PRIMORSKI DNEVNIK začel. izhajati v Trstu 13. maja I945i njegov nMrw?.dnik PARTIZANSKI . N^NIK P3 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-|fr".bj'a 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu-si, od 18. septembra 1944 a° '• maja 1945 v tiskarni "olovenija« pod Vojskim Pri 'driji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil-Ka. Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 273 (13.806) Trst, petek, 30. novembra 1990 Zavezniške enote v Savdski Arabiji včeraj prvič v stanju največje pripravljenosti Ultimat OZN Iraku Po izteku ultimata prižgana zelena luč za uporabo »vseh potrebnih sredstev za zagotovitev miru« - Sadam Husein zavrača resolucijo v S in izjavlja, da je Irak pripravljen na vojno N£w YORK — Zunanji ministri ‘najstih članic varnostnega sveta so danes pozno ponoči izglaso-ti novo resolucijo, ki daje še zadnjo jj°žnost iraškemu dikatorju Sadamu rpfSe*nu za iz Kuvajta in mirno sitev krize v Zalivu. Dvanajsta reso-^cija, ki jo je pripravil ameriški dr-v sekretar James Baker, ki je tudi dll zasedanje varnostnega sveta, polj ia Iraku »časovni premor dobre vo-ie<< kot zadnjo priložnost za upošteva-OZkfSeii enajstih predhodnih resolucij j. . Ultimat poteče 1. oziroma 15. ja-5ria 1991, po tem datumu pa je za v Zave, ki sodelujejo s kuvajtsko vlado Znanstvu, dovoljena »uporaba vseh otn re.':>nil1 sredstev za uresničitev ^ enjenih resolucij in za zagotovitev ^ na zalivskem področju«. ^Resolucijo so podprle vse stalne čla-l1jCe varnostnega sveta razen Kitajske, la Pa se je le vzdržala in se ni posluži-iti travice veta! proti sta bila le Jemen . Kuba. Pred včerajšnjim zasedanjem šti atrieriški državni sekretar obiskal Vs 1 kontinente in skušal prepričati Sili f'*an*ce varnostnega sveta, da gla-lejo za uporabo sile v Zalivu. Pri tem je bil precej uspešen, saj so ga podprle tudi tri stalne članice (SZ, Velika Britanija in Francija), le Kitajska je pri tem oklevala. Bakerja pa niso podprli Kuba, Jemen, Kolumbija in Malezija, ki so svoj glas pogojevali s sprejetjem resolucije, ki naj bi zaščitila Palestince na področju Gaze in v Cisjordaniji. Kaže, da do razprave o tem le ni prišlo, v zameno pa naj bi se ZDA neformalno obvezale, da si bodo v okviru OZN prizadevale za ukrepe, ki naj bi zaščitili Palestince na zasedenih ozemljih. Taka obveza je zadovoljila Kolumbijo in Malezijo, ne pa Je-mena in Kube. Iz Iraka pa je Sadam Husein že sporočil, da se ne boji ZDA in da bi v morebitni vojni iraško orožje prevladalo nad zahodno oborožitvijo. Dejal je tudi, da se je Irak zmožen upreti tudi znanim ameriškim »nevidnim« lovskim bombnikom. Na področju Zaliva so bile zavezniške vojaške enote včeraj prvič tudi v stanju največje pripravljenosti. Vojaška poveljstva so namreč na podlagi nekaterih elementov sklepala, da bi lahko prišlo do nenadnega iraškega napada. Talci iz FJK spet doma Štirje talci Iz naše dežele so se včeraj končno vrnili domov (Foto Pavšič) NA 5. IN 8. STRANI Nevarnost spopada pogojuje italijansko politiko RIM — Zalivska kriza in njeni odmevi na italijansko notranjepolitično prizorišče so bili včeraj v ospredju političnega dogajanja, tudi po zaslugi seje vodstva PSI ki je prav zalivsko krizo izkoristilo za notranjepolitične ocene. Tajnik Craxi je namreč podal zaskrbljeno poročilo o notranjem in mednarodnem položaju. »Ne moremo razpravljati o notranjem razvoju, če ne upoštevamo razvoja mednarodnega položaja.« Glede italijanskega položaja pa je Craxi navedel, da se prebližu-je čas »obračunov in preverjanja« o delovanju vlade, večine in koalicije. Socialističnega tajnika obenem skrbi zadnje leto tega zakonodajnega obdobja, ki ne sme biti prepuščeno »praznini, zmedi in političnemu smradu«. To obdobje mora po Craxijevem mnenju služiti za utrjevanje političnega zaupanja z odločnimi sklepi in s sprejetjem takih reform, ki jih potrebujeta tako družba kot politični sistem. Glede zaliva je bil precej bolj jasen zunanji minister De Michelis, ki je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Senator Beorchia (KD) se je predstavil odboru za tajne službe General Inzerilli je uradno napovedal razpust Gladia v6 .^1 — Demokrščanski senator Beorchia je pokazal pra-ga "jdlstorske« značilnosti, ko je prostovoljno zaprosil, da Sg j ashši parlamentarni odbor za tajne službe. Za ta korak tJ 0cHočil potem ko je neki tednik objavil seznam gladia-seij^' tned katerimi je tudi Beorchia. Po zaslišanju pa se Ptea ?r n' več pokazal novinarjem, prav tako pa se ni več bejj^vil v Palači Madama, čeprav bi to bilo skoraj neiz-tuJ0’saj je tekla razprava o tistem delu finančnega prora-p' Ki je v njegovi pristojnosti. V(e “leg Beorchie so se pred parlamentarnim odborom tahzi^ ZVrstIIi še obrambni minister Rognoni, Lagorio, Lat-pre^’ Ruffini in Forlani, slednji predvsem kot nekdanji vlade, ter bivši podtajnik tajnih služb Emilio hj® j. dodani je edini brez zadržkov odgovarjal na vpraša-Pojas farjev. Obnovil jim je pomembnejše odgovore in hi N\Vo1Cot na Primer' ie bil Gladio predviden v okvi-S°Vražn'i? *n k* bi moral postati operativen le v primeru zacije lKove invazije. Forlani je prepričan, da take organi-!®kih “. ajajo v vseh državah in da je tveganje zlasti v do ^bberih nekaj povsem naravnega. »Če je res prišlo hienj ' izkrivljanja in disfunkcij, je treba to dokazati,« neinbkrščanski tajnik in tako, nemara pa nehote, na-tr,*ru$tr °Vo Polemiko s komunisti in socialisti, predvsem z Polaqat 111 Formico: »Ne vem, s kakšnimi informacijami raz-birji, daV?119 clva, za sv°ie vem, da zadostujejo. Zato me-bl bilo treba ozadje Gladia raziskovati tajno, kajti popularnost, kakršno uživa, povzroča samo nered in polemiko,« je še pojasnil Forlani, ki je prepričan, da taki dogodki »spodbujajo domišljijo, vsi nekaj pleteničijo, zraven pa berejo kriminalke...« Ne samo Forlani, pač pa vsa KD se trudi, da bi dokazala legalnost Gladia in naravno vzporednost NATO. Minister Rognoni je priznal, da je bil o zadevi seznanjen pred kakim mesecem, ko je postal obrambni minister. Minister pa je povedal tudi, da je v teku odpravljanje te strukture, kar je v popolnem nasprotju s trditvijo generala Inzerillija, ki je izjavil, da so Gladio včeraj uradno razpustili. Za tretjo verzijo je poskrbel bivši obrambni minister Lello Lagorio (PSI), ki zatrjuje, da je Gladio začel vidno propadati že leta 1980. Priznal je, da je vedel za to organizacijo, vendar je odločno zanikal, da bi v njej kdaj prišlo do deviacij. Take trditve pa Craxi ne bi mogel podpreti, saj je na zasedanju strankinega tajništva gladko povedal, da mu ni vse jasno. »Gladio je udaril na nas kot strela z jasnega in na njegov račun se spletajo tudi ostre polemike, ki so večkrat prekoračile mejo doslednosti in zašle v votlo demagogijo,« je menil Craxi, ki je med drugim ostro ocenil težnje nekaterih, da bi izkoristili tudi to priložnost za to, da bi prilagajali zgodovino po lastni potrebi. Za Craxija pa bi bilo treba »resnico iskati predvsem v ideološkem okviru, ki je bil tipičen za hladno vojno«. G. R. Začetek ob 9. uri pred tržaško železniško postajo Danes protestni shod kmetov iz vse dežele Mojstrska lekcija SSG DaviHlrnein 0''vnaIla, v kateri nastopajo (z leve) Šostakovič (A. Rustja), !• Zdanov (T. Gogala), Prokofjev (V. Jurc) (Foto Montenero) Praznični 29. november tokrat precej drugače BOGO SAMSA LJUBLJANA — Po vsej Jugoslaviji so na različne načine proslavili včerajšnji jugoslovanski državni praznik, 29. november. Povsod je bil to praznični dan, razen na Hrvaškem, kjer je nova vlada priporočila, naj se včeraj dela. Toda velikih svečanosti ni bilo. Po ukazu predsednika predsedstva Borisava Joviča so na predvečer 28. novembra izstrelili v Beogradu iz 24 topov po 15 častnih salv, v glavnih mestih »socialističnih republik« pa iz 12 topov po 10 salv. V veliki palači federacije sta vlada in zvezno predsedstvo na predvečer pripravila svečani sprejem, katerega so udele- ženci kislo komentirali, da je verjetno zadnji. V Beogradu je bilo včeraj sončno in toplo. Ulice so bile okrašene z jugoslovansko in srbsko zastavo, v središču mesta je bilo nekoliko bolj živahno kot običajno. Toda ni bilo ne polnih vlakov ne drugih znakov množičnega odhoda, to pa najbrž že ne spada v praznično kroniko, temveč v resne težave srbskega družinskega proračuna. V Skopju je še vedno prisoten svečani duh, odprli so transformatorsko postajo pri Tetovu, ovčjo farmo pri Vevčanih in novo sodno palačo v Skopju. V čast praznika so odprli več slikarskih razstav. Tako so na primer v Skopju in NADALJEVANJE NA 2. STRANI TRST — Danes bo v Trstu enotna demonstracija proti diskriminacijam kmetijskega sektorja. Demonstracija spada v okvir širše protestne akcije na vsedržavni in evropski ravni, s katero želijo kmetje opozoriti nase in na probleme, s katerimi se srečujejo. Podobne manifestacije bodo zato tudi drugod po Italiji. Manifestacija se bo začela s shodom ob 9. uri na Trgu Liberta pred železniško postajo. Za to priložnost bodo namreč v Trst prispeli kmetje iz vseh koncev Furlanije-Julijske krajine. Ma-nifestanti bodo nato krenili proti Velikem trgu, kjer bo potekal osrednji del manifestacije z govori zastopnikov Kmečke zveze, Unione Agricoltori, Coldiretti, Confcoltivatori in Confag-ricoltura. Delegaciji kmetov bosta šli k vladnemu komisarju in k deželni vladi. Manifestacija je naletela na široko podporo in solidarnost; med političnimi strankami sta solidarnost izrazili Slovenska skupnost in KPI, podprle pa so jo tudi Kraška gorska skupnost, Pokrajina Trst in vse občinske uprave na Tržaškem ter sovodenjska, doberdobska in števerjanska občinska uprava. V bolnišnicah danes stavka zdravnikov in asistentov Po koncu hladne vojne prva konkretna pomoč Nemčije Sovjetski zvezi v krizi Nemška vlada darovala Gorbačovu živilske zaloge Zahodnega Berlina RIM — Danes bo po vsej državi stavkalo okrog 55 tisoč zdravnikov, zdravniških asistentov, specialistov, kirurgov, analistov in radiologov. V bolnišnicah bodo opravljali samo najnujnejše posege in terapije, ki jih ni mogoče prekiniti, kot običajno pa bo poskrbljeno za nujne primere in za posege prve pomoči.. Zdravniki so stavko utemeljili z dejstvom, da ministrstvo ne spoštuje sprejetih obvez in da skoraj nihče doslej ni spoštoval nove delovne pogodbe, ki so jo podpisali pred kakim mesecem. Minister za zdravstvo De Lorenzo je z dokaj kritičnimi pripombami ocenil napoved stavke. Dejal je, da ne razume tega ponovnega protesta, saj so bili sprejeti vsi pogoji za izboljšanje delovnih in finančnih pogojev delavcev zdravstvenega sektorja. Prav včeraj je namreč računski dvor pregledal delovno pogodbo zdravstvenih delavcev in kaže, da jo bo odobril. MOSKVA — Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je lastnoročno pripravil seznam živil, ki jih nujno potrebujejo v državi. Na njegovem seznamu je 500 tisoč ton mesa in mesnih izdelkov, 200 tisoč ton masla, 500 tisoč ton olivnega olja, 100 tisoč ton otroške hrane, ravno toliko ton testenin in 50 tisoč ton mleka v prahu. S tolikšnimi zalogami naj bi Sovjetska zveza premostila vsaj zimo, vendar je Gorbačov dodal, da potrebuje še dodatno pomoč za območje Černobila. Že včeraj je nemški Bundestag sporočil sovjetskim oblastem, da bodo darovali državi v hudi stiski, vse živilske zaloge, ki so jih hranili v Zahodnem Berlinu. Mesto je imelo impozantne zaloge že iz časov hladne vojne, ko so se krajevne oblasti bale, da bi lahko prav Sovjetska zveza skušala zasesti zahodni del Berlina, te zaloge pa so redno obnavljali tudi v času, ko je bilo hladne vojne dejansko konec. Tudi zaradi tega je Helmut Kohl pristal na humanitarno akcijo, ki je vredna pri- bližno 500 milijonov mark, s pošiljkami nemške pomoči pa bodo lahko v Sovjetski zvezi krili le del živilskega primanjkljaja. Nemci so organzirali tudi kampanjo »Pomagajte Sovjetski zvezi« in so s pomočjo tednika Štern ter nemške televizije ZDF nabrali skoraj štiri milijone mark. Iz Hannovra je včeraj vsekakor vzletelo prvo letalo s pošiljko ovsenih kosmičev in mleka. Mleko so v Sovjetsko zvezo poslali tudi Italijani. Dežela Lombardija je zbrala milijon litrov mleka, vendar ga misli »prodati«. Izračunali so, da bo akcija stala 300 milijonov lir za najein 50 tovornjakov, ki naj bi prepeljali mleko v SZ, ter 800 milijonov lir za nakup samega mleka. Zato so prosili ministra De Michelisa, naj nameni nekaj denarja iz sklada za mednarodno sodelovanje prav sekciji za italijansko mleko Sovjetski zvezi. Na sliki (telefoto AP): drezdenska pomoč Leningradu. Nemci gredo v nedeljo na volišča: kancler Kohl se pripravlja na zmago BERLIN — V nedeljo bodo v Nemčiji volitve. Zmenek na voliščih bo tokrat še posebno pomemben, saj bodo morali volilci izbrati vseh 656 poslancev novega Bundestaga, ki bo po novem' zastopal zahodne in vzhodnonemške dežele. Dvanajst milijonov volilcev petih dežel, ki so bile do nedavnega sestavni del NDR, bo glasovalo že četrtič v tem letu. Marca so namreč izvolili predstavnike Volkskam-mer, to je zadnjega vzhodnonemškega ljudskega parlamenta, maja so volili nove občinske uprave, oktobra pa so bile deželne volitve. Politologi ugotavljajo, da bi sejahko vsaj tega dela volilcev polastila »volilna utrujenost«, kar naj bi privedlo do vidnega padca števila volilcev. Nedeljsko srečanje pa je dokaj pomembno tudi na krajevni ravni, saj bodo volili za obnovo parlamenta, vendar bodo morali izvoliti tudi novega zveznega kanclerja ter obnoviti nekatere pomembne deželne uprave. Nemški volilci bodo imeli na voljo nič koliko »znanih« kandidatov, vendar bo funkcijo kanclerja prav gotovo ohranil Helmut Kohl, ki je svojo volilno kampanjo osredotočil na geslo, da je prav on »kancler združitve«. Nekdanja Bismarkova parola je se- veda še vedno uporabna, Kohl pa bi se dokopal do zmage tudi brez nje. V njegov uspeh trdno verjame celo Oskar Lafontaine, kandidat SPD, ki se zaveda, da ga bo Kohl pregazil brez večjih težav. Pri tem velja vsekakor omeniti dejstvo, da je SPD poskrbela za dokaj učinkovito volilno kampanjo, ki je slonela predvsem na zagovarjanju stališča, da se je treba boriti za boljše socialne razmere. Poleg tega pa imajo socialdemokrati še en močan