nulo ptico pevko poberete sami in sicer tako, da uporabite rokavice za enkratno uporabo. Vrečo, v katero boste pobrali ptico, izvihate čez rokavice in tako poberete ptico, da ne pridete v direkten stik s truplom. Vrečo s ptico zaprete in jo skupaj z rokavico odvržete med odpadke. Roke si po končanem postopku dobro operete z milom. Če najdete poginule prostoživeče vodne ptice ali ujedo, obvesti- te center za obveščanje (112) ali veterinarsko-higiensko službo. Prav tako priporočajo, da takoj obvestite omenjeni službi v pri- meru, ko naletite na več poginulih ptic na isti lokaciji oziroma opazite neobičajno obnašanje pri ostalih pticah (padanje, zavijanje z glavo, težave pri gibanju, zamazano perje okrog kljuna, kloake, bruhanje, krvavitve, otekline na različnih delih telesa, kihanje, smrkanje).Zaradi pojava ptičje gripe ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem se zmanjša nepotrebno zbiranje ptic in virusov na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s pomočjo kontaminirane obutve in obleke. pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), lahko zbolijo golobi, tekači (noj, emu) ter okra-sne in prostoživeče ptice. Virusi influence tipa A so bili izolirani iz več kot 100 različnih vrst ptic. V večini primerov je šlo za nizko virulentne viruse, ki pov - zročajo LPAI. Največkrat so bili vi-rusi izolirani pri galebih, čigrah ali vodnih pticah (race, gosi in labodi). Te vrste ptic veljajo za rezervoar virusov ptičje gripe. Podtip H5N1 je bil leta 2006 potrjen tudi v Slo- veniji, in sicer pri prostoživečih pti- cah. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci. Znaki bolezni Do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženi-mi vodnimi pticami ali drugo oku- ženo perutnino, ali preko stika z kontaminiranimi površinami. Kot navaja UVHVVR, se prvi kli- nični znaki lahko pojavijo že v ne - kaj urah pa do 14 dni po okužbi. So zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100-odstoten, ki se lahko po- javi brez predhodnih kliničnih znakov. Sicer pa so najbolj značilni naslednji znaki bolezni: rav - nodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, močan padec nesnosti, kihanje, kašljanje, izcedek iz no-snic, edem podkožja glave, tekoči zeleno ali belo obarvani iztrebki, cianoza kože v področju glave in na nogah, živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, ne- koordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spu - ščene peruti). Prenos Bolezen se prenaša s stiki zdra- vih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi ter - mično neobdelanimi proizvodi (jaj -ca, meso). Poleg tega se bolezen širi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko vi-rus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Prijava Ptičja gripa spada med poseb - no nevarne bolezni živali, zato je treba vsak sum ali pojav bolezni takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu uprave. Lastniki perutnine morajo biti pozorni na pojav znakov bole - zni ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti. Tako morajo preprečiti dostop prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do perutnine. To je treba nastaniti v zaprtih objektih ali v pokritih ograjenih prostorih. Prostoži - večim pticam morajo preprečiti dostop do krme in vode za pe - rutnino ter omejiti obiske ljudi v prostorih, kjer je nastanjena peru - tnina oziroma upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih pre- grad, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževa- nje rok …). Uporabljati morajo opremo za enkratno uporabo ali jo čistiti in razkuževati pred upo- rabo na drugem gospodarstvu s perutnino. TC, foto: SHERPA 44 Št. 2, 12. januar 2017 MLADI ZA MLADE Mladi in denar Finančno opismenjevanje mladih v Ekonomski šoli Celje »Ne premišljuj o tem, česar nimaš. Pre- mišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš,« je v eni svojih knjig zapisal pisatelj Ernest Hemingway. A kaj, ko mla- di večkrat premišljujemo o tem, zakaj je trava vedno bolj zelena na drugi strani ograje. Porajajo se nam vprašanja, zakaj ima prijatelj