Iz Konjic (Še nekaj o volitvah.) Srenjske volitve bile so v marsičcm prav podučljive. Jasno se je kazalo, da smemo v vsem se zaaašati na oae može, ki,,Slov. Gospodarja" čitajo. Nova ves, Polena, Koajiška ves-so se posebno odlikovale, tam so skoraj sami korenjaki ia le malo je omaliljivcev, doiim so Zečaai, Leskovčaai, Hebeastreitovci in Dobravčaai večiaoma samo na trebuh gledali ia si ga bojda tudi dobro aabasali. Nekateri pa vendar pri uemčurjih niso dosti dobili, ampak so še našo mizo obrajtali. Seveda je tudi v sledajih vaseh značajaih, izvrstnib. mož, ki se niso dali omamati a p. Potočaik, Zajc itd. — Bukovle in Gabrovle so tudi precej dobro se vedle. Najhuje s trebnhom za kruhom silili so pa naši rokodeloi. To je zares žalostno, ali č-uditi se ai. kajti so ogromai duševai revveki. Ničesar m čitajo pa tudi nič ae razumejo, časopisi ali kujige so jim deveta briga; jesti ia piti, a to obilno in zastouj jim gre nad vse. Da so s neaiškutarji potegaili, to jim je slobodao, pa da so grdo proti nam rogovilili, kmete obirali, plašili. jim listke pulili ia druge usiljevali, to jim štejemo v sramoto. Sicer se pa bodemo začeli vesti po gaslu svoji k svojim. Povedati še moram, da so si naši aasprotuiki vrle agitatorje iu korteže izbrali Med ajimi bilo je nekoliko takih, ki so se večkrat proti 7. božji zapovedi pregrešili ia zato v luknjab pokorili. VŽecah so pa v krčmi naši bahaoi pili, se objemali in bratili z Ijudmi. katerih se trezai sramujejo ! Največ si je prizadeval, da bilbi izvoljea,naš usajar, pa žalostao propal. Jezo si ji hladil, kakor je mogel lz Miilirenberga. (Molitev.) Vulirečaaom bode menda bolje, ker mora dečica na komando šulvereinskega poducitelja ,,zum Gebet" pred šolo acmški uioliti. Nimate li duhovaa, kteri bi vaše otvoke v materaem jeziku moliti učil? Ali vas je vže zapustil vaš žapaik ? Reo je drugace. Od nekdaj se je v šoli slovenski raoiiSo, le prcd kratkim je zapovedal šnlvereinski podnčitolj nemško molitev. Uboga dei-ica ne sme toraj v tistem jeziku Boga moliti, v kterem svoje ljube starae kliče. Ali to ni nezaslišaao od človeka. ktera nirua nobene pvavice, pa tucli ni izkušeu iz veroaauka, kakar ajegovo spričevalo kaže. Posvetajak kdorkoli bodi, aima pravice, ne oblasti o verskib. receh kaj zapovedovati, aij pa prepovedovati. to pripada dnhovnej oblasti Dečica pama je prišla se pritoževat lio. g. župuikn. Hitro vkaže ta g. nadučitelju, da poduoitelju propove aemško molitev. Svojeglavnež pa ostane pri svojeia. Sedai nazaaai g. župnik nadzornika. Naš Ijubcznjivi iašpektor menda aioesa ai odgovoril, zato pa je g župnik vse velč. kaezoškofijstvu pred- ložil. Molitev pripada k veroaauku kterega dukovea deci razlagu v maternem jeziku, da zamore Boga v dulm in resnici moliti. Iz Dobja. Eaorazredna šola v Dobjem pri Plaaiai razširila se bode še v teku tega leta v dvorazreduico. Ob eaem se ima do lo. vinotoka t. 1. postaviti euorazredaa šola v Jelšah fare Dobje. Slav. centralni odbor štaj. kmetijske družbe v Gradci je prepustil tukajšajemu šolskemu voditelju 9. S. Volc-u na njegovo proširjo čveterico koroškili Jezerskih ovac, obstoječo iz eaega ovaa iu treli ovac za zboljšauje tukajšaje ovčje reje. Iz Laznicc nad Marib. (Nemškutarski divjaki) so pošteaega Sloveaca aa poti v Ruše k veselici bralaega dvuštva grdo napali iz Grilove krčme aa