adut in sicer predlog, da bi lahko zakon o splavu posodobili. Kohlov CDU pa ima glede splava povsem drugačno stališče, saj trdi, da bi morala vsa Nemčija sprejeti dosedanji zakon ZRN, ne pa tistih predpisov, ki so veljali v NDR, kjer splav ni bilo kaznivo dejanje. Nekaj znanih obrazov je tudi med kandidati, ki se potegujejo za fotelj v novem skupnem parlamentu. Med temi so voditelj liberalcev Wolfgang Mis-chnick in demokristijan Jiirgen Wohlrabe, pa tudi Lothar De Maiziere in njegov komunistični predhodnik Hans Modrow ter protestantski pastor Rei-ner Eppelmann. Zeleni potrdili da so proti jedrski energiji RIM — Zeleni so se res premislil' glede uporabe jedrske energije? njihova stališča so ostala nesprern®' njena, čeprav je marsikdo tolmači* prav v nasprotnem smislu izjave predsednika Zveze za okolje Ermeta Re®' laccija. Iz vsebine nekaterih intervjujev j® bilo mogoče razbrati, da bi naravovan stveniki pristali na raziskavo, ki naj k' privedla do varnejšega pridobivanj® jedrske energije. Realaccijeve izjave so sprožile ni® koliko reakcij, ki so povsem razumU1' ve v tem trenutku, ko se zeleni p®1' pravljajo na spojitev z zelenimi mavric®' Zeleni so zato potrdili svoja stališč® glede jedrske energije, kar pomeni, d® so naklonjeni čisti raziskavi, ki jo z® sedaj izvajajo le na sperimentalni ra^" ni v Univerzah, so pa povsem prot* uporabi jedrske energije tako, kot J tudi v naši državi uporabljamo sed®)- Vlada premiera Lukanova odstopila V državi peti dan splošne stavke • J-J. * Bolgari so se zgrnili na ulicah, kjer se zbirajo tudi stavkajoči delavci. Položaj se je še bolj izostril, ko je odstopila vlada premiera Lukanova (Telefoto AP) Tudi predstavniki SSG pri ministru Tognoliju RIM — Minister za turizem in prireditve Tognoli je v sredo sprejel predstavnike stalnih gledališč z javno upravo, med katere sodi tudi Slovensko stalno gledališče. Rimskega sestanka sta se udeležila predsednik Jože Pirjevec in ravnatelj Miroslav Košuta, medtem ko je Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine zastopal župan Richetti, po dosedanjem statutu dejanski predsednik ustanove. Prav statuti in njihova uskladitev v vseh temeljnih točkah so bili predmet pogovora. Minister Tognoli je poročal o vsebini dekreta, ki ga bo podpisal te dni in ki pomeni reformo upravnih organov in načina upravljanja stalnih gledališč, do katere naj bi prišlo še pred iztekom sezone. Predsednik Pirjevec je ministra seznanil s problemi, pred katerimi se bo obenem z gledališčem znašla celotna naša narodnostna skupnost in apeliral na upoštevanje specifičnosti SSG. O tej in iz nje izhajajočih problemih pa je prejšnji dan govoril ravnatelj Košuta na pripravljalnem sestanku direktorjev. Najpomembnejše ministrove zahteve so: drastično zmanjšanje članov upravnega sveta (predvidoma na pet, iz vrst strokovnjakov), prenos bremena vzdrževanja samega gledališča in stalnih nameščencev na krajevne ustanove, dveletno programiranje in, v primeru deficita po drugem letu, uvedba prisilne uprave, kolikor pa tudi ta ne reši problema v teku sezone, razpust ustanove. Pred pentagonalo Lončar pri papežu RIM — Pentagonala hiti s pospešenimi koraki naprej **1 danes se bodo v Farnesini sestali zunanji ministri ItaliP Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške, prvič P bodo na zasedanju sodelovale tudi parlamentarne deleg®® je iz petih držav. Zunanji ministri bodo podpisali d°*® ment, ki bo v glavnem posvečen tesni povezavi regionalno zvezo in KVSE. V dokumentu bo pomemben d posvečen tudi zaščiti manjšin v državah pentagonale. k. vor bo tudi o sodelovanju z drugimi podobnimi region®'1^. mi grupacijami (še posebej z baltiškim in balkanskim P®, ročjem) in s sosednjimi državami iz srednjeevropskega P1 štora. et- Ob političnih perspektivah pa bo govor tudi o konk® nih možnostih za financiranje raznih oblik sodelovanja, ® ^ ba pa je še omeniti, da se bodo danes v Rimu v o.^v0r-pentagonale prvič sestali tudi predstavniki sindikalnih ganizacij iz vseh petih držav. .ej. Pred današnjim zasedanjem pa je včeraj papež df jj-Pavel II. sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra h® jj mirja Lončarja. Papež in Lončar sta se pogovarjala 0 ^ sta aktualnih mednarodnih dogodkih, največ pozornosti P® ^ sg posvetila razmeram v Jugoslaviji in prizadevanjem, da ^o-vse težave in problemi, s katerimi se Jugoslavija ob P® ^e. du v parlamentarno demokracijo srečuje, razrešile P° mokratični poti. *■ strani strani - nadaljevanji s 1. strani • Nevarnost kritiziral zahteve tajnika KPI Occhetta glede zalivske krize. Occhetto je namreč v Reggio Emilii na kritike fronte za »ne« poudaril, da je KPI zahtevala, naj italijanska vlada posreduje pri OZN, da ne bi sprejeli »nevarnih avtomatizmov o uporabi sile« pri reševanju zalivske krize. Occhetto je tudi navedel, da se je partija že avgusta vzdržala, ko je parlament odločal o odhodu italijanske eskadre, ki naj bi prispevala pri uresničevanju embarga proti Iraku. Povsem razumljivo, se ob morebitnem spopadu spreminja prvotna vloga italijanskega kontingenta v Zalivu, tako da mora parlament ponovno odločati o celotni zadevi. Kot rečeno, je tako stališče na včerajšnji seji vodstva PSI najodločneje obsodil De Michelis. Zunanji minister je namreč navedel, da KPI že zahteva umik italijanskih ladij iz Zaliva v primeru, če bi izbruhnil spopad. Tako stališče pa je po De Michelisovem mnenju celo v nasprotju s tezami, ki jih v OZN zagovarjata Gorbačov in Kitajska. • 29. november Kruševu odprli razstavo znanega makedonskega slikarja Nikole Martinov-skoga, vsa razstavljena dela so bila dosedaj last centralnega komiteja makedonskih komunistov in makedonske vlade. V Črni gori je bil praznik v znaku Volitev in strankarskih plakatov. Demokratska stranka je včeraj razobesila plakat, na katerem je prelomljena štruca kruha in napis »prelomite pametno«. Toda večina delavcev ni prejela plač, upokojenci niso prejeli pokojnin, zato pa je bilo več proslav »delovnih zmag« po starem vzorcu. V Zagrebu in na Hrvaškem je bilo povsem drugače. Zagreb je včeraj delal, trgovine so bile odprte, odprti so bili vsi javni uradi, po šolah pa so se odločali v vsaki šoli drugače, toda v večini je bil pouk. Isto velja za tovarne in seveda za različen odnos v raznih predelih Hrvaške. V Istri so na primer polagali tradicionalno cvetje na spomenike padlim borcem in obeležja osvobodilnega boja. Kaj pa v Sloveniji? Na javnih poslopjih so po večini razobešene zastave: slovenske povsod, prisotne pa so v kar dostojnem številu tudi jugoslovanske. Vse seveda z rdečo zvezdo. Ni več partijskih zastav in tretji drog kovinskega ogrodja za zastave sameva. To velja tudi za Ljubljano in njeno Demosovo vlado. Mesto je prazno, Slovenci so odšli na »vikend«, nekje že smučajo, drugi so se odpeljali po nakupe. Toda v vladni palači je živahno in pripravljajo zaključke, izračune in prognoze projekcij odcepitve, ki bi jih lahko prinesel plebiscit. Zato bo danes zasedala slovenska vlada. Na dnevnem redu bo samo ena točka: plebiscit. Vlada bo preučila poročila minis- trstev, ki so pripravila material. Dogovoriti pa se bo morala tudi za dva izredno kočljiva predloga, ki naj ju skupaj s predsedstvom republike posreduje skupščini. Predvsem kakšen odstotek volilcev naj bo limit za veljavnost plebiscita. Poleg tega pa datum, ni več v igri božič, toda tudi 30. december kot verjetni datum je vprašljiv, saj takrat res odidejo iz Slovenije »južnjaki« domov, toda še več je Slovencev, ki se odpelje na daljše počitnice. V ospredju pa bodo seveda resne gospodarske in politične analize posledic, o katerih bo v prihodnjih dneh veliko govora. V tej zvezi pa slovenska »politika« radovedno in prizadeto pričakuje prihod italijanskega zunanjega ministra De Michelisa. Podrobnejši program obiska predvideva, da bo ob 17.30 prispel s posebnim letalom na ljubljansko letališče Brnik, kjer ga bo pričakal predsednik predsedstva Milan Kučan, republiški zunanji minister Dimitrij Rupel in pomočnica republiškega se- kretarja Draga Benčina. Ob 1®- ^jer otvoritev generalnega konzulat®' bodo govorili: predsednik ^^a.^jSter čan, jugoslovanski zunanji 1111 nanj> Budimir Lončar in italijanski z jg. minister Gianni de . Michelis- ^ jri uri bodo razgovori na Pre<^se f.reri®® ob 20. uri krajša tiskovna korl ,a b® Kučana in De Michelisa. Sle večerja. Toda s tem je konča ,ej0l uradni del. Neuradno se je lZ nern, da so že rezervirali mizo^ v z slikovitem slovenskem od^e Babilon, kamor bo de M*1"!16 jdi®' po uradnem delu programa. . .jjair helisa bo spremljala skupin® zun®n^ skih novinarjev. V nedeljo jge® s_ minister odpotoval v Zagr® '^el tlS bo sestal s Tudjmanom in bo kovno konferenco. . ..,,n V sredo je predsednik M* iconZ®., sprejel novega generalnega pabi Republike Italije v Lju. Odošl'cai!o Cristaldija, mu zaželel do p[0d izrazil upanje za uspešno sodelovanje. Biasuttijev poziv Andreottiju ob ogromni škodi zaradi neurij Na opustošenih območjih dežele je treba razglasiti izjemno stanje Minister Visnec Pirek na obisku v Vidmu Češkoslovaška in FJK za zagon sodelovanja .TRST — Deželni odbornik za ci-vllt>o zaščito Giovanni Di Benedetto le včeraj z odgovornim tehničnim °sebjem nadrobneje proučil hudo 9*notno škodo, ki jo je povzročilo slabo vreme z neurji, usadi, plazovi *n Povodnjimi v Furlaniji-Julijski Jelini in še posebno v Nadiških do-bnah in okoliških območjih. Kakor smo zvedeli neposredno od ljudi, ki Posledice ujme videli, so samo ‘vadiške doline utrpele najmanj 80 •jblijard lir škode. Če pa tej škodi “Odamo še škodo, ki je bila povzro-I na že septembra in oktobra, tedaj 'e jasno, da je številka mnogo, mno-9o višja in da je torej predsednik deželne vlade Adriano Biasutti do-Cela upravičeno naprosil ministrske-9a predsednika Giulia Andreottija, nal prizna celovitemu opustošenemu °zemlju v naši deželi poseben status območja, prizadetega po ujmi. Odbornik Di Benedetto in pred-ednik Biasutti sta te dni imela že eč sestankov na vladni ravni v ^‘•hu, prihodnjo sredo pa se bo Di enedetto sešel še z ministrom za ci-Uho zaščito Vitom Lattanziom. Na včerajšnjem tehničnem posve-u le bilo še zlasti poudarjeno, da bo jeba sedaj - ob odstranjevanju poledic ujme - začeti učinkoviteje po-e9ati na preventivnem področju. To pa pomeni, da bo potrebno temeljito urediti hidrografski sestav na celovitem ozemlju dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in to med drugim s pomočjo zakona o zaščiti tal. Dežela bo seveda poskrbela za rešitev finančne plati pri odstranjevanju posledic ujme, vendar bo treba začeti razreševati tudi ta problem po drugačni logiki, češ da Država in Dežela pravzaprav nista dolžni finansirati popravil po škodi zaradi izjemnih vremenskih neprilik, ampak bi morale tako posameznim oškodovancem kakor podjetnikom in drugim storitveno-proizvajalnim stanovom škodo poravnavati zavarovalne družbe. VIDEM Pomočnik češkoslovaškega zunanjega ministra Visnec Pirek se je sestal včeraj v Vidmu z vodstvom konzorcija za ustanavljanje mešanih podjetij v vzhodni Evropi CI-EST, da bi se seznanil s potencialom podjetništva v Furlaniji-Julijski krajini v vidu zagona gospodarskega sodelovanja med našo deželo in Češkoslovaško na ravni Pentagonale. Viceminister Pirek je orisal značilnosti češkoslovaške gospodarske reforme, ki je »nekje na sredi med poljsko in madžarsko izkušnjo« in ki predvideva med drugim privatizacijo tako malih kakor tudi velikih podjetij oziroma njihovo preoblikovanje v delniške družbe, ki jih bodo tudi kotirali na borzi. Pojasnil je tudi, da bo 1. januarja prihodnje leto postal češkoslovaški denar konvertibilen, a istočasno bo izpopolnjena liberalizacija med njegovo državo in Italijo; vse to naj bi odprlo na stežaj vrata dvostranski blagovni izmenjavi pa tudi in še posebno ustanavljanju mešanih podjetij. Furlanska podjetja je pozval k večji agresivnosti, da jih ne bi prehitela v tekmi za prodor na češkoslovaško tržišče nemška podjetja. Deželni odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro in zastopnik furlanskih in-dustrijcev Roberto Turello sta soglaša- la, da bi se morala furlanska oziroma deželna podjetja dejavneje vključiti v preustroj češkoslovaškega gospodarskega sistema v tržni smeri. Saro je ob tem podaril važnost zakona za razvoj obmejnih območij kot sredstva, ki naj prispeva krajevnim podjetjem potrebno finančno oporo za sodelovanje s češkoslovaškimi, prav tako pa je naglasil pomen finančnega centra off-shore, ki naj bi nastal v brezcarinski coni tržaškega pristanišča in na katerega bi se lahko s pridom naslonila tudi Češkoslovaška. Med številna druga področja skupnega interesa je uvrstil odbornik še naslednja; usposabljanje češkoslovaških menedžerjev v Furlaniji-Julijski krajini; pospešeno dvostransko dogovarjanje glede zaposlovanja oziroma izmenjave specializirane delovne sile; poglobljeno sodelovanje na turističnem področju; sprožitev čim širšega sodelovanja na področju znanstveno-tehnološkega raziskovanja. Ferruccio Saro je poudaril nazadnje še možnost, da bi po vzoru tega, kar je bilo pred kratkim že uresničeno na jugoslovanskih tleh (v Kopru) in na Madžarskem, ustanovili tudi na Češkoslovaškem prvo valilnico podjetij oziroma tehnoloških inovacij BIC -Business Innovation Center). V naši deželi prva znamenja recesije PORDENON — Med kovinarji v pordenonski pokrajini se pojavlja iz dneva v dan več nestrpnosti, Zaskrbljenosti, naveličanosti zaradi neprestanega slabšanja gmotnih razmer; po eni strani zato, ker se Pogajanja za obnovo že zdavnaj zapadle kolektivne Oelovne pogodbe še zmerom niso premaknila z mr-jvega tira, po drugi strani pa zaradi tega, ker je že outiti prva znamenja o tem, da se utegne zastoj v Proizvodnji naglo spremenil v pravo recesijo — odtod Ihdi okoliščina, da marsikatero podjetje že grozi z n°vim "odstavljanjem" odvečne delovne sile. Včeraj navsezgodaj so delavci podjetja Casagran-Qe v Fontanafreddi iz protesta ustavili promet na državni cesti 13, demonstrativno akcijo pa ponovili še v Popoldanskih urah. Dopoldne so se delavci odpeljali z dvanajstimi avtobusi, ki so jim jih dale na razpolago indikalne organizacije, na Trg Don Bosco