več denarja kot jaz, kako je mogoče, da so naši sosedje najbogatejši v celi ulici … Zakaj so premožni ljudje bogatejši od drugih?Odgovor je pravzaprav preprost: ker imajo boljše navade ravnanja z denarjem. Že osnova fi nančne pismenosti nam pravi, da bomo imeli, če se bomo naučili nadzorovati sebe, tudi nad- zor nad denarjem, in prav zato se je pred tremi leti v Ekonomski šoli Celje začel uveljavljati krožek fi nančnega opismenjevanja mladih. Najprej je potekalo fi nančno opismenjeva- nje učiteljev osnovnih in srednjih šol, ki zdaj v krožku Mladi in denar svoje znanje predajajo nam – učencem in dijakom. Dijaki smo krožek Rogaška v kristalnem vrelcu Idejo za strokovno ekskurzijo smo dobili, ko nam je razredničarka Manja Ferme Rajtmajer povedala, da lahko za četrto izpitno enoto na poklicni maturi (izdelek oziroma storitev z zagovorom) organiziramo dogodek. Tako smo se trije dijaki zaključnega letnika programa ekonomski tehnik PTI – Gabrijela Škrabl, Miha Brance in Katja Trupi – opogumili in šli v akcijo. Mentorica nam je predstavila usme- ritve, zadolžitve in roke za izpolnitev nalog. Določili smo vrsto dogodka in datum izvedbe ter konkretizirali vsa opravila, ki smo jih morali opraviti pred dogodkom. Izbrati smo morali primerno prevozno sredstvo, naštudirati značilno- sti Rogaške Slatine, Rogatca in krajev na poti (Štore, Šentjur, Grobelno, Šmarje pri Jelšah, Mestinje), pripraviti podro- ben program poti in izračun stroškov izleta, vabila in ankete za udeležence ter organizirati obiske v podjetjih. Odločili smo se, da bomo na stro- kovno ekskurzijo povabili dijake svo- jega razreda, mentorico, ravnateljico in dva učitelja spremljevalca. Zaradi težke fi nančne situacije mnogih dijakov v ra-zredu smo se odločili, da bomo zapro- sili za donacijo podjetja v Celju. Podjetje Pekarna Geršak, d. o. o., nam je plačalo najem avtobusa in nas pogostilo s sla- stnimi rogljički, podjetje Vivapen, d. o. o., pa nas je obdarilo s svojimi izdelki. Največ časa nam je vzelo usklajevanje vseh aktivnosti v Rogaški Slatini. Ker vsega nismo mogli urediti telefonsko, smo se odpravili tja in časovno uskladili oglede ter se dogovorili o podrobnostih z vsemi partnerji. 20. oktobra 2016 smo se dijaki 2. A PTI v spremstvu učiteljev odpravili na strokovno ekskurzijo v Rogaško Slatino. Ob odhodu iz Celja ob 7. uri smo bili ve- seli in polni pričakovanj. Po avtobusni predstavitvi krajev na poti smo prispeli v Rogaško Slatino, kjer smo si najprej ogle- dati Steklarno Rogaška Slatina. Bili smo navdušeni, saj smo lahko v živo videli faze obdelave stekla. Nato je sledil obisk Afrodite, kjer so nam predstavili podjetje in pripravili zanimivo ter poučno preda-vanje o zdravi koži. Veseli smo bili ob spoznanju, da vse, kar se učimo v šoli, v resničnem poslovnem življenju tudi živi. Po kratkem odmoru ob kavici in rogljič-kih smo pot nadaljevali po zdraviliškem jedru, kjer smo spoznali zgodovinska dej- stva o Pegazovi in Evropski ploščadi ter Kristalni dvorani. V Medical centru smo poskusili vodo Donat in spoznali dejav-nosti omenjenega centra. Sledil je ogled petih sob Aninega dvora in fi lma o Ro- gaški Slatini. Po kosilu v gostišču Bohor smo si v Rogatcu ogledali muzej na pro-stem, kjer smo spoznali, kakšna sta bila način življenja in trgovina nekoč. Zadnji del izleta smo namenili obisku paviljona kaktej. Zadovoljni in polni prijetnih vtisov smo ob 17. uri prispeli v Celje. Z organizacijo te ekskurzije smo se naučili, kako organizirati dogodke in kakšni postopki so potrebni za organi- zacijo. Pridobili smo veliko poslovnih in organizacijskih izkušenj, hkrati smo trije organizatorji opravili večji del četrtega predmeta poklicne mature. GABRIJELA ŠKRABL, 2.a PTI Cycling freaks, d. o. o. Rogaška v kristalnem vrelcu sprejeli z velikim pričakovanjem in z odprtimi rokami. Uči nas vsakdanje in življenjsko po- membne stvari, med drugim, kako si posta- viti fi nančni cilj, oblikovati lasten proračun, voditi svoje izdatke, kako plačevati. Daje nam pomembne nasvete, tudi o tem, kako izbrati primeren poklic, kako poiskati delo in informa- cije