Iz občin
ljubljanske regije
Tudi v Kamniku imajo te-žave s lelefonskimi priključki. Tri krajevne skupnosli si že dalj časa prizadevajo za iz-gradnjo telefouskega omrež-ja, kar naj bi omogočilo 420 priključkov na novo centralo v Komendi. Krajani so pred dvema letoma sami izkopali jašek za položitev kabla. Te-lefonskega omrežja pa še ni in če bi čakali na PTT, bi ga najbrž ne bilo še tja do leta 1990. PTT namreč nima sred-stev za gradnjo, ki je sicer predvidena v srednjeročnem načrtu. Krajevne skupnosti Križ, Komenda in Moste zato načrtujejo gradnjo v svoji re-žiji na osnovi (napol) izdela-nih projektov PTT.
V občini Ljubljana Center pri-pravljajo pravilnik o dopolnjeva-nju stanovanj imenovanim in vo-Ijenim funkcionarjem. Zataknilo pa se je še pri vprašanju: ali naj za funkcionarje veljajo posebna pravila? Odgovor občinske kon-ference ZK je bil odločen »ne«. Funkcionarji prihajajo iz združe-nega dela in se večinoma po kon-čanem mandatu tja spet vračajo. Nobenega razloga ni, da bi svoj stanovanjski problem reševali po kakršnihkoli bližnjicah.
Ribnica praznuje letos 900-letnico obstoja. Zanimivo je, da se šlevilo prebivalcev v zadnjih slo letih skorajda ni spremenilo. Pač pa se je po vojni močno spremenila struktura gospodar-stva. Nekoč so se Ribnicani naj-več preživljali / gozdarstvom in lesno obrtjo, danes pa predstav-tjata kmctijstvt) in gozdarstvo le še 12% občinskega družbenega proizvoda. Svojo mesto sta od-stopila industriii, gradbeništvu in
proizvodni obrti. Snha roba, po kateri so Ribničani najbolj znani, pa je zanje še vedno ustrezen simbol, kajti les daje tudi danes glavni pečat njihovemu gospo-darrtvu. Lesni industriji pa so v zadnjih letih vse bolj enako-vredno postavlja ob bok tudi ko-vinoskopredelovnlna induslrija. Tudi zaostajanje rasti družbe-nega proizvoda v lej občini je že preteklost in v zadnjih 1S letih v tem celo močno prehiteva repu-bliška povprečja.
Glasilo občine Vič—Rudnik je predstavilo občinsko stanovanj-sko skupnost in načrte za to sred-njeročno obdobje. V tem ob-dobju naj bi po načrtu zgradili 1712 stanovanj, večino v okviru družbene gradnje. V kolikšni meri se lahko na takšen načn za-nesemo, ni jasno, kajti podaiki o številu zgrajenih stanovanj do letos, ko je mimo že skoraj polo-vica lega srednjeročnega obdob-ja, niso objavljeni. Morda se lahko delno orientiramo po po-datkih iz prejšnjega srednjeroč-nega obdobja, ko so uresničili nekaj več kot 74 % načnovanih gradenj.
Tudi v šišenski občini se ote-pajo s črnimi gradnjami. lani so inšpektorji v Šiški odkrili 163 ne-dovoljenih gradenj. Od tega je bilo 24 slanovanjskih hiš, čeprav bi zaradi zmanjšanja kupne moči pričakovali munjše število »na črno« zgrajenih stanovanj. Poleg splošno znanih vzrokov, kot so pomanjkanje stanovanj in dolgo-trajnosli postopkov so se gradile-Iji za črne gradn)e odločali tudi zaradi inflacije. Med nedovolje-nimi gradnjami je bilo največ garaž: stroški rušenja takih »manjših zgradb« ali kasnejšega pridobivanja potrebnih dovoljenj pa pogosto presegajo vrednost objekta.