v Pordeno-rrrr. kjer so uprizorili bučno demonstracijo pred pre-okturo; prefekt Sciavicco je njihovi delegaciji oblju-rl. da bo posredoval tako pri krajevnem združenju Jiuustrijcev kakor tudi pri sami rimski vladi v njiho- Sindikalisti uvrščajo med podjetja, ki so ali bodo v kratkem zabredla v krizo, podjetje Savio (v prihod-rgein letu bo sprožilo 20 tednov izredne dopolnilne lagajne), Selečo, Safop (Porcia), Gretag (Fiume Ve-j eto)' Sabi (Roveredo) in Zanussi (Porcia) pa tudi četno mrežo izdelovalcev nožev v Maniagu. Jutri bo posvet o problematiki presajevanja udov VIDEM — Nemčija nima posebnih predpisov glede darovanja in presajanja človeških organov, a drugje v Evropi so ti predpisi nacionalno razčlenjeni in razdrobljeni: pomanjkanje organičnosti in homogenosti pa onemogoča tvorno sodelovanje med zdravniškim in znanstvenim svetom in usklajen razvoj teh dejavnosti na evropski ravni. Da bi postregli s konkretnimi predlogi, ki naj privedejo k oblikovanju ustrezne evropske zakonodaje in aktiviranju zadevne nadnacionalne organizacije, bo jutri, 1. decembra, v Vidmu mednarodni posvet na temo "Cilj: evropska zakonodaja in organizacija. Za Evropo presaditev. Posvet bo v Salonu parlamenta v prostorih Videmskega gradu (ob 9.30) na pobudo Združenja darovalcev organov FJK in pod pokroviteljstvom Dežele. Posebno pričakovano je poročilo prof. Jacguesa Moulina, generalnega tajnika francoske Zdravniške zbornice in predsednika komisije za etična vprašanja pri Stalnem zdravniškem odboru ES. Med drugimi bodo spregovorili tudi strokovnjaki iz Poljske, Nemčije, Velike Britanije, Madžarske pa tudi Hrvaške (J. Sokolič iz Bolnišniškega kliničnega centra "Rebro" v Zagrebu) in Slovenije (J. Vončina iz Inštituta za anestezijo UKC v Ljubljani). Vallenoncello dobi širno obrtno cono PORDENON — Pordenonski občinski svet je nedavno odobril načrt o izgradnji obrtne cone v okviru industrijske cone v Vallenoncellu. Predvideni strošek znaša 1.270 milijonov lir, skupna površina obrtne cone pa bo znašala preko 60.000 kvadratnih metrov in jo deloma odstopili v lastništvo, deloma dali v najem za 99 let. Načrt predvideva tudi več kot 10 kilometrov cest, parkirišče na površini skoraj 2.000 kvadratnih metrov in vse potrebne infrastrukture -kanalizacijsko, električno, plinsko (metan), telefonsko in protipožarno. Posebno pozornost bodo posvetili zelelim površinam z visokim drevjem in okrasnim grmičevjem. Za čimprejšnjo uresničitev načrta so se sklenili vsi zainteresirani obrtniki združiti v konzorcij. Minister vlade v senci Borghini danes v Palači Torriani v Vidmu VIDEM — "Podjetja in tržišče v ocenah nastajajoče demokratične stranke levice": na to temo bo uglašeno srečanje, ki ga bo imel danes ob 17.30 minister za industrijo "vlade v senci" italijanske komunistične partije posl. Gian-franco Borghini v videmski Palači Torriani s predstavniki gospodarskih stanov, vključenih v CISAE. Gost bo po priložnostnem nagovoru odgovarjal na vprašanja poslušalcev v zvezi z razvojem in perspektivami te nove politične stvarnosti v Italiji. Samo do 20. kongresa partije Furlanska K Pl po lastni poti VIDEM — V Vidmu so ustanovili koordinacijski odbor furlanskih komunistov, ki se prepoznavajo v Bassolinovi resoluciji; deloval bo do 20. partijskega kongresa. V ustreznem tiskovnem sporočilu furlanske federacije KPI piše, da gibanje "NI" ne mara postati organizirana struja, ampak namerava prispevati k temu, da bi med predkongresnimi pripravami -znotraj in zunaj stranke - prerasli okvir tradicionalnih "SI" in "NO" ("DA" in "NE"), ki ju je zapečatil 19. kongres. Koordinacijski odbor namerava nadalje nanovo poživeti kulturno-politično in programsko razpravo brez vnaprej postavljenih pregrad in delovati za izoblikovanje sile, ki bo močno kritična do zdajšnjega oblastništva in načina, kako se ga uporablja. Nazadnje namerava koordinacijski odbor dati pravo in potrebno politično in družbeno težo ženskemu in moškemu delovnemu svetu in njunemu znanju ter delavskemu razredu kot takšnemu. Obalno-kraška konzulta: o tem bodo govorili v torek v Kopru n Jl^PER — Izvršni svet Skupšči-Skupnosti obalnih občin Koper b_ or9aniziral v torek, 4. decem-Gl n0*3. uri v Mali dvorani 2/h a^ča v Kopru (Verdijeva kroglo mizo na temo: Obal-l0'kraška konzulta. TržLr,e9°vorili bodo: predsednik SPq Ske pokrajine in podpisnik j j. Štirna o Obalno-kraški kon-SkuL-.?ario Crozzoli; predsednik Gn Pv e skuPnosti obalnih ob-Pred t Per Marko Globevnik; liste ■ Vnik Alternativne zelene in nrI'?li"Prsta Alessandro Capuzzo 0ko]i6 • avnik Društva za varstvo Ja iz Pirana Mitja Jančar. 80 let lovstva v Istri PRIDVOR — V Pridvoru so v soboto na prijetni prireditvi v Kulturnem domu slovesno proslavili 80-letnico lovstva v slovenski Istri. Ob tem okroglem jubileju so gostoljubni organizatorji povabili v svojo sredo tudi zamejski lovski pevski zbor Doberdob, ki je po uvodnih koračnicah domače godbe na pihala zapel "pozdrav" v skupnem nastopu z lovskim zborom iz Dekanov. Slavnostna govornika sta bila predsednik Skupščine obalno-kraške zveze lovskih družin Ivan Mahne in predsednik izvršnega odbora Nerino Gobbo. Odlikovanje je ob tem jubileju izročil predstavnik lovske zveze Slovenije, čestitke pa je izrekel tudi predsednik tržaške lovske zveze Petruzzi. V drugem delu programa so občinstvu postregli z bogato kulturno ponudbo. Najprej so ob burnem aplavzu prikorakali na oder pevci zamejskega zbora Doberdob, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel Verbičevo Lovsko, Kra-moljčevo Bistrški jager in Švabovo Vinska. Zatem sta zapela še lovski zbor iz Dekanov in pa mešani zbor iz Pridvora, ki ga z mladostnim zanosom vodi še vedno vitalni 90-letni dirigent. Za prijetno vzdušje so poskrbeli štirje lovci, ki so v domačem narečju predstavili nekaj lovskih dogodivščin in pa domača učiteljica, ki je podala nekaj šaljivih prizorov. Po skupnem izvajanju lovske himne in spleta koračnic je tržaški Fotoklub Diana predvajal diapozitiva o lovu, favni in naravnih lepotah. Na ogled je bila tudi lovska razstava, ki sta jo pripravili lovski družini iz Marezig in Dekanov. Prijeten večer se je nadaljeval in zaključil v prijetni družabnosti ob poglabljanju prijateljskih vezi. 3 § MESEČNO BREZOBRESTNO PLAČEVANJE ZAVAROVALNINE Se en NE Cimosovi kataforezi kofnji, že^rf" Odločen "NE", ki se je oblikoval na pred: Nčrta' “rugi javni razpravi o dopolnitvah zazidalne: 116 hačrtV , cone v Šalari, bo najbrž krepko zamešal šti pobrat, Va cem razvoja koprskega Cimosa. Novi proizvo r, °bju 'predvsem kataforeza, ki jih želi Cimos zgraditi i P°dp0ro esta (ob naseljih Šalara in Olmo), niso naleteli i ,v°jih nač°t ljudi. Boje se, da bi Cimos z izpelja’ da bo °V dodatno obremenil okolje, besedam, oblj ozirom Za ekološko varnost in neoporečnost proizvo b ^sjeni 9 PostoPkov kar najbolj poskrbljeno, ne verjam etoharnam° ^IjoP iz preteklosti, ko so bili zavedeni .PeabCjje' ln Preprosto ne verjamejo več! Oj Pa bo P^bivalcev so razumljive, ceho za napake dr n^osa V£er 0rda plačal prav Cimos. Čeprav je vodst' sv ^dho ra P ae Pred ponovno javno razpravo v KS Ilir Proqr ZPraVo na občinski skupščini, na predstaviti roov povabilo prvake strank v Kopru (vod Demosovega kluba je povedal, da bodo oni pa tudi Zeleni in še nekateri glasovali proti spremembi zazidalnega načrta), mu odklonilnega stališča do načrtov, ki jih ima, ni uspelo spremeniti. Ne povsem jasni odgovori na pisna vprašanja, ki so jih udeleženci zbora oblikovali na javni razpravi 15. novembra, pa dileme o tem, ali gre v Šalari za obrtno ali industrijsko-obrtno ali obrtno-stanovanjsko cono itn., so vse le še poslabšali. Edini jasen, zelo pomemben odgovor na vprašanja, ki so se porajala, je bil, da bodo prvi obrati (tudi s kataforezo) še dodatna obremenitev okolja. Kolikšna bo ta, pa ni nihče znal povedati, ker za mikroklimo (ta predvsem zanima krajane) ni narejena slika, analiza načelnega stanja. Tega čez noč ni mogoče narediti, smo slišali na razpravi, kjer so nekateri tudi dokaj ."vroče" razpravljali, a brez haska. Tudi ni povsem zanesljivo, da bodo osnutek sprememb obravnavali na seji skupščine. DUŠAN GRČA tržaška kreditna banka nudi dodatno koristno storitev vsem svojim klientom, ki prejemajo mesečno plačo na tekoči račun. Poseben dogovor z Noricum Assicurazioni omogoča imetnikom teh tekočih računov plačilo zavarovalnih premij v dvanajstih brezobrestnih mesečnih obrokih. Odgovorni naših operativnih enot so vam na razpolago za vsa dodatna pojašnila. RSIRK BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA V sodelovanju i NORICUM ASSICURAZIONI Nejasna usoda devinsko-nabveiinske uprave Srečanje večinskih sil ni razčistilo položaja Srečanje »žensk laične fronte« Ob dvajsetletnici uvedbe razporoke Na podlagi vsedržavnega načrta Vrsta raziskav o čistoči okolja Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal šele 19. decembra, pred formalnim odprtjem politične krize pa bo tristrankarska večina KD-SSk-PSI verjetno na isti seji odobrila zadnje ukrepe za turistične gradnje v Sesljan-skem zalivu in tudi proračun. Sele nato naj bi župan Dario Locchi skupaj z odborniki odstopil in s tem formalno odprl krizo, ki je trenutno še ni, čeprav je SSk že pred časom uradno zahtevala županov odstop. Politični položaj se vsekakor zapleta in ga ni razčistil niti včerajšnji sestanek pokrajinskih in sekcijskih vodstev treh večinskih strank, ki so jih vodili pokrajinski tajniki Tripani, Opelt in Perelli. Demokristjani so po pričakovanju zagovarjali županovo potezo v zvezi z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami in jo utemeljili z dejstvom, da gre za obvezo, ki jo je stranka sprejela med volilno kampanjo. Tripani in somišljeniki so vsekakor pred formalnim odprtjem politične krize predlagali, naj občinski svet odobri proračun in zadnje ukrepe za Sesljanski zaliv. Slovenska skupnost je obsodila Locchijevo pismo notranjemu ministru in zahtevala županov odstop, pokazala pa je pripravljenost, da "tehnično podpre proračun" in tako prepreči prihod komisarja in razpust občinskega sveta. Precejšnje pomisleke pa je SSk izrekla glede sklepov za Sesljanski zaliv, ki je ob dvojezičnih izkaznicah kamen spora posebno med KD in SSk. Ob tem smo zvedeli, da hoče KD pred županovim odstopom za vsako ceno odobriti napovedane sklepe za Sesljan. Socialisti so znova ocenili Locchijevo pismo ministru Scottiju kot časovno neumestno in vsebinsko neprimerno, Perelli pa je napovedal, da bo PSI v vsakem prime- ru podprla sklepe za Sesljanski zaliv, ni se pa izrekel o usodi te koalicije in tudi ne o morebitnih drugih političnih scenarijih. Socialisti vsekakor polagajo veliko važnost na Sesljanu, glede razpleta (ali zapleta) političnih dogajanj pa pravijo, da bo marsikaj odvisno od odnosov med KD in SSk. SSk je v zvezi z včerajšnjim sestankom izdala tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da so Opelt in somišljeniki ostro obsodili županovo potezo glede dvojezičnih izkaznic, niso pa se (vsaj za sedaj) še odpovedali nadaljnjemu sodelovanju s KD in PSI. Locchijeva poteza je po mnenju SSk v nasprotju z upravnim sporazumom sedanje koalicije in tudi z vsemi mednarodnimi določili glede izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic. SSk, piše še nadalje v tiskovnem sporočilu, je vzela na znanje stališča demokristjanov in socialistov, »ki so pokazali razpoložljivost za rešitve, ki bi preprečile komisarsko upravo in torej predčasne volitve, kar bi povzročilo hudo škodo občini. Stranki sta tudi pokazali dobro voljo, da se po županovem odstopu najdejo rešitve, ki bi zadovoljile volilce«. Kljub mnenju, da je Locchi grobo kršil sporazum, pa je SSk pokazala pripravljenost, da tehnično podpre proračun in z njim povezane sklepe, »da se prepreči komisarsko upravo in da se vsem demokratičnim strankam nudi-možnost, da iščejo pot za oblikovanje stabilnih večin«. Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo, kot rečeno, sestal 19. decem-bra.Do takrat se bodo večinske stranke verjetno še nekajkrat sestale, politični položaj pa je vse prej kot jasen. S. T. V zadnjih dvajsetih letih se je veliko spremenilo, še zlasti na področju civilnih svoboščin, vendar pa je zavzemanje za njihovo uresničevanje še vedno »v zakupu« žensk. Zastopstvo političnih sil, ki so pred dvajsetimi leti složno podprle odobritev zakona Baslini-Fortuna o razporoki, je še vedno izključno žensko obarvano, ko gre za razporoko in slična vprašanja. Tržaškega srečanja ob dvajsetletnici zakona o razporoki, so se namreč udeležile izključno ženske, medtem ko so bili vsi tajniki strank »upravičeno odsotni«. Pripomba (sicer nekoliko pridušeno) je ob koncu včerajšnje tiskovne konference na tržaški občini soglasno izšla iz vrst organizatork, ki so prav tako soglašale (seveda glasneje) o prelomnem pomenu glasovanja v poslanski zbornici, ki se je zaključilo prvega decembra 1970 s precej tesno zmago zagovornikov zakonskega osnutka Baslini-Fortuna. Za današnje mlajše generacije, je bilo rečeno, bi bilo ne-pomljivo, ko bi razporoka še vedno bila izključno v »božjih rokah« oziroma najvišjih cerkvenih organov, ki so do takrat edini lahko razveljavili zakonsko zvezo. Kdor pa je doživljal polemične in velikokrat žolčne razprave o možnosti uvedbe razporoke tudi v italijansko zakonodajo, so opomnile predstavnice široke laične fronte, se dobro spominja, da je šlo za izredno oster spopad. O tem priča med drugim tudi dejstvo, da je o veljavnosti zakona moral odločati referendum, na katerem se je 13. maja 1974 59,1 odstotkov italijanskih volilcev izreklo za zakon o razporoki, Trst pa je takrat zabeležil najvišji odstotek zagovornikov zakona Baslini-Fortuna v državi. Danadanes lahko mirno rečemo, so poudarile tržaške predstavnice KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in Foruma, da zakon ni razkrojil družin, kot so trdili nasprotniki zakona, temveč je in še nudi možnost (ne pa obvezo) za uradno-pravno prekinitev zveze, ki je po presoji prizadetih zakoncev zašla v brezizhoden položaj. Tako je med drugim interpretirala zakon večina zakoncev, saj se je po začetnem visokem številu razporok, število prošenj ustalilo. Po