o študiju v tujini. Mlade nas zanimajo prav takšne stvari, s katerimi si lahko v življenju pomagamo. Prav zato je bil odziv dijakov tako spodbuden za profesorje. Krožka se udeležujemo z veseljem, radi se vključujemo v razpravo in čim hitreje skušamo naučeno uporabiti v praksi. Uporabljamo lahko tudi aplikacijo za vodenje izdatkov. Dijaki podpiramo predlog, da bi se krožek uvedel kot redni predmet v vseh šolah v Sloveniji, tako poklicnih in strokovnih kot tudi na gimnazijah, saj bomo to znanje vsi zelo potrebovali. Predvsem nam je všeč, ker profesorji v pouk vključujejo veliko primerov iz življenja, opozarjajo tudi na prevare in nevarnosti pri upravljanju z denarjem ter da ni vse tako rožnato, kot se včasih zdi. Lahko bi rekli, da je krožek nekakšna popotnica za življenje. Izkušnje kažejo, da je pri nas znanje glede upravljanja denarja na zelo niz- ki ravni. Cilj projekta Finančno opi- smenjevanje mladih je, da bi se to v prihodnje postopoma izboljšalo. Le kdo lahko bolj pripomore k temu kot učitelji in dijaki? Le skupaj lahko krepimo zavedanje o pomembno- sti fi nančnega opismenjevanja in skupaj lahko poskrbimo za boljšo fi nančno prihodnost. ULA MATEK, 3.b Organizacija strokovnih ekskurzij kot del poklicne mature Stran Mladi za mlade so pripravili dij aki Ekonom- ske šole Celje. Dijaki 3.b-letnika Ekonom- ske šole Celje smo pri pred- metu menedžment ustano- vili svoje učno podjetje (UP), ki se imenuje UP Cycling freaks, d. o. o. Učno podjetje je prostor in učna metoda, kjer se izvaja simulacija poslovanja pra-vega podjetja; je navidezno podjetje, ki deluje po nače- lih pravega podjetja. V njem smo zaposleni dijaki, ki opra-vljamo vsa dela, potrebna za nemoteno delovanje podjetja v različnih oddelkih (tržno komuniciranje, tajništvo, na- bava, prodaja, računovodstvo, kadrovski oddelek). Dijaki povežemo teoretična znanja s praktičnimi vsebinami, kar nam bo omogočilo uspešno in učinkovito vključitev v pravo zaposlitveno okolje. Podpor- no okolje UP nudi Centrala učnih podjetij. Prav tako se UP povezujejo tudi z več kot sedem tisoč UP po svetu, kar omogoča članstvo Slovenije v European Peninternationalu. Naše podjetje se ukvarja z organizacijo kolesarskih izletov. Obiskovalcem Celja želimo ponuditi enodnevne kolesarske izlete po Celju in okolici. S svojim delovanjem želimo prispevati k razvoju zelenega turizma in večjemu prepoznavanju kulturne ter naravne dediščine Celja in okolice.Učno podjetje ima direk- torja, ki samostojno zastopa družbo, vodi posle družbe in koordinira delo zaposlenih. Tako kot vsako podjetje ima- mo svoj transakcijski račun, ki nam omogoča fi nančno poslovanje z domačimi in s tujimi UP. Vsak zaposleni je zadolžen za določeno nalogo v posa- meznem oddelku podjetja. V oddelku tržnega komunicira-nja, ki podjetju prinaša pove- čanje prodaje, prepoznavnost izdelkov in prednost pred konkurenco, se ukvarjamo s propagandnim materialom, z letaki, nagradnimi igrami, or-ganiziramo dneve odprtih vrat in predstavitve na sejmih UP. Nabava je dejavnost, usmer- jena v preskrbo podjetja s surovinami, z materialom, napravami in s storitvami za nemoten potek poslovanja. Skrbi za vsa sredstva, ki jih nujno potrebujemo za po-slovanje podjetja, pri čemer iščemo ustrezne dobavitelje. Prodaja je nujno potrebna dejavnost v podjetju, kjer se realizirajo prihodki. Tukaj pri- pravljamo produkte, pošiljamo ponudbe, posredujemo po- drobne informacije o produk-tih, prejemamo naročila in re- šujemo morebitne reklamacije. Izdelali smo katalog svojih izle- tov s podrobno predstavitvijo. Doslej smo pripravili naslednje produkte: Po poteh žuboreče Hudinje, Veronikina pot po ze- leni deželi, Po poteh Celjskih grofov, E-kolo, Kolesarska pot Celje–Šempeter, Po poteh Vo- narskega jezera, Cesta v Laško in Kolesarska pot Celje–Šmar-tinsko jezero. Vse ponudbe so narejene v dveh izvedbah (kot organiziran izlet ali kot pomoč na individualni poti) in nudijo doživljajsko vsebino. V oddelku tajništvo je za- poslena tajnica, ki sprejema pošto, vodi njeno evidenco, jo razvršča in odpošilja. Skrbi za urejenost dokumentacije