Bezeai. Kričali, tulili, psovali, da je bilo strah. ,,Ferd slovenska krota. . . ." in podobae psovke so letele aaaj. Bili so iz tamošaje okolice, kakib 9 ali 10 zdivjaaih pobaliaov. čez nekaj časa jih privleče aa saaeh uboruo koajsko kljuse, ki si je gotovo želelo prej mrzlega mesarja, nego takšne divjake vlačiti. Skobacajo ae naposled pred Maroltovo hišo, ter krolijo nekaj aemških, da bi leliko vse podgaae ia miši pobegnole. Sioveaci se pa ae dajo motiti, vedno več se teh nabira, kar ove divjake tako splaši, da preoej omolknejo, srce jim v hlače zleze in se poberejo tilio iz Ruš tavun. Starši, ki takšnih divjakov vzrejajo, delajo sebi in celej okolici malo časti. Od Male nedelje. (Letino) laujsko štejejo mej boljae. Zrnja, posebno pšeaice, se je obilao prideialo, tvidi sadja, največ jabolk, za katera so ljndje dobili prav lepili denarjev. Jabolčuika so mnogo naredili ia tndi še po ceai prodavali. Vinogradi so malo več da!i, kakor prejšaja leta pa vino nima prave cene. Letošaja zima je vže izvaurediia. Za ozimine se močao bojimo ia sploli se ae nadejaaio dobre ietiae. Za našo okolico bi sodilo osuovati kakšno bralao društvo, da bi se slovenski easaiki ia knjige marljiveje prebirale. Domoljubi, poskusimo. H. rit. Iz Celjske okolice. (Veselica — rajaa Sloveiiija.) Zadaja veselica ,,kat. podporaega društva" se je vrlo obaesla ia vdeleževalo prav obilao število ljudstva, tako, da je bila precej velika dvoraaa ,,pri belem volu" vsa aatlačeaa. Imeli smo prav prijeten večer s pošteaim razveseljevaajem. Vsaj pa tudi prijetnega ia zabavljivega razvedrenja potrebujemo pri sedaajih mršavih razraerah! Hvala toraj vsem častitim gospodom, ki so aam prircdili to prijetao veselico! Tudi ,,sirotiaski zavod" katoliškega podpornega društva vtegne s vspehoaa te zabave biti zadovoljen — Namerava se pri občn. zboru rajae ,,Sloveaije" 4. marca staviti predlog, da se tistih 7 gold., ktere bi imeli dobiti delai- čarji od vsake akeije, ne povrue deluičarjem, teaavečv prepusti za kakšcu dobrodeleu nameu. Olio! Ce liočo kterikoli akcijouar iz svojoga žepa šteti novce za dobre naiaeae, slobodno mii! Da bi pa občni zbor smel razpolagati s ptujim deaarjem, to je ce!6 novo. Od sv. Lovrenca v puščavi. (B a u e r aver einovcem !) Dae 1. februarja je tukaj zboroval nemško-liberalai baueraverein. Vkljub temu, da so se kmete vabili z obljubo, da se bode odpravil doliodniaski davek od žag, kar se je celo pri cerkvali oklicalo, prišio jih je prav malo, znamenje, da ima nemško-liberalni bauernverein med poštenirai slovenskimi kmeti le maio prijateljev. Zborovanje je bilo kratko ia brez vse živahaosti. Mi bi tudi o njem najrajše molčali, ako bi se poleg ae bile govorile tudi reči, ki so neresaiune in na katere se nam toraj potrebiio zdi, da odgovorimo. Da so govorili sloveasko, se ai čuditi, kajti to je teh Ijudi že aavada, da se namreč pred volitvami, kedar gre zato, loviti slovenske glase, tako močno poaižajo da se poslužujejo tudi te ,,gmaaj šprahe", katera je drugače le za dekle in hlapce. Reklo se pa med ch^ugim. da mi Sloveaci hočemo bojda aemščiao zatreti, da Nemce sovražimo. Vendar pa aam je nemšciaa kudo potrebna, kajti če le 3 ure greino od doma, smo že aa Neaiškem; če greino ,,vun" iz dežele, moramo nemško zaati. ia kako potrebna je aemščiaa, priča tudi to, da se povsod po svetu uči. Mi pa odgovorimo, da nemščine nočemo zatreti, kar trditi je sploh velika neumiiost. Mi tudi pravičaib Nemcev ae sovražimo: pošteae Nemce mi spoštujemo in jim ujjli pravic nikdar nismo ia ne bomo kvatili. Zeliino pa ravao tako, da tudi oni aas spoštujojo, da aaai naših pvavic ne jemljejo, da zlasti spoštnjejo aaš jezik ia na.