marcu 1987, ko so v zakon Baslini-Fortuna vnesli nekaj bistvenih popravkov (najpomembnejši se nanaša na znižanje od petih na tri leta predvidenga obdobja, ki mora preteči od ločitve do razporoke), se je število prošenj za razporoko spet zvišalo. Med najbolj perečimi vidiki zakona je še dandanes dodelitev preživnine šibkejšemu zakoncu, o čemer je pred kratkim razpravljalo tudi Kasacijsko sodišče in podprlo stališča šibkejših, ki so še vedno večinoma ženskega spola. Pokrajina Trst, ki bo prihodnje leto ustanovila nov upravni sektor za ekologijo s samostojnim finančnim proračunom, bo končno uresničila zahteven, a izredno nujen načrt za monitoražo vseh onesnažujočih virov v tržaški pokrajini. Gre namreč za načrt, ki ga je ministrstvo za okolje predlagalo vsem krajevnim upravam. Sklep je pokrajinski svet sprejel na svoji zadnji seji, zanj so glasovali KD, KPI, PSI, PRI, PLI, Zelena alternativna lista in en svetovalec Liste za Trst. Po tem sklepu naj bi za monitoražo in informatizacijo vseh podatkov potrošili dve milijardi lir, stroške pa naj bi skoraj v celoti pokrilo ministrstvo, ki j e . že določilo več finančnih sredstev za občine in pokrajine, ki so pripravljene izvesti monitoražo,. Pokrajine imajo po tem načrtu nalogo, da pobirajo podatke o zvočnem in zračnem onesnaženju in da pripravijo ustrezne študije, občine pa bi morale skrbeti za sanacijo virov onesnaževanja. Pokrajina Trst bo poleg zračnega in zvočnega onesnaženja preučila tudi stopnjo onesnaženosti rek in morja. Izvedbo načrta pa bodo poverili družbi, ki bo zmagala na posebnem javnem natečaju na vsedržavni ravni. Za pobiranje podatkov bodo končno izkoristili tudi premične merilne postaje, ki jih je že pred meseci nakupila Pokrajina, in nepremične postaje Občine Trst, ki so bile doslej dejansko neizkoriščene (naprave so sicer delovale, zaradi nesporazumov med Občino, Pokrajino in Krajevno zdravstveno enoto, pa ni nihče poskrbel, da bi sistematično preverjal podatke in jih izkoristil za zmanjšanje onesnaženosti). Na osnovi podatkov bodo torej ugotovili, kateri industrijski obrati onesnažujejo, v katerih predelih je mestni zrak najslabši itd. Jasno je, da bodo morale po opravljenih študijah odgovorne oblasti ukrepati, saj bi bilo drugače tudi raziskovalno delo zaman. ■ Italijanski odbor za cestno varnost CISS prireja danes v dvorani Azzurra hotela Excelsior prvi simpozij na temo »Mladi in varnost na cestah: kako je treba poseči?«. Na simpoziju, ki se bo začel ob 10.30, bodo predstavili najnovejše podatke o številu prometnih nesreč, katere bodo primerjali tudi s smrtnostjo in s številom nesreč v drugih itali; janskih deželah in evropskih državah. Sodelovali bodo tudi dijaki tržaških višjih srednjih šol s svojimi poročili in predlogi. Popoldne bodo na okrogli mizi sodelovali strokovnjaki in krajevni upravitelji, nato pa bodo nagradili najboljše risbe otrok in mladincev na to temo. Odprto pismo nabrežinskih društev županu Predsednik SKD Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine Pavel Vidoni je poslal devinsko-nabrežinskemu županu Dariu Locchiju odprto pismo v zvezi z vprašanjem dvojezičnih izkaznic oziroma z županovim pismom notranjemu ministru, ki je, kot znano, bilo povod za sedanjo krizo krajevne upravne koalicije. Pismo objavljamo v celoti. Cenjeni gospod župan! Odbor Slovenskega kulturnega društva »Igo Gruden« in Športnega društva »Sokol« iz Nabrežine je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi Vaše nedavno pismo notranjemu ministru v zvezi z izdajanjem dvojezičnih osebnih izkaznic. Odbor je izrazil globoko razočaranje nad to Vašo pobudo, ki je med celotnim slovenskim prebivalstvom povzročila veliko negodovanje. Poleg tega da se nam ne zdi umestno, da skuša župan spreminjati določila definirana z mednarodnimi sporazumi, se ne moremo strinjati niti z vsebino Vašega pisma, ki je mestoma neresnična in celo žaljiva za slovensko narodnostno skupnost, katero sicer Vi kot župan tudi predstavljate. Prepričan sem, da ne odgovarja resnici Vaša trditev »da velik del italijanskega prebivalstva« izrecno povprašuje osebne izkaznice napisane le v italijanščini. Društvi, katerim predsedujem, že dolga leta delujeta na tem območju in sta v stalnem stiku z vsem prebivalstvom; zagotovim Vam lahko, da ogromna večina italijanskih občanov sprejema dvojezične osebne izkaznice brez vsakršnih pomislekov. Na žalost pa imam vtis, da določeni politični krogi že nekaj časa skušajo umetno ustvariti to vprašanje, kar pa lahko skvari zgledno sožitje med tu živečima narodoma. Zelo malo posrečena se mi zdi tudi Vaša trditev, češ da so italijanski prebivalci v zadregi ter da se počutijo različni od drugih italijanskih državljanov samo zato, ker »naključno« živijo v naši občini in imajo potemtakem dvojezične osebne izkaznice. Iz tega bi lahko sklepali, da smo mi tukaj nekaj zgolj naključnega, medtem ko Vi prav gotovo dobro veste, da smo Slovenci tu avtohtono prebivalstvo. To mora upoštevati vsakdo, ki se naseli v nabrežinsko občino, sprejeti mora, da je to območje multietnično in da ima ravno zaradi tega določene specifičnosti (na primer dvojezične izkaznice, toponomastika itd.), ki ga razlikuje od ostalega italijanskega ozmelja. Nazadnje bi Vam izrazil prepričanje, da je mirno sožitje vendarle predragoceno, da bi lahko postalo predmet političnih bojev in da ga morajo javni upravitelji modro in skrbno ohraniti in izboljšati. Zahvaljujem se Vam za pozornost, ki ste mi jo namenili ter Vas spoštovano pozdravljam. Predsednlk Pavel Vidoni Deželna svetovalca Budin (KPI) in Brezigar (SSk) za organski zakon o Krasu Imenovan ožji odbor deželnega sveta za pripravo besedila zakona o parkih V deželni komisiji za okolje se je včeraj dejansko začel postopek za odobritev zakona o deželnih naravnih parkih, v katerega okvir naj bi sodil tudi kraški park. Za parke deželnega pomena so označili Maransko laguno, gorski park Stella in park na Krasu. Kot osnovo za razpravo bodo svetovalci vzeli v poštev besedilo, ki ga je s tem v zvezi pripravil deželni odbor, in pa predloge svetovalcev Liste za Trst, zelenih mavrice in Liste zelenih. Svetovalca Budin (KPI) in Brezigar (SSk) sta med včerajšnjo razpravo v komisiji predlagala, da deželni zakon o parkih ne bi vključeval določil o kraškem parku, temveč da bi glede Krasa sprejeli organski zakon, ki bi se nanašal tako na socio-ekonomski razvoj kot na zaščito kraškega področja. Nalogo, da pripravi izhodiščno besedilo za nadaljnjo razpravo, so zaenkrat zaupali ožjemu odboru, ki so ga osnovali v okviru deželne komisije za okolje. Odbor sestavljajo Alberto Tomat (KD), ki bo opravljal funkcije predsednika, Miloš Budin (KPI), Manlio Cecovini (LpT), Lucio Cinti (PSI), Andrea Wehrenfennig (Lista zelenih), Renato Vivian (»mavrični« zeleni) in Sergio Giacomelli (MSI-DN). Včerajšnjo razpravo, ki jo je vodil predsednik komisije za okolje Pierantonio Rigo (PSI), je uvedel deželni odbornik Gianfranco Carbone. Najprej je poudaril, da se je besedilo deželnega odbora glede parkov izoblikovalo v obdobju, ko je vse kazalo, da bo poslanska zbornica odobrila okvirni zakon o parkih. Po njegovem mnenju je med poglavitnimi vprašanji, ki jih je v zvezi z naravnimi parki treba rešiti, upravljanje posameznih parkov. Novi zakon glede krajevnih uprav namreč ne dopušča, da bi parke upravljali konzorciji, ki bi jih sestavljali predstavniki posameznih občin. Zato bi bilo torej potrebno, je dejal Carbone, da bi si omislili posebne ustanove, vendar ta možnost ne pride v poštev glede kraškega parka. Ustanovitvi takšnega »zunanjega telesa« se namreč protivijo zainteresirane občinske uprave, medtem ko slovenska narodnostna skupnost zagovarja tezo, da teritorij sodi v posest prebivalcev določenega območja. Carbone zatorej meni, da bi lahko nalogo upravitelja prevzela Kraška gorska skupnost, vendar pa reforma krajevnih uprav izključuje možnost, da bi bili v KGS tudi predstavniki dolinske in tržaške občinske uprave. Deželni odbornik je ob zaključku svojega posega izrazil pripravljenost, da sprejme sugestije svetovalcev (zatorej ni povsem zavrnil predloga Budina in Brezigarja o organskem zakonu glede Krasa, kot je tudi bila prvotna usmeritev deželnega odbora). Svetovalcem pa je v premislek navedel še vrsto vprašanj, npr. hipotezo, da bi glede razvoja teritorija občine imele več pristojnosti. Večjo avtonomijo občin je v razpravi zagovarjal Budin (KPI), ki je, kot smo že poudarili, glede Krasa predlagal odobritev organskega zakona. Podobno zahtevo je iznesel predstavnik SSk Brezigar, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad dejstvom, da se je v okviru komisije za okolje izoblikoval ožji odbor. Deželna komisija ne more namreč mimo obvez deželnega odbora, ki je pred časom zagotovil, da bo pripravil zakon o zaščiti in razvoju Krasa. Drugi svetovalci, med temi Cecovini (LpT) in Bomben (KD), pa so zagovarjali tezo, da pride do odbritve okvirnega deželnega zakona, ki naj bi veljal za vse deželne parke. Predstavniki zelenih pa so predvsem govorili o ustanovi, ki naj bi upravljala parke. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, ko bi se odločili za takšno telo, v katerega bi svoje predstavnike prebivalci določenega območja volili neposredno. Bistveno pa je, da bi upraviteljsko telo imelo na voljo dovolj osebja in sredstev. KD Slovenec bo praznovalo 90 let delovanja Za vsako kulturno društvo pomeni 90-letnica nadvse spoštljiv jubilej, saj govori o delu in vztrajanju v nenavadno razburkanem stoletju. Ob izteku (stoletja namreč) sta razburkanost in vztrajnost povsem vmesna pridevnika za čas in ljudi, ki so v njem delali. Posebno za Slovence v naših krajih ni bilo v tem obdobju vedno lahko in samoumevno biti, delati in ustvarjati- kulturo. Kulturno društvo Slovenec že 90 let združuje ljudi iz Boršta in Zab-režca, seveda pozna tudi to društvo vzpone in padce, vendar bo v nedeljo proslavilo nadvse spoštljivo obletnico delovanja v korist slovenske kulture. Osrednja proslava bo s pričetkom ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pred občinstvom iz obeh vasi in okolice bodo nastopili otroci osnovne šole iz Boršta in iz Pobegov, ki so za priložnost pripravili poseben program. Nato bodo nastopili združeni pevski zbor iz Boršta in Ricmanj Slovenec-SlaveC, moški pevski zbor I. Cankar iz Tabora pri Celju, društvo je namreč pobrateno s KD Slovenec, in moški pevski zbor iz Gabrij. Med prireditvijo so seveda predvideni govor W pozdravi gostov. Andrej Renar - Drejček danes sedemdesetletnik Če si bil udeleženec NOB, kaj dosti manj kot 70 let jih skoraj že ne moreš imeti. Med take okrogle jubilante se danes prav na svoj god, vpisuje tudi Andrej Renar, partizanski Drejček od Banov, predzadnji komandant Kosovelove brigade v sestavu 30. divizije IX. Koprusa, sicer pa duša openske sekcije VZP1-ANPI in podpredsednik pokrajinskega odbora te borčevske organizacije. Andrej Renar spada med tiste ljudi, ki malo govorijo, pa zato toliko več delajo. Povsod, kjer se dogaja kaj borčevskega, je zraven, pri vseh pobudah, akcijah in prireditvah, povsod daje svoj aktivistični delež in spodbude tudi drugim. Tako je bilo ob gradnji partizanskega spomenika na Opčinah, pri akciji za obnovo partizanske bolnice Franja, pri soorganizira-nju velikega zborovanja v Kazljah, pa seveda vsakokrat, ko se zbirajo njegovi »kosovelovci« in »divizijci« na svojih domicilnih srečanjih in rešujejo nemalo vprašanj od političnih do socialnih in družbenih, ki - v teh časih še posebno -zaskrbljajo bivše borce, pa naj bo to pri nas v deželi in v Italiji ali v matični Sloveniji in v Jugoslaviji. Kot predsednik VZPI-ANPI tudi nikoli ne pozablja, da je Slovenec z dušo in telesom, zavzet za naš narodni obstoj in razvoj v sklopu širše fronte demokratičnih in protifašističnih sil. Vse Drejčkovo življenje od mladih let je zapisano delu in boju. Kot eden od petih sinov očeta čevljarja in »malovar-ja« ter matere gospodinje in mlekarice, Andrej Renar je že zgodaj spoznal trdoto življenja v ekonomskem in narodnostnem oziru. Po osnovni šoli se je šel učit za mizarja v Trst in ko so je pripravljal na poklicno osamosvojitev, je moral 1. 