in pravilno shranjevanje do- kumentarnega gradiva. Ureja dopise, piše zapisnike. Nalo- ge kadrovskega oddelka so strokovni razvoj zaposlenih in izpopolnjevanje, ocenjevanje zaposlenih in plačilo za delo, komuniciranje z zaposlenimi, oblikovanje delovnih mest s pravnega vidika in dolgoroč- no ter kratkoročno načrtova- nje. Računovodstvo knjiži vse poslovne dogodke. Pri delu si pomagamo s programom Mi-nimax. Pri delu v podjetju se nauči- mo veliko uporabnega za delo v realnem okolju, kar nam bo pri prihodnjem poslovanju najbolj koristilo. Zavedamo se, da smo se s tem, ko smo ustanovili svoje učno podjetje, naučili odgovornosti in samo-stojnosti. Radi bi izlete, ki smo jih pripravili, tudi izvedli. Prva priložnost bo marca, ko nas bodo obiskali dijaki iz drugih držav. Sodelovali bomo tudi na Altermedu in razvijali posame- zne produkte za četrto izpitno enoto poklicne mature. Marca se bomo udeležili Mednaro- dnega sejma učnih podjetij v Celju. LEJLA DAUTOVIĆ in LARISA VIŠNJAR, 3.b 45 Št. 2, 12. januar 2017 OTROŠKI VRTILJAK Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu Z veseljem vas bomo obiskali.Na tej strani Novega tednika prostor najdejo pisane aktivnosti predšolskih otrok. pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. V družbi kengurujčkov in zmajčkovNa obisku pri malčkih v šoli angleščine Helen Doron v Celju Živimo v svetu, kjer nas besede iz tujih jezikov obletavajo skoraj pogosteje kot mušice na trgatvi. In ker je svet vedno manjši, se je zanj dobro opremiti. Angleščina je postala »človeščina«. Torej jezik, ki ga moramo vsaj za silo obvladati vsi. Če ga znamo malo bolje, nič ne škodi. Tako pravijo tudi starši, ki svoje otroke še pred šolo ali ob njej vpišejo na kakšen tečaj tujega jezika. Mi smo obiskali eno od šol na Celjskem in se čudili, kako jezikovno spretni so otroci, še preden znajo govoriti v slovenščini. Morda se zdi res hecno na tečaj angleščine peljati trimesečnega otročička, a resnici na ljubo se s toliko starimi otroki pogovarjamo tudi v ma- terinščini. Čeprav vemo, da nas ne razumejo. Je pa to čas, ko zaznavajo glasove svojega jezikov-nega okolja. Otroci, ki živijo v mešanih zakonih, tako mimogrede osvojijo oba jezika – tistega, ki ga govori oče, in tistega, ki ga govori mama. Tako nekako po sistemu dvoje- zičnosti domačega okolja otroke učijo tujega jezika tudi v jezikovni šoli Helen Doron. Z najmlajšimi smo tolkli po bobnih, vratih in stolih. Tako zabavno je bobnati po pohištvu, da niti nismo opazili, kako mimogrede smo se v angleščini naučili reči boben, stol in vrata. Potem smo se še malo valjali po tleh, skakali v zrak in se žgečkali z mamicami in očki. Včasih otroci prelivajo vodo, razvrščajo špagete, lovijo mehurčke, iščejo zaklad v pesku in se skrijejo v čisto pravi grad. In družba? Vsako leto boljša, so bili navdušeni otroci. Paul in njegov puhasti prijatelj Flupe se vedno znova znajdeta v teža-vah. Prikupna babica z vijoličastimi lasmi Granny Fix pa ima rešitev za čisto vsako težavo pod soncem. Spet drugi prisegajo na družbo vijoličastega zmajčka Didija, tretji na kengurujčka Joeyja. Vsi pa neskončno uživajo. Da se učijo? Ne, o tem nič ne vedo. Samo na veliko čebljajo v angleščini. StO, foto: SHERPADružina se pelje na morje in prvošolček zamišljeno gleda skozi okno, nato ugotovi: »Tale Zimmer ima pa fuuul veliko hiš.«Modrosti malih buck Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. 46 Št. 2, 12. januar 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 238 novice iz 33 občinV Novem tednikuPovabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Vir: spletVaja v hlevu Na naše povabilo se je odzval Maks Vodeb iz Celja, ki je poslal tole zanimivo fotografi jo iz časov pred drugo svetovno vojno. Takole jo je opisal: »V starih časih, ko še ni bilo televizije in skorajda ne radia, so po malo večjih vaseh delovale dramske skupine, sestavljene iz domačih fantov in deklet. Predstave so bile vedno dobro obiskane. Tudi gostovali so. Pričujoča fotografi ja prikazuje eno takšnih skupin, ki je delovala v Slivnici pri Celju in je na štefanovo leta 1932 odi- grala igro Rožmarin. Na sliki s harmoniko je moj oče Franc Vodeb (1905–1990), ki je po končani predstavi zabaval igralce in obiskovalce. Med igralci so tudi moji teti Martina in Leopoldina ter stric Jožko. Oče mi je večkrat pripovedoval, kako so imeli vaje včasih kar pri njih doma, saj so bili pri hiši kar trije ›igralci‹. Nekoč so vadili za igro v času, ko naj bi v hlevu poskrbeli za živali, dokler ni vstopil njihov oče in je opazil prazne jasli. Vaj je bilo za tisti dan konec.