šo narodaost. Da ni res, da bi vsak, ki le 3 ure od doma gre, že med Nemce pi'išel, to ve pri nas pač vsak otrok. Ako pa že kdo žeae vole aa Nemško, tedaj jih bo prodal tudi brez nemšciae, kajti še dosihmal ai bilo slišati, da bi kdo svojih juncev sarao zato ne mogel speeati, ker ai aemško zaal Kupci na sejmih pač ae iščejo ljudi, ki aeaiški znajo, temveč le lepo rejeaih volov, naj jih že ima nemški ali sloveaski kmet. (Dalje prihodnjie.) Iz Celja. (iSe aekaj o povrnitvi škod iz fraacoskih vojsk 1. 1809.) Zadnji spis o tej zadevi glede Saviajske doline ni bil povsod dobro razumljea glede obroka, v katerem se je treba zglasiti za povrnitev škode, katero so Fraacozi 1. 1809 aa Štajerskom napravili. Razločevati je trcba tiste kapitalt1, črez katere imajo ljndje obligacije v rokah, namreč dolžna pisma, katerim je aa čelu tiskan: Staadische Domestical Obligatioa, — od tistih terjatev, črcz katere imajo ljudje kasne liste (Casseascbeiae) ali druga izkazila v rokah, ali pa katera aiso pokrita z nobeaim dokazilom. Domestikalae obligacije je bilo treba v Gradec poslati do koaca prosiaca 1885, zdaj je za poslaaje obligacij v Gradec zadaji čas do koaca sveeana 1885. Adresa je: LaadesObereinaebmeramt (deželaa blagajaica). — Kdor pa aima domestikalaib obligacij, ampak le kasae liste (Casseascheiae) ali kako drugo pismo, ali pa kdor terja brez vsakega pisma kako poveraitev škode svoje po Fraacozih 1. 1809, tisti se mora zglasiti do koaca kresaika 1885, tudi pod gorajo adreso. V zadajem položaji so prebivalci prejšaje okrajae gosposke ali komisije v Novem Celji. St. Jurji ob Taboni. (Šaopsaaje — vogersko viao.) Pred službo božjo sliši se časih v ,,taberai" čuden trua, ker vsi v eao mer kričijo*. meai eao kupico, meai eaga, tretji meai ea abtelc, ia zopet meai en frakelc, ,,šaops" v sebe zlivajo kakor da bi dones bil posledaji daa. — Zvoai prieaejo. pa zopet krik: meai ga še daj bitro, meaipa, ineai še ea glaž. ia tako kričanje nastaae po sobi, potem se drvijo protihiši božji, — aavaduo pa ti ,,šaopsarji zunej cerkve postajajo, nekateri se v cerkvo priplazijo, a aamesto v cerkvo, jo v zakristijo kreaejo, ia tam ves čas edea dragemu aa ušesa Jepečejo, ia aekateri se meajo o kupčijab. drugi potegne iz žepa tobak, ia ga zamaši v čelusti, ia bitro mu aastaae otekliaa, kakor da bi ga zobje boleli celi tedea. Ko daritva sv. meše se koaea, hajdi zopet v ,-Taberao", in adrihajo eai po ,,šaopsi" drugi po ,,vogerskem" oaioteaeai viau sežejo, in zravea ti kruli tako majhea leži, kakor da bi pšeaica po štir foriate plačevali, a zato se aobedea župaa ae zmeai. 0 aespametno ljudstvo, pustite»šnops"pustitepijačotakozvano,,vogersko vino!" Namesto, da bi po taberaah posedali ia s ,,šnopsemu se bratili. je maogo bolje dobre časaike, kajige čitati, prepričaai bodite da bo veliko prepira meaje.a ia maogo cveaka več v žepu. Nikar ae skrbite za ožtirje da bi na kaat prišli. — Zoper pridae krčmarje, dobro pijaeo, pošteao zabavo aima aibče aič, a kar je prevei', to se ima v meje zmeraosti zavrnoti!