1940 k vojakom v Novaro, kjer je dočakal kapitulacijo Italije. Po povratku se je v Kobjeglavi pridružil partizanom in postal mitraljezec v Kraškem bataljonu. Po ustanovitvi Kosovelove brigade je v njej skozi številne težke boje z okupatorji pa skozi opravljanje podoficirskih in oficirskih tečajev, napredoval od mitraljezca do četnega komandirja in do bataljonskega komandanta, da bi nazadnje januarja 1945 v Voglarjih v Trnovskem gozdu postal komandant Kosovelove brigade in ostal na tem mestu do začetnih priprav na osvobodilni pohod proti Trstu kot divizijski štabni oficir s činom kapetana. Zadnji boj za likvidacijo umikajočih se Nemcev je vodil v Miramarskem drevoredu, toda prej je šel skozi številne krvave spopade pri Koprivi na Krasu, na progi med Sežano in Divačo, na Pivškem, Šentviški gori in v Baški grapi, udeležil se je pohoda XXXI. divizije v Beneško Slovenijo februarja 1944, vodil z brigado težke boje na Ledinah in pri Spodnji Idriji, sodeloval pri likvidaciji postojanke fašistične X. MAS na Trnovem in dožiel zimsko tragedijo na Poreznu. Dvakrat je bil ranjen in dvakrat se je zdravil v partizanskih bolnicah v Davči in v Franji, pa se je vsakokrat, še predno je dobro okreval, vrnil med svoje bojne tovariše. Po osvoboditvi je bil Drejček nekaj časa za inštruktorja v enotah KNOJ v vojašnicah pri Sv.Ivanu in na Ul. Rosset-ti, komandant KNOJ v Prestranku, služboval v Ljubljani, na Tolminskem in nazadnje v Kopru kot vodja obmejnega sektorja Narodne zaščite. Potem je pustil vojaški poklic in se zaposlil pri mizarskem podjetju STIL v Kopru, leta 1952 pa se vrnil v Trst oz. k rodnim Banom in se spet oprijel mizarske obrti v lastnem podjetju in obenem odprl trgovino mi- zarskih izdelkov. Oboje je vodil do P leti, ko se je upokojil. Svojo mizarsko^ lavnico je dal tudi na razpolago za 5 kovne mizarske tečaje SDZPI. Drej. V vsem povojnem času je bil naš 1/ ^ ček politično aktiven sprva v KP o. .n potem, v Neodvisni socialistični zve ,ar. po njenem razpustu v PSI, kot 90SPkcjje stvenik je bil v vrstah obrtniške se ^ SDGZ, dve Jeti v prejšnji mandatni a je bil tudi član pokrajinskega °, se0 SKGZ. Toda Drejček je ostal Pr®°j in v stari partizan v svoji openski se. „30-pokraj inskem odboru borčevske ° =aja-zacije ter v komisiji za socialna P ponj a borcev, zvest svoji preteklo®11^ P£aSu, sen nanjo in obenem angažiran ^ ki ga aktivno živi z vsem kar Je na5i dobrega pa žal tudi slabega prin^^.j na narodni skupnosti. Prevečkrat ]e barikadah boja za svobodo, da bi JfeV-gel zapustiti. Za svoje zasluge v ejjek skih in drugih organizacijah, N ^77 v poleg vojnih odličij, prejel le a razVoj Ljubljani Spominsko Plaket° Rfl 0a Priz' borčevske organizacije, leta 1, gnSk®9a ■nanio Emnt.G SlO _ nanje Osvobodilne fronte naroda za oooaime irum-c ' jn0osv“ predano delo v nrganiza' bodilnem boju in v naprednin ijah Slovencev v Italiji po voj , ^ jut Vse najboljše, Drejček, ob tvoj delu leju in še dolga leta v zdravju " tv0ji želijo vsi, ki te cenijo in sPoa g nekd openski rojaki, predvsem pa nji bojni tovariši. JOZB Na prvi letošnji skupščini posvetovalnega organa TZ Tržaška gospodarska gibanja pod lupo Zbornične konzulte V glavni dvorani Trgovinske zbornice se je sinoči prvič v letošnjem Jetu sestala deloma prenovljena Pok-lajinska gospodarska konzulta. Gre kakor znano za posvetovalni organ, ki deluje v stalnem stiku z vodstvom zbornice in ki ima nalogo slediti delovanju posameznih gospodarskih komponent v tržaški pokrajini ter ga zato sestavljajo predstavniki pomoriva, industrije, male in mednarodne trgovine, itd. Na sinočnji skupščini je bil podan razčlenjen prerez tukajšnjega gospodarstva v luči letos zabeleženih dosežkov in'v sklopu novih perspektiv, ki se odpirajo za prihodnost. Razpra-Va> v katero so posegli predstavniki Posameznih proizvodnih resorjev, ako mecj drugimi inž. Antonini za adjedelstvo, dr. Desiata za zavarovalstvo, prof. Romeo za raziskovalne dejavnosti, itd, se je razvila na podla-31 daljšega poročila, ki ga je, kakor le. že dolgoletni običaj, podal zbornični predsednik Giorgi Tombesi. Govornik je najprej razčlenil naj-novejša gibanja v mednarodnem in talijanskem gospodarstvu, nato pa je Prešel k lokalni tržaški problematiki. regled, ki ga je podal, seveda ni niogel biti brez senc, v glavnem pa ® Je govornik pozitivno izrazil o naši ^konomiji in še zlasti o jutrišnjem erjetnostnem razvoju na tem pod-°čju. Neugodno je na primer dej-Jvo, da število zaposlenih v proiz-°dnih dejavnostih pri nas že dalj asa ne narašča. Negativna je tudi mrostna struktura tržaškega prebi- valstvca. Pozitivne komponente pa so zlasti i 0zn°sti za uveljavitev našega mesta ; doke v novih razmerah, ki nastaja-J °b odpiranju vzhodnoevropskih tr- žišč, nove pobude, usmerjene v uresničitev »jadranske poti«, napovedana ustanovitev finančnega tržišča »off shore«, predvidenega po zakonu o razvoju obmejnih območij, ki je bil prav te dni sprejet v senatu; nadaljnje pomembne pobude se nanašajo na delovanje skupnosti Alpe-Adria, na razvojne programe Pentagonale in na nove možnosti razvoja, ki jih nudijo že obstoječe in bodoče raziskovalne in znanstvene strukture. V razpravo je posegel tudi predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je med drugim opozoril na probleme, ki bodo nastali tudi v Furlaniji-Julij-ski krajini zaradi krčenja državnega in deželnih finančnih proračunov. Področja, ki bodo najbolj občutila pomanjkanje finančnih sredstev, bodo tudi pri nas zlasti zdravstvo, promet in strokovno izobraževanje mladih, je še pristavil predsednik Biasutti. Nadaljnje vprašanje, na katerega ne smemo pozabiti, je še dejal, je dejstvo, da nam rimska vlada po zakonu o obmejnih območjih najbrž dalj časa ne bo priznala nobenih novih olajšav. To po drugi strani velja tudi za Evropsko gospodarsko skupnost, ki nam bo sicer še vedno priznavala določene ugodnosti, veljavne za obmejne kraje, ne pa tudi ugodnosti, ki so predvidene za nerazvita območja. Zadnje, kar smo lahko dosegli iz tega naslova, je bil »paket" za Trst in Gorico, ki je pred leti, kot je znano, že sprožil val negodovanja v vrhu EGS. Elio Fornazarič Delavcem bivše rafinerije Aquila bodo obnovili dopolnilno blagajno Včeraj so se srečali sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL, predstavniki Združenja industrijcev, družbe Monteshell in deželni odbornik za industrijo Saro. Govor je bil o vprašanju 152 delavcev bivše rafinerije Aguila, ki jim je zapadla dopolnilna blagajna in ki jih je nameravala družba Monteshell odpustiti. Na sestanku je očitno prišlo do kompromisov, saj je predsednik družbe izjavil pripravljenost podjetja, da ne odpusti delavcev. Ustanovili bodo namreč posebno komisijo, ki bo proučila možnosti, da se dopolnilna blagajna obnovi. Skratka, če bodo podaljšali blagajno, Monteshell ne bo poslala odslovilnih pisem. Odbornik Saro je s svoje strani naglasil, da je treba omogočiti družbi, da izvede svoje načrte, v zastoju so na primer dela za skladišča utekočinjenega plina. Načrti bi omogočili mobilnost delavcev, mobilnost pa bi izvajali tudi na širši ravni s pomočjo Urada za delo. Skratka, delavci naj ne bi ostali brez prejemkov, ampak naj bi še bili v dopolnilni blagajni in počasi našli drugo zaposlitev. Nekateri v sklopu družbe Monteshell, ostali pa v kakem drugem podjetju. Na ta način bi preprečili najhuje, skratka, brezposelnost. Od včeraj v galeriji Tržaške knjigarne Slike in skulpture mladih slovenskih ustvarjalcev Na umetniškem "odru" galerije Tržaške knjigarne je od sinoči na ogled še ena razstava slikarstva in skulpture. Vodstvo galerije je zajelo tokrat spet iz zaklada slovenske umetnosti in povabilo v Trst mlada ustvarjalca, ki sta dokončala študij na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost (in specialki) šele pred nekaj leti. Svoje izdelke sta namreč razstavila 32-letna slikarka Alenka Satler in 31-letni kipar Zmago Possega, ki tokrat prvič razstavljata skupaj, a katerih stvaritve se odlično dopolnjujejo in ustvarjajo precej nabit, skoraj liričen likovni prostor, kljub temu da se'vsaj Sotlarjeva načelno odpoveduje vsakršni izpovednosti in "patetiki umetniške geste". Slikarka razstavlja namreč platna v mešani tehniki iz dveh obdobij: starejša dela, v slogu informela, še ved- no iščejo neko predstavno vrednost in v osnovnih barvah - beli in črni - poustvarjajo predstavo o nekem kozmičnem prostoru, novejša pa se ironično zoperstavljajo vsakršni izpovednosti, saj jih Sotlarjeva izdeluje po šablonah in jih je torej mogoče neštetokrat ponoviti. Possega pa išče v kiparski materiji - glini, železu, pločevini - funkcionalnost materije kot take. V nasprotju z vsakršno izumetničenostjo obdeluje vsak posamezen material edinole s tistim postopkom, ki je "lasten temu materialu" (železo ni prebarvano, pač pa galvanizirano). S tem želi povzdigniti materijo v sfero umetnosti, ne da bi jo popolnoma odtujil naravi, (bg) Na sliki (foto Križmančič): Alenka Sotler (druga z leve) in Zmago Possega. Naval kupcev povzročil hude zastoje v mestnem prometu Dan jugoslovanske republike praznik tudi za tržaške trgovce 0 ^,rst so °b včerajšnjem prazniku ju rnnr,°Vans^e republike spet preplavil Uieirf106 jugoslovanskih kupcev. Ob 0(j ls°c sosednih državljanov, ki so s vXavili v Trst ali v bližnje nakupe Unč?6 centre Furlanije, da bi nakupi! ebščine, ki jih v domovini ne na e]° ali so dražje. torp1^OS^ovarls^r praznični »most« j žave posredno spet povzročil hude te vfe y. tržaškem prometu, ki je b: dišr, čredno kaotičen. Po vsem sre ileri Vasd Pa v bližini ozkih grl, s lov u-6 *n Počasne kolone avtomc tji** J izredno kaotičen. Po vsem si bile h ?asU Pa v bližini ozkih grl, bilovt-6 ’n Počasne kolone avtom, ti l 111 se nikakor niso mogli izogn ne n . nrobilski zmedi. Spričo množil bii0Pn?0tn°sti jugoslovanskih avtomc dišiU m zaradi zaprtja mestnega src - a Pa je bila stiska s parkirnin iorei i• . ’"*''1 —a—j- g o i lavah iz ene odprte ulice v di nje« ^buPanem iskanju parkirne »h ProJ ■ Je Dlla stiska s parkin čfl,- :°n„seveda veliko hujša kot ^ *- - Obiskovalci iz Jugoslavije ne od nje« tt^upanem iskanj - ,....... — li .teb ni bilo, so mnogi parkir, Ud ppravilno, v drugi vrsti, na zebre darii ra7 zaradi tega so bili mestni r UirRr.Zel° aktivni in so v občinsko pa deseti6 v Pcvoltella odpeljali i tnobiilne nepravilno parkiranih avt vaniiknec^' ki se bo po vseh predvid botrov i?°novila še danes in jutri, pa sicer ate tudi druge nevšečnosti, Popravljalna dela v ulicah Rc setti in Udine, kjer preurejajo vodovodno, električno in plinsko omrežje. Kot je znano, so se dela v Ul. Rossetti začela že spomladi, v zadnjih časih pa so se nevšečnosti znatno povečale, saj na odseku med ulicama Ginnastica in Pascoli ni več niti enega parkirnega prostora, poleg tega pa je gibanje omejeno na en sam pas cestišča. Včeraj pa je pristojni občinski odbornik Cernitz pojasnil, da bodo dela v Ul. Rossetti predvidoma trajala do februarja prihodnjega leta. Iz picerije so tatovi odnesli 7 zapestnih ur Ob jutranjem odprtju picerije Al ghiottone na Trgu Venezia je njen lastnik, 58-letni Antonio D'E-lia, včeraj odkril, da so ponoči vdrli vanjo tatovi. Sicer so to bili »skromni« dolgoprstneži, saj so se zadovoljili s sedmimi zapestnimi urami in parom (sicer dragocenih) uhanov, ki jih je D Elia hranil v predalu pod točilnim pultom. Policijski agenti so po ogledu prostorov ugotovili, da so tatovi vdrli s pomočjo izvijača skozi kuhinjsko okno, ki gleda na Trg Venezia. Po štirih mesecih v Iraku je bil izpuščen na posredovanje italijanske misije Ganljiv objem Tržačana Gnida Franzota s svojci ob povratku na ronško letališče Ob prihodu letala, ki je iz Rima na ronško letališče pripeljalo skupino talcev iz naše dežele, ki jih je Sadam Husein izpustil po posredovanju italijanske mirovne misije, (o tem pišemo tudi na goriški kroniki) je žena Tržačana Guida Franzota med prvimi stekla proti možu, da bi mu z dolgim, gan- ljivim objemom povedala vse, kar se z besedami v takih trenutkih ne da povedati. Za same številne novinarje in fotografe so bili ti trenutki izredno občuteni. Povedati gre, da je Franzotova žena, skupaj s soprogo Bruna Albertina, že pred tedni poizkusila vse poti, da bi možu pomagala. Pisala je samemu predsedniku Cossigi in celo Sadamu Huseinu. Vse zaman. »Zahvaliti se moramo predvsem mirovni misiji«, nam je dejala, »kateri gre velika zasluga, da se je sedemdeset talcev vrnilo domov.« Guido Franzot je zbranim novinarjem povedal, da je z doma že več kot deset mesecev in da niti zdaleč ni pričakoval takega razpleta dogodkov. Kako ste preživeli štirimesečno obdobje v Iraku? »Priznati moram, da se nas je včasih polastil strah, predvsem ker nismo vedeli, kakšna usoda nas čaka. Iračani so nas sicer mirili in nam zagotavljali, da se nam ne bo nič hudega zgodilo. Vedeli pa smo, da se nam zna zgoditi tudi naj hujše.« Kako ocenjujete prizadevanje italijanske vlade v zvezi z izpustitvijo talcev? »Priznati moram, da nisem dodobra poučen o posegih naše države. Kljub temu pa mislim, da niso bili storjeni vsi koraki v smeri optimalne rešitve. Sicer o teh zadevah ne bi rad govoril, vsaj do trenutka, ko bodo vsi talci zapustili Irak.» (rp) Na sliki: Guido Franzot v objemu svojih najbližjih takoj po prihodu na ronško letališče. ^ivši voditelj Gladia Serravalle je že leta 1972 sumil o vezeh med Nabrežino in Petovljami bil Gerardo Serravalle, ki je ba je k;fas voditelj Gladia, je potrdil, •a razst-^abrežinsko skladišče orožja T^hov uradno skrivališče (tako Jo ie ni Nasco) tajne organizacije, ■tj e p v? Vedal med sredino oddajo ie biia IJ1 mr.eže 'Telefone giallo", ki la skrivn,0S.Veeana pokolu v Petovljah i Je Prev*! nesreči letala "Argo 16", i0, Oddsiazal° gladiatorje na Sardinijo An®’-kl 1° ie vodil ' ~ vseh prii?!aS| vsekakor vtaUi a ir*0 vanj, saj so a abrežina menti (Petovlje, Gladio, « j Drero-P^011 itd ) vsebinsko gle-sb?1 ^Ugiac1 različni, tako da je imel " 111 .koordi^^^oj® težave pri smi- novinar Cor-ni izpolnila so bili obravna- posegov številnih ki, % je .i/evelle je ponovil stališča, rii>?istji zn Posredoval parlamentarni ^režini® Pokoie, to se pravi, da so Ufjjučno skladišče odkrili povsem DrBZtlili tak n; , 50 večji del Nasco iz-r,n,Vzela ht-i' ko ie nekatere v Gladiu Je nezav nfedVMatkiŠka mrzlica"- Glede hu n6rieral begino in Petovljami bnL?red krntr eskeniu sodniku Casso-G?lu Prihh”? razkril' da je takoj po i?0- Z njim1 ■ v Purlanijo-Julijsko En?