« Za nagrado bo Maks Vodeb prejel našo majico. Šalo nam je poslal Marko Resnik iz Jurklo-štra. Rojstvo Ko Miha izve, da je žena rodila sina, se takoj naslednji dan odpravi k njej na obisk v porodni- šnico. Čestita ji, žena pa mu pokaže sina, ki je črne polti. Mož jo vpraša, kako to, da je črn. Žena mu od- govori: »Veš, jaz nimam mleka, zato ga doji črnka, ki ga ima veliko.« »V redu,« reče mož in se odpravi domov. Doma ga mama vpraša, kako kaj sinek. Pove ji, da je črn. »Kako pa to?« ga vpraša mama. »Ker žena nima mleka, ga doji črnka!« pove sin. Mama mu reče: »Tudi jaz nisem imela mleka in sem te hranila s kravjim, zato si še vedno tele!« Prehlajen Ona: »Sem slišala, da si velik osvajalec, da si imel veliko žensk in da ti niti ena ni rekla ne. Kako ti to uspeva?« On: »Jaz samo prosim ti- sto, za katero vem, da bo dala.« Ona: »Kako pa veš, da bo dala?« On: »Malo jo povoham in vem.« Ona: »To pa ne morem ver- jeti. Daj, povohaj mene.« On: »Ti ne bi dala.«Ona: »Joj, to si se pa nekje pošteno prehladil.« Brez hrane Na sarajevskem letališču se zasliši glas iz zvočnika: »Potnike prosimo, da ne mečejo na letališko stezo ostankov burekov in pit. Je-klena ptica bo sama prilete-la.« Prekletstvo Možakar pride k čarodeju in ga prosi, če ga lahko osvo-bodi prekletstva. Čarodej: »Seveda, če se spomnite besed, s katerimi se je začelo prekletstvo.« Možakar: »Kako se jih ne bi! Takole gredo: ›Razglašam vaju za moža in ženo! ‹« Čakanje Zdravnik celjske bolnišni- ce pokliče taksista: »Koliko časa bom moral čakati?« vpraša. »Dve leti bo v redu?« mu odgovori taksist.Vzgoja muce je povsem enostavna. Že po nekaj dneh počneš natančno to, kar si želi. Če ob dveh zjutraj ni zdravo jesti, zakaj je potem lučka v hladilniku?Objavil sem status: IŠČEM ŽENO. Javilo se mi je 216 moških s prošnjo: »Vzemi mojo.« Pozabil on, pozabila ona … Nikoli prav zares nisem ver- jela staremu atu, ko je rekel, da se ne more spomniti imena in priimka igralca, ki sva ga gledala na televizijskem ekra- nu. Pa sem mu rekla: »Dedi, to je Clark …« »Gable! Ja, Ga- ble. Samo spomniti me mo- raš, pa se spomnim. Ti moja brihtna punčka. Ti to že vse veš.« Kolikor je bil vzhičen nad mojo otroško razgleda- nostjo, v tolikšni meri je bil seveda razočaran nad svojim spominom, ki ga je iz dneva v dan bolj puščal na cedilu. Učiteljica telovadbe nam je v osnovni šoli hotela demon- strirati sprehod po gredi, a si ni upala. Kar je bilo bolje, kot če bi to res storila in bi jo zabri- salo po tleh. Namesto nje je po ozkem hlodu stopicala sošolka in se na sredini zasukala okoli svoje osi. »To pa si storila tako kot ona iz …« je obstala učite- ljica, saj se ni zmogla spomni- ti niti države, iz katere je bila izjemna gimnastičarka. »Ste mislili na Romunko Nadio …« se je vmešala sošolka, učitelji- ca pa jo je v hipu prekinila: »Comaneci! Ja, na Romunko Nadio Comaneci sem mislila. Joj, ta spomin. Saj boste vi- dele, punce, ko boste prišle v moja leta.« Me, me nikoli. Da bi skoraj pozabila svoje ime ali kje se moram obrisati, ko vsta- nem s školjke, ne, to pa nikoli. Lani sem si v stanovanju nadela sončna očala in ko sem se obula, sem začela is- kati – sončna očala. Le kje so? Vse sem preiskala. So morda v spalnici? Bilo je temno in mo- rala sem sneti očala z nosa, da sem kaj videla. Kaj sem imela v roki? Očala! Mesec dni kasneje sem zapuščala službo. Z mize sem pobrala ključe, rokavice in kapo. Toda kje imam ključe? Na mizi jih ni, v bundi tudi ne, prav v nobenem žepu. Sem jih dala v predal? Da sem lažje brska-la med papirji, sem na mizo odložila rokavice, kapo in – ključe. A tu so? Vse že meji na znanstveno fantastiko. Kaj se mi dogaja? Razumem, da se ne spomnim več priimkov svojih bivših sošolk, glavnih mest nekaterih oddaljenih dežel, pa tudi nekaj bližnjih, imen določenih fi lmskih igral- cev. Toda očala in ključi! Je še lahko kaj hujšega? Zazvonil je telefon. Prijate- ljica. Govorila je in govorila in nikakor ni prišla do bistva. Da sta otroka sicer zdrava, bla bla, a sta vseskozi bolna, da je mož malo doma, bla bla, a ejakulira kasneje, bla bla … Medtem ko je govorila, sem se spomnila, da moram poklica-ti mamo glede kosila. Začela sem iskati – telefon. Kje za vra- ga je moj mobilnik? Ona pa še kar naprej bla bla, da je polila vino po šefovi srajci, bla bla in da ji je zelo žal, ker jo dobro stimulira, bla bla. Poslušala sem jo in divje iskala telefon. Pri polnilcu ga ni bilo, v pred-sobi tudi ne, v zgornjem žepu jakne tudi ne. »No, Frida, lepo sva se pogovorili, adijo!« Od-zdravila sem, pritisnila ikono za končanje klica in zagledala – svoj telefon. Bravo. FRIDA 47 Št. 2, 12. januar 2017 3KVELIK MORSKI RAKSTANC AŠPELA ROGELJORIEN- TALSKI MUS- LIMANSKI POZDRA VPovsod z vamiKNJIŽEVN A ZVRS TPRVI RIMSKI ZALOŽNIKOSREDNJI PROSTOR NA GRADULETALS TVO KANUIS T ZAKRA JŠEKVULKANSKI IZME ČEK 1. SOL - MIZA CIJSKI ZLOG DIPL O- MATSKA POVERIL - NICA STOLET JEKENIJSKA TEKAČIC A (PHILLIES) MOŠT VO LONDONSKA GALERIJ AŠVEDSKI INDUS TR. KONCERN EDVARD ŽITNIK ZAVOJŠTEVIL O ZDRA VILN A RAS TLIN A VRS TA RADIO- AKTIVNIH ŽARK OV IGRALE C FUR JANNAJVIŠJI MOŠKI GLASARGONSKLEPNI DEL SKLADBE (IT.)NAPO VEDO- VALKA BAŠSIN KRALJ A SAVLAPREBIV ALCI ATIKE PREURE- DITEV , PRENO VITEV NADA VIDMARGRŠKI ZGO- DOVINAR STA RO- EGIPČ. MES TO TOLMUN (NAR.) SAMIC A PS A PTIČAR JAKANT AVTOR KAVAŠ IZDEL OVA- LEC KIPO V STRUGA (STAR.)ANIC A ČERNEJ POG AŠEN DELE C PREMOG A BRIT ANSKI PIS ATELJ (GEORGE)PASJA HIŠIC A -E LČEN NASTA ŽIVAL PEVKA ERBUS STAROSL O- VAN. PIJ AČAAJD ORIENT AL- SKO SUKNO OTOČJE V JADRANUDEJAVENŽAMETU PODOBNO BLA GONAJČIS TEJ- ŠA SL OVEN- SKA REKA URINPREBIV ALCI HAA GA DEL VESOLJSKE LAD JEANT ON OCVIRKKONTURA DELA VEC, KI MELJE ŽELVINO ZUN ANJE OGR ODJEZAPORNIC A (POG .)GERMANIJ PAPEŽEV A KRONA VAS PRI PODKUMUBICIKEL PEVE C KOVAČIČMERA ZA RITEM PRVI MOŠKIGIBANJE OB GLASBI MES TO V SREDNJI SRBIJIŽELEZ OV OKSID OČEELEK TRON- SKA POŠT A (ANG .) ENA (ANG .)ROMAN POLANSKI TUBERKU- LOZA ANDREJ VELKA VRHTURŠKI VELIKAŠ SLAVKO KOTNIKOTO VRHO VNIK IRIDIJTRIZL OŽN A STOPIC A IZDELKI IZ GNETENEG A TESTAPREBIV ALKE ARABIJE INKOVSKI VLAD ARPREBIV ALEC ZELENEG A OTOKANEKD ANJI FILIPINSKI PREDSED- NIK (FERDI- NAND) 17 11 1 18 16 13 2 3 15 19 10 9 6 14 812 75 4RAZVEDRILO Ona: Previdno boste izbira- li besede, saj se boste znašli v precej kočljivi situaciji na po- slovnem področju, vendar vam bo na koncu vse sijajno uspelo. Proti koncu tedna se vam obeta telefonski klic, ki ga nikar ne zamudite. On: Posrečila se vam bo izpeljava načrta, ki se vam že dolgo mota po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zakomplicirale in treba bo kar precej spretnosti ter domi- selnosti, da se boste izkopali iz nastale situacije. Ona: S partnerjem se boste podali na prijeten sprehod in izvedeli novico, ki vas bo naj- prej presenetila in nato odkrito razveselila. Konec tedna bo vse- kakor najprijetnejši del tedna. On: Čeprav ste mislili naj- boljše, se je vse skupaj zarotilo proti vam. Poskusite se opra- vičiti, drugič pa dobro premi- slite, preden storite podoben korak, da vam spet ne bo žal. Je že tako, da imate včasih tudi smolo. Ona: Obeta se vam izredno nevaren teden za resne pretrese v ljubezenskih odnosih. Nikar se ne spuščajte v avanture, ker vam bo kasneje še žal. Raje se posvetite partnerju, to bo naj- boljša naložba. On: Čustveno življenje se vam bo kar precej zapletlo, saj bo v vaše življenje vstopila ne- znanka, ki vas bo očarala tako s podobo kot tudi s pristopom. Pazite, da se to ne bo prehitro razvedelo … Ona: Nikar se ne zanašajte na govorice, ki krožijo okoli vas, ampak poglejte raje v sebe in kaj hitro boste videli pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. On: Zdelo se vam bo, da se vam