-o rTT.Je Prišel tudi polkov-taio, ki je v tajni orga- nizaciji skrbel za razstrelivo. Serravalle je tudi povedal, da je že takrat sumil, da so črni teroristi v Petovljah uporabili razstrelivo iz nabrežinskega skladišča. Oddaje so se udeležili tudi goriški odvetnik Livio Bernot, njegov klient Giovanni Mezzorana, ki je bil po krivem obtožen, da je sodeloval pri izvedbi petoveljskega atentata in Nab-režinec Giovanni Conti, ki je leta 1972 skupno z nekaterimi vrstniki odkril skladišče orožja. Med oddajo je prišlo do glasne polemike med Bernotom in Serravallejem. Odvetnik je očital generalu, da je pred začetkom prenosa hotel zvedeti od njega vsebino zasliševanja nekdanjega poveljnika videmskih karabinjerjev Dina Mingarellija, ki je osumljen, da je hotel preusmeriti preiskavo o Petovljah. Mingarellija je pred kratkim zaslišal Casson, v skladu z novim kazenskim zakonikom pa je zasliševanju prisostvoval tudi Bernot. Mingarellijevo zasliševanje je zavito v preiskovalno tajnost, vse kaže, da je nekdanji polkovnik (danes general) povedal marsikaj zanimivega v zvezi z Nabrežino in Petovljami. S. T. O petoveljskem atentatu in o na-brežinskem skladišču orožja je tekla beseda tudi v sinočnji popularni oddaji tretje mreže RAI Samarcanda. Med drugim so pokazali jamo-bun-ker in intervjuvali Nabrežinca Gio-vannija Contija, ki je skupno z vrstniki odkril skladišče. Skoda, da niso v oddaji pojasnili, da so uredniki Samarcande prišli na sled nabre-žinskemu skrivališču in Contiju ob odločilni pomoči novinarja in fotografa našega dnevnika. V oddaji je spregovoril tudi odvetnik Bernot, ki je v večernem intervjuju na zasebni televizijski postaji Tele 4 povedal, da brez pomoči Primorskega dnevnika ne bi našli ne nabrežinske jame in niti ne Contija. Novinar Samarcande je intervjuval tudi domačinko iz Nabrežine, ki stanuje prav v bližini skrivnostne jame. O Petovljah in o skrivnostnem odkritju razstreliva in orožja v nabrežinski jami je tekla sinoči beseda tudi v posebni oddaji videmske televizijske postaje Telefriuli. Tudi furlanski novinarji so intervjuvali Contija in odvetnika Bernota. Vsi vaški pustni odbori se resno pripravljajo na jubilejni sprevod V sredo zvečer je pripravljalni odbor Kraškega pusta na Opčinah priredil sestanek z vsemi vaškimi pustnimi odbori ter skupinami, ki nameravajo sodelovati na pustnem sprevodu. Organizatorji so v priprave za povorko vložili veliko truda, saj bomo februarja slavili 25-letnico Kraškega pusta. Od vsega začetka, od leta 1966, je Kraški pust žel med publiko veliko uspeha in prireditev je iz leta v leto priklicala na Opčine vedno številnejšo publiko. Karabinjerji so na primer ocenili, da se je na zadnjem Kraškem pustu na Opčinah zbralo približno 12 tisoč radovednežev. Za jubilejno povorko načrtuje odbor Kraškega pusta precej sprememb. Tokrat naj bi se povorka raztegnila po Narodni ulici od Pikelca pa vse do Ulice Carsia, kjer bi vozovi zavili proti Brdini. Kar se tiče žirije, so se organizatorji odločili, da bodo sodniki skriti med publiko, tako da bo povorka od začetka do konca živahna. Člani žirije pa bodo tudi tokrat predstavniki vaških pustnih odborov. Organizatorji priporočajo vaškim odborom, naj predlagajo res objektivne ter poštene sodnike. Poleg tega priporočajo vsem, ki bi želeli nastopati na Kraškem pustu, naj se pri maskah obdržijo v mejah dobrega (čeprav pustnega) okusa. Posebej so opozorili, da je po zakonu prepovedano uporabiti za pustne povorke zastave raznih držav in uradne uniforme Vse kaže, da bodo tokratni Kraški pust popestrile tudi ljubljanske mažo-retke, doberdobska godba na pihala, ki bo prvič nastopala na tej prireditvi, ter cerkniška čarovnica, ki je že vrsto let ena od najznamenitejših turistično-etnoloških posebnosti severne Primorske. Priljubljeni ansambel Happy day pa bo prav na Kraškem pustu predstavil svojo prvo kaseto. Organizatorji so poudarili, da se mora vsaka skupina, ki se hoče udeležiti povorke, prijaviti najkasneje do 25. januarja v baru Prosvetnega doma. Tu so na razpolago tudi prijavnice. Sredinega sestanka so se udeležile delegacije številnih pustnih odborov; videli smo predstavnike odbora za Sa-lež in Zgonik, Križ, Prosek-Kontovel, Šempolaj, Opčine, Povir in predstavnike* treh skupin iz Podlonjerja. Nihče ni hotel izdati svojih načrtov, izjema je bil le predstavnik podlonjerske skupine Klapa, ki nam je zaupal, da izdelujejo nov model openskega tramvaja. Pogovor z vodjo tečajev Milošem Tulom Na osnovni šoli v Ul. Donadoni telovadba za otroke in odrasle Na slovenski osnovni šoli Karel Širok v Ul. Donadoni poteka že četrto leto telovadba za otroke in nato še za odrasle. Ker nas je pobuda zanimala, smo se najprej oglasili na šoli, kjer nam je učiteljica Maruška Kuret dala nekaj okvirnih podatkov. Nato smo se po telefonu oglasili še na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu, kjer so nam povedali, kako pride do teh tečajev. Zanje zaprosi namreč najprej šola sama, nato pa didaktično ravnateljstvo posreduje prošnjo Ljudski univerzi. Po teh uvodnih informacijah smo po telefonu poklicali še Miloša Tula, ki vodi letos oba tečaja. »Kot ste že zapisali, je to že četrto leto, ko imamo v prostorih slovenske osnovne šole v Ul. Donadoni telovadbo za otroke in odrasle. Pred menoj sta omenjena tečaja vodila Igor Tul in David Poljšak. Telovadbo imamo ob sredah, in sicer v zgodnjih popoldanskih urah za otroke, v večernih pa za njihove starše, sorodnike in znance.« Zanimalo nas je, kakšno telovadbo je izbral za otroke in kakšno za odrasle. »Izhajal sem iz ugotovitve, da imajo mestni otroci malo priložnosti za telovadbo, njihovi starši pa skoraj nobene. Tako sem namenil otrokom vaje, ki so jim všeč, ki jih radi delajo in ki pravilno sproščajo vse mišice in njihovo delovanje. Otroci radi telovadijo in nimam torej z njimi nobenih problemov. Ura, ali še več, ki jo preživimo skupaj tako hitro mine, da komaj čakamo na naslednjo sredo, ko se spet srečamo.« Za odrasle je bila izbira telovadnih vaj seveda drugačna. Tu gre delno za rekreacijo, pa tudi za vaje, ki sprostijo mišice in izboljšajo prožnost telesa. »V glavnem obiskujejo telovadbo ženske in tako sem tudi njim prilagodil vse vaje. Ker prihajajo redno na vaje in so pripravljene delati to, kar zanje pripravim, menim, da so s telovadbo zadovoljne in tudi same se mi pohvalijo, da se po njej bolje počutijo.« Miloš bo v kratkem diplomiral na fakulteti za telesno vzgojo v Padovi. Vam bo potem lažje najti primerno zaposlitev? »Vse, kar delam sedaj, je le začasno. Seveda si s tem pridobivam dragoceno znanje in izkušnje. Nisem pa optimist glede bodočnosti, čeprav mi sicer optimizma ne manjka. Težko je namreč najti redno zaposlitev na naših šolah in tako nič ne vem, kako se bo zasukalo moje življenje, ko bo imel v rokah diplomo. Toda žal se s takšnimi skrbmi ubadajo tudi mnogi diplomiranci na drugih fakultetah.« Zaenkrat se naš Miloš pridno pripravlja na diplomo, vestno vodi oba tečaja, potem pa upa, da se bo življenje zasukalo tako, da bo lahko z rezultati svojega dela zadovoljen. NEVA LUKEŠ Koprski župnik Ravbar v DSI V Društvu slovenskih izobražencev je na zadnjem ponedeljkovem večeru predaval koprski župnik Bojan Ravbar, ki je posredoval nekaj misli z 8. škofovske sinode v Rimu. Glavna tema tega srečanja je bila vloga duhovnika v tretjem tisočletju. Zasedanje škofov iz vsega sveta je trajalo od 30. septembra do 28. oktobra. Dr. Ravbar je se sinode udeležil kot edini predstavnik duhovnikov iz Jugoslavije. Prisotnim škofom je predstavil tudi svoj referat o župnijah. razstave V kavarni S. Marco razstavlja platna naslikana v Vili Stauropulos ustanoviteljica esencializma Valentina VERANI. V galeriji Juliefs room v Ul. della Guardia 16 je do 4. decembra na ogled razstava slikarja PAOLA GALLA. Razstava je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese na Trgu Giotti 8 bo do konca decembra odprta razstava MARCIH GROSTEIN z naslovom »Homage to Balanchine: Chair Sculpture Installation«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bo do 5. decembra odprta razstava kiparja UGA CARAJA. Urnik: 11.00-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11.-13. Ob ponedeljkih zaprto. V Beneški hiši v Miljah sta do 4. decembra na ogled razstavi slikarjev iz Londona: na prvi sodelujejo GRAHAM BUDGETT, NICHOLAS GODBOLD, PAT KAUFAM, PETER OWEN, SUZAN-NE TREISTER, na drugi pa TIM MAGU-IRE. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob praznikih od 11. do 13. ure. V Trstu je na ogled vrsta razstav, ki spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra. V Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella »Aktualnosti neoklasicizma«, urnik: vsak dan 10.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in 17.00-20.00, v bivšem anglikanskem templju pa je na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-19.00. Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito - je do 10. decembra odprta razstava, ki jo prireja FIDAPA v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Urnik: ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 18. ure; ob praznikih od 10. do 13. ure. V galeriji Malcanton razstavlja do 10. decembra slikarka ELENA JOSSIAN THALLER. izleti Da se boš zabaval spet, pridi z nami na izlet v Caorle v nedeljo, 2. decembra letos. Vabijo te Vanka in Tonca ter veseli godci. Tel, 228090. Zveza upokojencev iz Nabrežine prireja izlet ob zaključku turističnega leta v Eracleo Benetke v nedeljo, 9. decembra. Za informacije telefonirati na št. 200036. SPDT vabi svoje člane na avtomobilski izlet, ki bo v nedeljo, 2. decembra. Planinci se bodo povzpeli na Skalnico -Sveto goro po markirani poti, ki vodi mimo strelskih jarkov in rovov iz prve svetovne vojne. Obvezna je žepna svetilka. Zbirališče ob 8.30 na trgu v Sesljanu. Vsa pojasnila daje vodja izleta Mario Milič, ki odgovarja na telefon 229258 v večernih urah. __________gledališča______________ VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri, 1. decembra, ob 20. uri (red A) prva predstava Bellinijeve opere LA STRANIERA. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Denis Krief. V torek ob 20. uri druga predstava za red B. Danes ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi bosta kritik Gianni Gori in Raffaello de Banfield predstavila Bellinije vo opero La straniera. Simfonična sezona 1990/91 V petek, 7. decembra, ob 20.30 (red A) enkratna izvedba koncerta s sopranistko SUMI JO in pianistom BO PRICEJEM. Na programu Mozartove, Schubertove, Debussijeve in Straussove skladbe. V ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi na sporedu drugi del video filma ČAROBNA PIŠČAL W.A. Mozarta. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave TITO ANDRONICO W. Shakespeara v izvedbi gledališča Teatro di Genova. Režija Peter Stein. Nastopajo E. Pagni, M. Crippa, L. Pistilli in P. Graziosi. V abonmaju: odrezek št. 3 red »petek«. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA - Gledališče Cristallo Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev. Od 8. do 30. decembra je na programu LA PRESIDENTESSA, delo C. M. Hen-neguina in P. Vebra, ki ga je priredil Umberto Simonetta. Režija Mario Licalsi. Gledališče Ul. Ananian Danes ob 20.30 bo skupina "Ouelli de IL LUMICINO" ponovila Goldonijevo delo LE BARUFFE CHIOZZOTTE. Ponovitvi še 1. in 2. decembra. KUD Magnet in MG Kresna noč V nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Domu A. Sirk v Križu ponovitev predstave TANZSCFIULE avtorja Sergeja Verča. Krvava igra o maščevalni ljubezni in o ponorelosti sveta, ki ne priznava dobrega. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Linea mortale, r. Joel Schumacher, i. Juha Roberts, Kie-fer Sutherland. EKCELSIOR - 17.45, 22.15 Ghost - Fan-tasma, i. P. Swayze. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 La stazione, i. Sergio Rubini. NAZIONALE I 16.15, 22.15 Nawy Seals (Pagati per morire). NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Ore dispe-rate, r. Michael Cimino, i. Mickey Romke. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le comic-he, i. Renato Pozzetto, Paolo Villaggio. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Cuore selvaggio, dram., r. David Lynch, i. Ni-colas Gage, Laura Dern, Williem Da-foe. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Due nel mirino, i. Mel Gibson, Goldie Hawn. MIGNON - 16.00, 22.15 Presunto inno-cente, r. Alan Pakula, i. Harrison Ford. EDEN - 15.30, 22.00 Analita, porn., □ □ CAPITOL - 15.45, 22.00 Pretty VVoman, i. Richard Gere, Julia Roberts. LUMIERE - 17.00, 22.15 Caccia a ottobre rosso, i. Sean Connery. ALCIONE - 17.40, 22.10 II viaggio di Capitan Fracassa, r. Ettore Scola, i. Orenella Muti, Massimo Troisi. RADIO - 15.30, 21.30 Ouella vizioza, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ SLOVENSKO i- STALNO.. GLEDALIŠČE MOJSTRSKA LEKCIJA Režija MARIO URŠIČ Premiera: danes, 30. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A Ponovitve: v soboto, 1. decembra, ob 20.30 -abonma RED B v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00 -abonma RED C v sredo, 5. decembra, ob 20.30 -abonma RED D v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 -abonma RED E koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 bo nastopil KVARTET CHERUBINI in RADOVAN VLATKOVIC. Dvorana Verdi - Milje Jutri, 1. decembra, ob 19.30 bo v dvorani Verdi v Miljah ROCK KONCERT skupin Happy Day, DDZ, Scai Sudai, Ba-kala Blues Band in Ex Tozd Lopovi. Izkupiček bo namenjen Zadrugi Vesna za obnovitev požganih prostorov Zadružne gostilne. GLASBENA MATICA Jutri, 1. decembra, ob 20.30 bo v Evangeličanski luteranski cerkvi (Trg Panfili) I. SREČANJE DEKLIŠKIH PEVSKIH ZBOROV: dekliška skupina občinske šole iz Rude (zborovodja G. Visintin), San Pio X - Trst (zborovodja C. Moro), Vesela pomlad - Opčine (zborovodja F. Pohajač), Glasbena matica - Trst (zborovodja S. Kuret). včeraj - danes Danes, PETEK, 30. novembra 1990 ANDREJ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 14.35 in zatone ob 5.01. Jutri, SOBOTA, 1. decembra 1990 NATALIJA PLIMOVANJE DANES: ob 1.09 najnižja -18 cm, ob 7.21 najvišja 55 cm, ob 14.22 najnižja -62 cm, ob 20.47 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,4 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb, ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Debernardi, Matthias Stiegler, Matteo Lepore, Christian Principe. UMRLI SO: 85-letna Silvia Novelli, 81-letna Rodolfo Ladic, 89-letni Bruno Riz-zotti, 100-letna Anna Wezl, 65-letna Vilma Pregarz, 80-letni Adelino Vittori, 69-letni Oliviero Di Bello, 75-letni Maria Anna De Rosa, 87-letna Ida Gerolamich, 88-letna Talida Zacchigna, 80-letna Ida Rusgnach. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ___________prispevki________________ Odborniki sekcije VZPI-ANPI z Opčin, Banov in Ferlugov, zbrani na prijetnem srečanju ob 70-letnici tov. Renarja, prispevajo 265.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Mirka Ferluge daruje Anton Pertot 50.000 lir za SK Br-dina. Nosilci krste pok._ Ninote Krečiča darujejo 200.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Emilijo Škabar in Branka Raubarja darujeta Anica in Albin Škabar 20.000 lir za popravilo cerkvenih orgel na Repentabru. V spomin na Mirkota Legišo daruje Zora Kocman Sardoč 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Ob obletnici smrti sestre Vojke daruje Tatjana Šmuc-Koren 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. . V spomin na Tonkota Luxo darujeta Claudio Miliani in družina 80.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Emilije Škabar darujeta Egon in Romana 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. Ob 3. obletnici smrti Ivota Tenceja darujeta Kristina in Majda Tence 25.