dogajajo stvari kot v začaranem krogu, iz katerega enostavno ne najdete izhoda. Osredotočite se na svoje cilje in s pravo mero vztrajnosti vam bo vsekakor uspelo – mogoče celo bolj, kot mislite. Ona: Partnerjeve besede vam bodo ponovno dokazale, da ima z vami povsem poštene namene, zato nikar ne verje- mite opravljivcem. Pred vami je čudovit konec tedna v dvoje, ko bosta naredila marsikateri načrt za prihodnje dni. On: Slovenski pregovor pra- vi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. In to se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazite, da za vašo avanturo ne izve partnerka, sicer boste imeli velike težave. Ona: Ne poskušajte spremi- njati življenjskih navad, saj boste kmalu naleteli na ose- bo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem ho- dite naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Nezaupanje znanca vas bo na prvi pogled sicer priza- delo, vendar se bosta na kon- cu ponovno spoprijateljila. Je že tako, da včasih vaša čudna dejanja naletijo na nezaupljive odzive.Ona: Če boste z ljubljeno osebo našli skupni jezik in boste stvari poskušali reševati skupaj, vam bo le steklo tako, kot si to želite. In tudi partner bo znal ceniti vašo spremem- bo na bolje, kar ne bo ravno majhna stvar … On: Karkoli boste storili, vse se bo obrnilo natančno tako, kot bi si lahko samo želeli. Oči- tno ste rojeni pod srečno zvez- do, ki vam trenutno pomaga tako na poslovnem kot tudi ljubezenskem področju. Ona: Le zakaj zapravljate čas z nepotrebnimi malen-kostmi, ko je vendar toliko pomembnih reči. Pohitite, da ne boste zamudili še ene pri- ložnosti, saj se bodo v naspro- tnem primeru ljudje okoli vas naveličali vaših neuspehov. On: Vzeli si boste nekaj dragocenih trenutkov za svojo družino in tako preživeli prije- ten konec tedna v družbi tistih, ki vas imajo resnično najraje. Za poslovne in denarne skrbi bo čas kdaj drugič. Ona: Bodite pogumnejši pri sprejemanju pomembnih odlo- čitev in videli boste, da vam bo uspelo veliko več, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Zaradi tega se boste počutili popolno- ma prerojeno. On: Vleklo vas bo na dve različni strani in sami ne boste dobro vedeli, kaj naj storite. Do- bro premislite, kaj pričakujete, saj trenutno obdobje ni preveč naklonjeno avanturam, ampak potrebujete bolj resno zvezo. Ona: Poskusili ste, a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne ozirajte na pretekle neuspehe, ampak živite za prihodnje uspehe. Partner vas bo gnjavil zaradi neke malenkosti, zato vam bo na koncu prekipelo. On: S partnerko si bosta po- vedala tudi tisto, kar sta za- dnje čase na nek način skriva-la drug pred drugim. Tako se bo razrešilo marsikatero neso-glasje, ki je zadnje čase že kar pošteno načenjalo vajin odnos. Ona: Vaše skrivnosti kdaj pa kdaj tudi kdo odkrije. Ne bodite kar naprej tako strašno dvolični, saj ljudje vedo, ka- kšni ste v resnici. Malce iskre-nosti vam ne bo škodovalo in še kakšnega novega prijatelja si boste pridobili. On: Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne tru- dite prepričevati ljudi v naspro- tno. Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi vam. Toda za kaj takšne- ga bo treba še kaj več kot le arogantnost. Ona: Okoli vas se bo zgodilo marsikaj nerazumljivega, ven- dar se nikar ne obremenjujte s skrbmi, saj vam bo vse skupaj postalo hitro jasno. Raje iz- koristite trenutno situacijo in uživajte. On: Partnerka vas bo pusti- la na cedilu in poskušali boste vse, da bi ji z isto mero tudi vrnili. Vse skupaj se lahko hi-tro sprevrže v srdit spopad mi- šljenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro kot slabo.Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 17 www .trik.siNagradni razpis 1. nagrada: bon za storitve v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe in bon za štiri kave v Caffe štenga v Celju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbePri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 17. januarja. Geslo iz številke 1: Pogumno v novo leto. Izid žrebanja 1. nagrado, dežnik in majico NT&RC, prejme: Vera Ru- pnik iz Pristave pri Mestinju. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Miran Celinšek iz Laškega. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Majda Robič iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Prvo in drugo nagrado bosta nagrajenca dobila na oglasnem oddelku naše hiše. 48 Št. 2, 12. januar 2017 RUMENA STRAN Ali sta se Samo Fakin, direktor Thermane Laško in Zdravko Ma - stnak, lastnik vinske kleti iz Sevni - ce na nedavnem potopu penin v Ra- dečah dogovorila za kakšen posel s potopljenimi peninami, žal ne vemo. To je pač poslovna skrivnost. Predvi - devamo, da tudi izmenjava izkušenj o ravnanju in izzivih v »potopljenem stanju« sodi v ta okvir. Nekdanji di-rektor Bolnišnice Celje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se očitno ne brani izzivov, ko je treba s trdim pogajalskim pristo- pom preobrniti negativne poslovne tokove v pozitivne. Pri peninah je potop v drugačni vlogi, prispeva k žlahtnosti okusa. Kaj se bo izcimilo iz tega »potopljenskega pomenkova- nja«, ki ga je z zanimanjem spremlja - la Marija Imperl, direktorica Kultur - nega, turističnega in rekreacijskega centra Radeče (KTRC), bomo bržčas lahko preverili, če ne prej, pa čez sla - bo leto, ob novem potopu. Foto: GrupAPo skoku v Savinjo še skok v kanal? Dušan Konda (z mikrofonom), predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje, je lahko upravi - čeno žarel po še enem uspešno izpeljanem novoletnem skoku v Savinjo. Prihodnje leto bo že desetletnica dogodka, ki je postal že prava celjska znamenitost. Glede na to, da je ta do- godek že dobro uveljavljen, se bo lahko Konda poslej bolj osredotočil na uresničitev projekta sodobnega kajakaškega centra na Špici, v katerem bo mogoče prirejati tekmovanja najvišje ravni. Zagnan kot je, ne dvomimo, da mu ne bi uspelo, pa tudi če bo za to treba potrpeti še novih deset let. Pričakovati pa je, da bo prvi skok v kanal, v katerem bo nova tekmovalna proga, opravil prav Dušan Konda, verjetno za novo leto, govor pa prepustil komu drugemu. Foto: SHERPA Trajnostna mobilnost tudi na vodi? Mirana Gaberška, višjega svetovalca za promet na Mestni občini Celje, čakajo letos zahtevne naloge, saj je vodja projekta priprave celostne prometne strategije v občini. V prvi polovici leta bo prometna strategija romala tudi na mize mestnih svetnikov, potem pa bo sledilo zahtevno uresničevanje, ki bo po pričakovanjih dodobra spremenilo prometno uredi - tev mesta. Gaberšek, sicer vnet rekreativec tudi na kolesu, ve, da se je pred temi delovnimi izzivi dobro telesno okrepiti. Kdo ve, morda pa bo kdaj Savinja postala znova plovna in bo dobila svoje mesto v prometni ureditvi Celja. Foto: SHERPAMestni led ali ledena Savinja Drago Vanovšek, izvrsten vaditelj drsanja, katerega zna - nja s pridom izkoriščajo tudi celjski hokejisti, je domač tudi z ledeno Savinjo. Pri svojih sedemdesetih zgleda kot moški v najboljših letih, kar je še en dokaz več, kako ukvarjanje s športom in re- kreacijo, sploh pa z zimskimi športi, krepi telesa in duha. Vajen mraza na mestnem drsališču je tako morda imel tudi nekaj prednosti pred ostalimi pogumnimi plavalci na prvi dan novega leta. Foto: SHERPA Izmenjava izkušenj o potopih Drsalne zanimivosti Konec tedna je bilo na celjskem drsališču živahno, saj je hokejski klub ECE Celje organiziral turnir za najmlajše, na sporedu pa je bila tudi tekma državnega prvenstva z Mariborom. Foto: PETER OCVIRK Kapetan celjskih rokometašev Luka Žvižej je prejšnji teden uspešno prestal hokejski trening, v soboto pa je pred tekmo vrgel plošček na sredini igrišča in simbolično začel štajerski derbi. Kapetan ECE Celja Žiga Grahut mu je izročil dres s številko 77, ki jo Luka nosi na rokometni majici. Zanimivost tekme ECE Celje – Maribor je bila tudi v tem, da sta bila nasprotnika brata – Filip Jeram v domačem in Urh v gostujočem dresu. Njun bratranec Tim Jeram je branil celjska vrata. Ko je zdrav, to še vedno počne njegov oče Tomaž. Filipov in Urhov oče Robert Jeram (na sliki kot vodja ekipe U10) pa je sodnik in bo še sodil sinovoma, nečaku in morda tudi bratu.