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. KNJIGA JE CENJENO DARILO V decembru Vam jo nudimo po posebni ceni TRŽAŠKA KNIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 <* Trst Obiščite nas! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST, GORICA, VIDEM sklicuje svoj REDNI OBČNI ZBOR danes, 30. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu, UL sv. Frančiška 20. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. Dnevni red: volitve delovnega predsednika; od-borniška poročila; razprava; razreš-nica staremu odboru in volitve novega odbora. vljudno vabljeni! razna obvestila Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. PENKO« prireja razstavo naravoslovne fotografije. Razstavljena bodo dela domačih avtorjev, ki so sodelovali pri razpisu »S fotokamero v naravo«, ter izbor fotografij z razstave »Neznana narava Slovenije«, ki jo je priredilo Prirodoslovno društvo Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Otvoritev razstave bo v sredo, 5. decembra, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri. Otvoritev bo spremljala okrogla miza: »O problemih varstva naravnega okolja«. Sodelovali bodo: prof. dr. Kazimir Tarman, mag. Jana Vidic in prof. Stane Peterlin. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 1. decembra, na tradicionalno veselo miklavževanje. Angelčki bodo pripravljali darila že ob 18. uri. Začetek ob 18.30. Knjižnica P. Tomažič - Prosvetni dom Opčine - vabi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro ljubitelje slovenske knjige na Miklavžev sejem knjig, ob tej priložnosti boste lahko naročili Jadranski koledar 91. SK Brdina - Prosvetni dom Opčine - nudi 3., 4. in 5. decembra med 16. in 20. uro bogato izbiro smučarske rabljene opreme novim in starim ljubiteljem zim-skeg a športa. Pridite! KD Rdeča zvezda otvori Miklavžev knjižni sejem v občinski knjižnici v Sale-žu. Urnik danes, 30. t. m., od 16. do 19. ure, jutri, 1. decembra, od 15. do 17. ure, v nedeljo, 2. decembra, od 15. do 17. ure, v torek, 4. decembra, od 15. do 18. ure. Notranjo obvestilo za Fotokrožek Trst 80! V zvezi, da ima druga skupina v Gregorčičevi dvorani važno sejo, se bo izbira slik nadaljevala v sejni dvorani ob običajni uri. Danes slavi 70. rojstni dan ANDREJ RENAR Še na mnoga leta mu kličejo žena Laura, Alenka, Vojko, Goran in Tjaša. čestitke Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem iskreno čestita »Ko-sovelovcu« tovarišu ANDREJU RE-NARJU k njegovi 70-letnici in mu želi še mnogo zdravih in borbenih let. Danes praznujeta 55-letnico poroke MARIJA in FRANC MAHNIČ. Še mnogo zdravih in srečnih let skupnega življenja jima želijo sin Ladi in hči Danila z družino. razne prireditve Kulturno društvo L Grbec iz Škednja vabi na Miklavževo razstavo knjig, ki bo v torek, 4. decembra, ob 17. uri. Nastopal bo otroški zbor Glasbene matice. Vabljeni otroci in odrasli. KD Kraški dom vabi na miklavževanje, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob IL uri v Kulturnem domu na Colu. Otroke bo zabavala skupina VIKJ SHOVV. Ob tej priliki bo tudi sejem knjig, ki se bo pri; čel uro pred predstavo. Vabljeni otroci in starši. SKD Vigred priredi v sredo, 5. decein; bra, ob 19. uri miklavževanje na osnovni šoli v Šempolaju. Večer bo popestrila lutkovna skupina FRU-FRU z igrico »Čarobna skrinjica«. Vabljeni! PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v nedeljo, 2. decembra, ob 17. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na PROSLAVO 90-letnice društva MePZ Slavec-Slo-venec. Govori in pozdravi Moški zbor »Skala« iz Gabrij MePZ »Ivan Cankar« iz Tabora, osnovna šola Boršt, osnovna šola iz Pobegov, V SKD L Gruden gostuje amaterski oder »Jaka Štoka« Prosek-Kontovel z igro Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo« v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v društveni dvorani v Nabrežini' __________mali oglasi PRODAM črn nemški klavir za 900.000 lir. Tel. 228766. PRODAM trgovino jestvin v strogeH1 mestnem središču. Informacije ob večernih urah tel. 211016. PRODAMO dve železni blagajni ob uradnih urah tel. 363758 ali 365468. PRODAM večjo starinsko brezhibno uro s tremi utežmi. Informacije tel. (00386/) 72719. V GOTOVINI kupim kmetijo ali hiš0 tudi potrebno popravil z zemljiščem v mirnem kraju v jugozahodni Sloveni]1' na Krasu, na Postojnskem ali Cerkniškem. Ponudbe poslati na naslov: Hli° Vascotto — poštno ležeče 66210 Sežana. HARD DISK 40 mega za računalnik ma-cintosh prodam. Tel. 302748 ob večernih urah. V GORICI oddam starejši ženski enosobno stanovanje. Pismene ponudbe p°' slati na upravo Primorskega dnevnik®' Drevored XXIV Maggio 1 - Goric«, pod šifro "89". V OKOLICI TRSTA, kraj Aguilinia 261. prodam dvonadstropno hišo z velikin1 vrtom. Tel. (0481) 884042. ANGLEŠČINO in francoščino za vse stopnje poučujem, tudi konverzaciji Tel. 327431 ob delavnikih od 20. do 2* ure. . SEM CIVILNI INVALID, iščem delo k^ telefonistka ali pa z drugimi uradni’’ kimi posli kot so fax in telex. Im31® štiriletno delovno prakso. Iščem s3111. resne delovne ponudbe. Tel. ob u _ obedov na št. 53160. Vprašati po Ma9 di. FRIZERSKI SALON MAJDA na Opc1’ nah išče vajenko s prakso. Tel. 2lD3 j TRGOVSKO PODJETJE išče v okoliš Trsta v najem pisarno približno 50 k ' m in eventualno skladišče. Tel. ob o lovnem urniku na št. 228878. ■ OSMICO je v Borštu odprl Danilo Gl3 na. V DOBERDOBU na Tržaški cesti je B®1 to Tonkič odprl osmico. Nudi vino prigrizek lastne proizvodnje. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko I" lič. menjalnica____________ 29. n. 1990 TUJE VALUTE Mh!aN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN bankovci TRSt Ameriški dolar . 1117,950 1105,— Japonski jen 8,559 8,3°° Nemška marka . 751,700 747.— Švicarski frank 882,10 877'/' 105,5° Francoski frank 222,570 220,— Avstrijski šiling 106,894 Holandski florint ... 666,300 662,— Norveška krona 192,570 189- Belgijski frank 36,398 35,50 Švedska krona 200,550 197'' Funt šterling .. 2199,200 2189,- Portugalski eskudo . 8,549 Irski šterling .. 2005,900 1980.- Španska peseta 11,829 11* Danska krona . 195,830 192,— Avstralski dolar 865.— 8l> Grška drahma . 7,305 6,50 Jugoslov. dinar — 90. Kanadski dolar 960,700 910.— ECU 1549,400 informacije SIP uporabnikom t Obveščamo, da bo nov urnik javne telefonske govorilnice v Trstu - Drevored XX. Settembre 5, od 3. decembra dalje sledeči: ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 ob praznikih od 8.30 do 15.30 I I Multimedialna Latine v kratkem Laurie Anderson ne bo mogla udomestiti dveh koncertov, ki jih je prisiljena odpovedati prav ha fhC^tku turneje po Italiji v Milanu in . , e{*i- Stavka carinikov je namreč avila na prehodu pri Trbižu to-o/^ke s scenskimi rekviziti in nnr?,niem- Koncerta je nameravala ^doknaditi v prvi polovici decem-u, v uradnem komunikeju pa njen u»a9er pojasnjuje, da se bo morala n etdica vrniti v ZDA zaradi obvez-stl' ki jih je sprejela še pred Hali- v Ljubljani jonsko turnejo. Zdi pa se, da prav nič ne ogroža koncertov v Jugoslaviji: 11. decembra v Beogradu, 12. v ljubljanski Hali Tivoli in 13. v Zagrebu. Triinštiridesetletna mojstrica mul-timedialnih glasbenih predstav je kariero začela leta 1973 po končanem študiju violine in nekajletnem poučevanju umetnostne zgodovine. Njene predstave so že takrat ob glasbi vključevale tudi pantomimo, recitacije, projekcije diapozitivov in filmov, razstave. S svojo enkratno kombinacijo inventivne uporabe elektronskih instrumentov, izvirne glasbe, enkratne vizualizacije in odrske postavitve je že od vsega začetka znala zmesti kritike in navdušiti občinstvo. Andersonova je obenem skladateljica, pevka, fotografinja, pisateljica, skratka osebnost, ki je svojo umetnost že predstavila v vseh večjih muzejih Amerike in Evrope, kjer se je prvič mudila že leta 1976. Po večletnem kroženju po svetovnih festivalih in umetnostnih muzejih je iskra končno preskočila tudi v pop rock. Njen novi album Strange Angels je povezan z multimedialna odrsko predstavo z naslovom Empty Places: na ljubljanski predstavi bo občinstvo besedilo lahko spremljalo v slovenskih prevodih na platnih ob odru -prevedel jih je Jure Potokar - pevka pa je celo napovedala, da se bo nekaj vrstic ene pesmi naučila in zapela v slovenščini. Predstavo si je v New Vorku ogledalo 24.000 obiskovalcev in predstavlja prav gotovo korak naprej v njenem razvoju. Recitativni, elektronsko obdelan glas, ki je njen zaščitni znak, se vse večkrat umika petju, glasbena spremljava je še vedno mešanica okusno uporabljene glasbene tehnologije, glasba pa visoko intelektualna sublimacija sodobnih glasbenih izkustev. In če jo bo tudi tokrat spremljala ekipa instrumentalistov, kakršne si je privoščila na prejšnjih albumih, potem je 12. decembra v hali Tivoli pričakovati edinstven glasbeni dogodek. filmske premiere eva fornazarič Zakaj bi linčali Davida Lyncha? V trenutku, ko pišem, ne morem vedeti, če bo film Wild at Heart še v kaki kinodvorani, ko boste vi brali to filmsko rubriko. David Lynch je sicer prejel zlato palmo na letošnjem can-neskem festivalu, zanj so si skočili v lase najbolj priznani svetovni kritiki, v kinodvorani pa smo bili v petih (kar pomeni, da je bilo kakih 200 in več sedežev popolnoma praznih). V Vidmu je film zdržal le pičlih pet dni. Res je, da je Lynch režiser, v katerega so (smo) nekateri noro zaljubljeni, drugi pa ga ne prenesejo, vendar se mi kljub temu zdi sramotno, da je mogoče tako filmsko delo kar mimogrede prezreti. Očitno nekaj ni v redu z množico, ki sicer polni dvorane, v katerih vrtijo vsemogoče neumnosti, od Perestrojke dalje. Slišala sem opazko, da je film preoster, nasilen, celo »zloben« in ciničen. Res je. Zgodba o nemogoči ljubezni -(tudi globoko erotični) med Lulo in Sailorom, je prežeta z nasiljem. Lynch ni režiser, ki bi zamižal, ko komu prebijejo lobanjo. Vendar je to res nekaj nemoralnega? Pred dnevi sem se spomnila na kritike, ki so spremljale predvajanje televizijske Hobotnice. Užaljeni glasovi so ponavljali, da je »preveč nasilja« na ekranu. O mafiji poročajte, so pravili, večerje pa nam ne smete pokvariti s krvjo. Hobotnica je bila kljub vsemu fikcija, kaj pa mafijski pokol v Geli? Zato bi si ne upala kritizirati Lyn-cha samo zaradi tega, ker je na ekran postavil tudi neprijetne plati našega življenja. Ali so prometne nesreče tabu tema? Ali so posilstva, splavi, zločini, celo nesreče, drugorazredne sestavine našega življenja? Na pragu tretjega tisočletja bi si upala prej trditi obratno. Prave redkosti so danes ljubezen, poštenost in življenje s »happy endom«. Lynch je v filmu Wild at Heart (Cuore selvaggio) postavil na ekran dihotomijo med tistim, kar so nas učili, da je prav, in tistim, o čemer vemo, da je etično narobe. Prav je, da se dve osebi ljubita, narobe pa, da koga ubijemo. Prav je vse, kar je lepo, čisto in čedno, narobe pa so umazanija, bolezen, nasilje brez pravega vzroka. Zato bi lahko sklepali, da sta dekle z brezhibno lakiranimi nohti »pozitivna«, moški s piškavimi zobmi pa »negativna« osebnost. Lynch nas bo vse do konca filma vodil za nos in nam sproti dokazoval, da je svet veliko bolj zapleten. Sailor in Lula sta nova Adam in Eva, sama sredi prehitro izgubljenega raja. Z razliko od predhodnikov, ki ju je z jabolkom pogubila kača, bo Lynchev par verjetno uničil nikotin, vendar je to le ena od možnih interpretacij filma, ki bi ga morali gledati vsaj nekajkrat, sicer se nam ne bodo vtisnile v spomin vse tiste podrobnosti, ki so osnovna vrlina vseh filmov Davida Lyncha. Predvsem pa se nam mora vtisniti v spomin par Nico-las Cage-Laura Dern, ker je njuna interpretacija izjemna in vredna, da si jo zapomnimo ne glede na to, če nam je bil film všeč ali ne. RAI 1 ^ Aktualno: Uno mattini •^ Nadaljevanka: Sant: 11 no “arbara U Os pU1tranii dnevnik 3 Fdm: II cacciatore dell< spazio (fant., ZDA 1983 Lamont Johnson, i Peter Strauss), vme; 13 nn i,"'?-’) vreme in vesti 13 •to yariete: Fantastico bi: 14 nn 9nevnik - tri minute uu Kvarkov svet: Pečin. fesu,,. Ar„ 16 nn ?« Mmmckine 17 Ss ladinska oddaja: Big 19 ns x Parlamentu in vesti 3 Nanizanka: Cose dellal tegS, 20 on l^^anah in dnevnik 20 45 p0,lititna tribuna Fdm: Clarence, il leone strabico (kom., ZD/ rPSS, r. Andrew Marton ^ Marshall Thomson a fe„re» 24 On Solcs: R°si-Jacquot Oto Pnavnik in vreme Rubrika: Mezzanotte < 0.40 nnt0rni Umetnost: La terra d 50 Nanizanka: La 8.25 Fi?"dTe,Ne11 mim: Il mondo d. u°h (kom., It. 1951 00 11 Pranz° e A9enz DaH0niale’ 15-30 16,ls l°«,70w- ie.s5"K'S!BU0n"r 19.00 iiPrrreZZ0 6 19.45 jr 910C° de 2q j ‘o 3 Tra mogiie 20'40 Varifj8 la notizia *.i5 0.55 ShowaUrij 115 NanS n°tizia bV M Dkl:.Mara no, o ic , more chc0ck5 L'ora « { RAI 2 7.40 Nan.: Lassie in risanke 8.40 Nanizanka: Adderly 9.30 Tečaj angleščine in francoščine 10.00 Film: Sacrificio supremo (dram., ZDA 1947, r. Do-rothy Arzner, i. Merle Oberon) 11.25 Nanizanka: Il brivido delLimprevisto 11.50 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.10 Ouando si ama, 14.55 Destini 15.20 Film: lo Semiramide (zgod., It. 1962, r. Primo Zeglio, i. John Ericson) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Videpcomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete 22.45 Variete: Antenati 2 - La vendetta 23.15 Dnevnik in horoskop 0.10 Film: Non e piu tempo di eroi (vojni, ZDA 1971, r. Robert Aldrich, i. Michael Caine) ^ RAI 3 1 12.00 Vabilo v gledališče: Antonij in Kleopatra (Shakespeare, r. VIttorio Cottafavi, i. Enrico Maria Salerno, Valeria Valerij 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Turnir narodnosti v biljardu 16.00 Boks (iz Saint Vincenta) 16.30 Rokomet: Ortigia-Civi-din 17.15 Nanizanki: I mostri - Il ballo dei genitori, 17.40 Throb - Un colpo da ta-lent-scout 18.00 Dok.: Geo, 18,35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Posebna oddaja: Chi l’ha visto? 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Tenis: za pokal Davis, ZDA-Avstralija (1. dan finala), vmes (24.00) nočni dnevnik [ fr" TV Slovenija 1 | 9.00 Spored za otroke: film Pisana Frnikola, 10.15 Muro v živalskem vrtu 10.35 Dokumentarec: Pionirji sodobne kirurgije 11.25 Nad.: Podmornica 12.15 Festival kajkavske popevke '90 13.00 Film: Sedma vžigalica (ris., Avstral. 1982) 14.10 Radost Evrope (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Tednik (pon.) 18.10 Spored za otroke: dok. Gradovi (12. del), 18.40 nanizanka Hov! 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik, Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Nebu naproti 21.20 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Koncert: Namesto koga roža cveti - Vlado Kreslin za Amnesty International 23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Prsti (dram., ZDA 1977, r. James Toback, i. Harvey Keitel) FHH TV Koper 12.30 Rubrika: Gol d'Europa 13.30 Odbojka - klubsko SP 15.45 Rubrika: Bordo Ring 16.45 VVrestling Spotlight 17.30 Nogomet: za it. super-pokal Milan-Sampdoria 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Otroška oddaja 20.00 Dok: Manjšine 20.30 Nadaljevanka: SKAG 21.15 Nan.: Padre e figlio 22.00 TVD Novice 22.30 Rubriki: Assist in Su-pervolley 23.30 Pregled: Šport Parade 0.30 Španski nogomet | ^ TV Slovenija 2 13.30 Fantje treh dolin 14.00 Šahovska olimpiada 15.00 Nogomet: za it. super-pokal Milan-Sampdoria 16.40 Dok.: Beseda in pajčevina na strehi sveta 18.00 Film: Morilci so med nami (2.del) 19.30 Dnevnik 20.00 Dan boja proti aidsu 21.30 Oči kritike 22,20 Koncert z dir. Sergiu-jem Celibidachejem RETB4_________________ 8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.15 Andrea Celeste, 9.45 Amandoti, 10.15 Aspettando il do-mani, 10.45 Gosi gira il mondo 11.25 Nanizanka: La časa nella prateria 12.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Marilena, 15.40 La mia piccola solitudine, 16.10 Ribelle, 16.45 La valle dei pini, 17.20 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan.: Top Secret 20.35 Film: La pista degli ele-fanti (pust., ZDA 1954, r. William Dieterle, i. Elizabeth Taylor, Peter Finch) 22.40 Rubrika: Ciak 23.30 Aktualnosti: Živeti v Palermu 24.00 Tednik: Kronika (pon.) 0.50 Film: Voglio la testa di Garcia (krim., ZDA 1974, r. Sam Packinpah, i. War-ren Oates, Isela Vega) »TAUA1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 8.30 Nanizanke: Skippy, 9.05 Strega per amore, 9.40 Tarzan, 10.50 Riptide, 12.00 Charlie's Angels, 13.00 La famiglia Brad-ford 14.00 Nanizanke: Happy days, 14.30 Supercar - Opera-zione oro, 15.30 Compa-gni di scuola 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.45 Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Momenti di tensione, 19.30 Časa Kea-ton - La guerra dei sessi, 20.00 Cri Cri - Sembra fa-cile 20.30 Film: Il tempio di fuoco (pust., ZDA 1986, r. Jack Lee Thompson, i. Lou Gossett jr., Chuck Nor-ris) 22.35 Rubrika o nogometu: Calciomania 23.35 PlayboyShow 0.40 Nanizanke: Mike Ham-mer - Svegliati New York, 1.40 Appartamento in tre, 2.10 Benson - Visita reale OPCOH_________________ 7.00 Matineja Trivenete 13.00 Risanke 14.45 Variete: Telemeno 15.00 Nad.: Signore e padrone 16.00 Rubrika o zdravju 16.30 Film: Fra' Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A. Tamburella) 18.00 Nanizanka: Gli inaffer-rabili 19.00 Filmi in risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera 20.30 Nad.: Pasiones 22.00 Tednik o lepoti: Fittness 22.30 Dok.: Emozioni nel blu 23.00 Film: Savage week-end (srh., ZDA 1983, r. Calude Pushkin, i. C. Allport) 0.30 Rubrika o motorjih TMC___________________ 8.30 Nanizanke: Get Smart, 9.00 Lenigma, 10.00 Ado-rabili creature 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z W.ilmo 12.30 Prijateljska narava 13.00 Športne vesti 13.15 Dnevnik 13.30 Aktualno: Ženska TV 15.00 Film: Amore extraterre-stre (fant., ZDA 1970, r. Ted Post, i. James Fran-ciscus) 16.30 Aktualno: Ženska TV 17.50 Nan.: Autostopperilcie- lo, 18.55 Doris Day Show 19.30 Variete: C era guesto... 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Banane 21.30 Nanizanka: Matlock 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: Una donna perico-losa (dram., Fr. 1984, r. Christine Pascale, i. Isa-belle Huppert) TELEFRIULI___________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Deželna kronika 20.30 Nad.: Niente rose per il commissario Aletti 21.45 Rubrika: Album 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nanizanka 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Evergreeni; 9.30 To je življenje; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Orkestralna glasba; 12.40 Cecilijanka 1990; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: To pa si velja zapomniti; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba; antologija slovenske violinske glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Slovenija v očeh tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik;'7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6-00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pripoved; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Srečanje z...; 16.00 Moderato con brio; 16.32 Hot hits; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba. Skupaj z njim so se iz Iraka vrnili trije drugi talci iz Furlanije Albertin po štirih mesecih končno doma Včeraj dopoldne snidenje na letališču V galeriji Exit Skupinska razstava malih del Po skoraj štirih mesecih negotovosti in bojazni pred najhujšim so se včeraj zjutraj na ronško letališče vrnili štirje talci iz naše dežele, ki so sestavljali skupino sedemdesetih italijanskih delavcev in tehnikov, ki jih je iraški diktator Sadam Husein izpustil po posredovanju mirovne misije, ki jo je vodil bivši jeruzalemski nadškof Capudji. Vzdušje v čakalnici deželnega letališča je bilo nepopisno. Takoj ko se je četverica rešila »objema« številnih novinarjev, fotografov in snemalcev, so sledili ganljivi trenutki ob srečanju s sorodniki in znanci. Med napovedano četverico ni bilo Giuliana Tranfera iz Osoppa, ki se je v domači kraj vrnil že v sredo ponoči. Na njegovo mesto pa je iz Rima prišel Giandomenico Chioda iz Sappade, ob njem pa so bili še Nerino Tavian iz kraja San Giorgio di Nogaro, Guido Franzot iz Trsta ter Goričan Bruno Albertin. In prav Albertinova žena, Joži- Družina Albertin na ronškem letališču ca Berlot, je nekako »koordinirala« delo številnih sorodnikov, ki so prišli na letališče. Nekoliko bolj odmaknjen in začuden zaradi tolikšnega števila novinarjev in fotografov pa je bil Al-bertinov sin Maksimilijan. Medtem ko sta gospa Jožica in njen sin od daleč pozdravljala moža in očeta za veliko stekleno šipo, smo se prebili do samega Albertina, da bi mu zastavili nekaj vprašanj. S kakšnimi občutki se vračate v Italijo? »Ne morem skrivati veselja zaradi vrnitve med domače, čeravno se z veseljem prepletata tudi žalost in občutek nemoči zaradi ostalih prijateljev in znancev, ki so ostali v Iraku. Upam, da se bo tudi zanje to mučno pričakovanje vendarle končalo in da se bodo kmalu vrnili v Italijo. Kar zadeva bivanje v Bagdadu, moram reči, da se nimam kaj pritožiti, saj so z nami ravnali precej dobro. V glavnem smo dneve preživljali v brezdelju in le ob redkih priložnostih smo obiskali muzeje in druge znamenitosti kraja.« Vaša žena nam je povedala, da ste bili v zadnjem času nekoliko bolj zaskrbljeni kot sicer? »Priznati moram, da smo bili v zadnjem času precej zaskrbljeni, predvsem ko smo izvedeli, da so talci nekaterih drugih držav zapustili Irak. Občutek smo imeli, da se odgovorni dejavniki v Italiji za nas premalo zanimajo. Osebno sem zadnje tedne doživel ob tesnobi in strahu, saj nisem zaznal kaj posebej obetavnega glede bližnje prihodnosti.« S kakšnimi težavami ste se srečevali med bivanjem v Bagdadu? »Večjih težav ni bilo, če izvzamemo strah pred najhujšim. Kar zadeva hrano, moram priznati, da smo bili deležni dokajšnje pozornosti. Probleme smo imeli le za kakih deset dni, potem pa je bilo vse v redu. Večje težave pa so bile zaradi pomanjkanja zdravil. Teh je že od vsega začetka bilo malo. Povedati moram, da med sodržavljani, ki so ostali v Bagdadu, je veliko takih, ki so bolni in ki dnevno potrebujejo zdravila.« Kdaj pa ste izvedeli, da boste zapustili Irak? »To se je zgodilo v nedeljo popoldne, ko so nas o tem obvestili med mašo. Za vse, ki smo bili na spisku, je bil to srečen dan. Sicer moram ponovno podčrtati, da nisem povsem vesel in zadovoljen zaradi vrnitve, saj imam stalno v mislih vse tiste, ki so ostali v Bagdadu.« Medtem ko je družina Albertin zapuščala čakalnico letališča, se ji je pridružil prijatelj iz Gorice in Brunovo vrnitev nazdravil s steklenico šampanjca. »Mislila sem, da bo še kdo od naših prijateljev prišel v Ronke«, nam je zaupala gospa Jožica. »Moram reči, da se mi je v vseh teh mučnih tednih negotovosti oglasilo malo znancev in se pozanimalo za usodo moža. Sedaj pa je najvažnejše, da je Bruno ponovno doma«, je še dodala gospa Jožica, ko se je v moževem objemu nastavila še za zadnje potrebe fotografov in snemalcev. Ob prihodu domov, v Podturnu, pa je Bruna Albertina pričakalo več znancev in sosedov. Že včeraj pa je Jožica Berlot napovedala, da bodo v kratkem pripravili praznik, na kamor bodo povabili tudi ostale talce iz naše dežele, med katerimi so se v teh štirih mesecih vzpostavile trajne in globoke prijateljske vezi. (R. Pavšič) Po odobritvi obračuna poslovanja v letu 1989 Potem ko je sodišče že razveljavilo njegovo izvolitev Občini manjka denarja Kako je s šolskim centrom in nedeljskim zapiranjem mejnih prehodov? Občinski svet vzel na znanje odstop svetovalca Ape (KD) Goriški občinski svet je včeraj šele sredi noči odobril obračun za leto 1989. Za je glasovala večinska koalicija, proti vsa opozicija. Formalno se je poslovanje zaključilo s presežkom 252 milijonov lir, dejansko pa je drugače. Po zaključku poslovanja so namereč ugotovili 418 milijonov lir stroškov, ki se nanašajo na leto 1989, a jih ni mogoče vpisati v obračun. Samo delno (140 milijonov) jih bodo lahko krili s presežkom, v katerem so tudi neizterljive postavke. V bistvu to pomeni, da se je poslovanje lani zaključilo z "luknjo" okrog 277 milijonov lir. Kako jo zamašiti? Občinska uprava si je zamislila kompleksni manever, s katerim naj bi krila tudi več kot 540 milijonov primanjkljaja v letošnjem poslovanju. Razprodati nameravajo vrsto občinskih poslopij, ki so po mnenju uprave bolj v breme kot v korist občini. S tem naj bi unovčili okrog 3 milijarde 200 milijonov lir. Od tega naj bi šlo približno 824 milijonov za kritje primanjkljaja, okrog 2.400 milijonov pa bi namenili bodočim investicijam. O teh vprašanjih bo govor na današnji seji občinskega sveta, ki se sestane ob 16. uri. S predvčerajšnje seje gre omeniti še vrsto zanimivih svetovalskih vprašanj. Komunist Bratina je hotel vedeti, kako je z gradnjo slovenskega šolskega centra, kjer je prišlo do dolgih zastojev. Je občinska uprava že dobila anticipacijo iz Goriškega sklada za dokončanje del? Je poskrbela, da si zagotovi redno finansiranje, ki ga anticipacija samo začasno nadomešča? Obstaja nevarnost, je dejal Bratina, da center ne bo dograjen niti do konca tega šolskega leta. Zupan Scarano je v odgovor povedal, da se dela nadaljujejo, v teku je tlakovanje in nameščanje inštalacij. Treba po še namestiti notranje stene, je dejal, vendar mora prej biti jasno, katere šole se bodo vselile v center. Socialdemokrat Baiocchi, ki se je mimogrede hudoval, da so se na trgu pri Rdeči hiši utaborili cigani, je omeni^ zaprtje mejnega prehoda za pešce v Škabrijelovi ulici ob nedeljah, ki je izzval že protest zelenih. Menil je, da bi bilo treba ta prehod kot tudi Rafut odpreti tudi ob nedeljah. Župan je dejal, da občinska uprava ni bila obveščena o zaprtju in da bo nemudoma posegel za ponovno odprtje. Cappella (KD) pa se je zgražal, da v soboto policaji niso preprečili zaprtja Korza, ki so za izvedli zeleni. Župan je povedal, da je v teku ugotavljanje morebitnih odgovornosti občisnkih redarjev, glede pobude zelenih pa so vložili ovadbo sodstvu. Goriški občinski svet je predsinoči dolgo razpravljal o odstopu občinskega svetovalca KD Nicole Ape. Kot smo poročali, je sodišče na priziv svetovalca zelenih Fiorellija pred nekaj tedni razsodilo, da Apa že od leta 1986 ni bil izvoljiv, ker je bil hkrati upravitelj zasebnega zdravstvenega centra Nova Salus, ki je v pogodbenem razmerju s KZE. Sodišče je zato razveljavilo Apovo izvolitev. Apa se je sodni razveljavitvi izvolitve skušal izogniti s predhodnim odstopom, ki pa so ga svetovalci opozicije označili kot poskus izigravanja občinskega sveta. Komunist Busolini je dejal, da kdor ni svetovalec (in to že več kot štiri leta, po razsodbi sodišča) ne more odstopiti. Opozoril je na vprašanje veljavnosti sklepov, ki jih je v tem obdobju sprejel občinski svet in ki bi utegnili biti razveljavljeni. Obtožil je KD, da je prikrivala nezakonito stanje njenega svetovalca in da to še dela s prizivom zoper razsodbo v zelo podobnem primeru neizvoljivosti svetovalca Damia-na, ki prav tako pripada tej stranki. Oster je bil tudi Fiorelli, ki je spregovoril o vseh manevrih, da bi ne prišlo do sodne razprave. Apa se je po njegovi oceni obnašal skrajno nečastno in nekorektno, svojega položaja pa naj bi se celo posluševal za priporočila vpi- sanim v sezname KZE, ki so šli skozi center Nova Salus, naj na volitvah glasujejo zanj. Prav tako pa je Fiorelli klical k odgovoronosti vse (omenil je Scarana, Del Bena, Drufuco, stranko krščanske demokracije in mnoge njene zaveznike), ki so vedeli za njegovo neizvoljivost in so jo skušali prikrivati do zadnjega. »Pri tej zadevi je prišla na dan vsa gniloba, ki se skriva v občinski palači«, je zaključil. Apo je po drugi strani zavzeto zagovarjal načelnik KD Obit in predlagal sprejem njegovega odstopa. Za sprejem sta se izrekla tudi Devetag (PSI) in Pecorari (PRI), da se enkrat za vselej zaključi ta neljuba zadeva. Pri tajnem glasovanju so komunisti zapustili dvorano, ker po njihovem mnenju ni bilo mogoče vzeti v poštev odstopa. Za odstop se je izreklo 14 svetovalcev, 6 je bilo proti (poleg zelenih tudi kak prosti strelec iz vrst večine), 4 so oddali belo glasovnico. Občinski svetovalci so nato sprejeli medse prvega neizvoljenega na listi KD. To je zdravnik Leonardo Zappala. Proti so glasovali zeleni golobice, (Fiorelli je namignil, naj bi se dr. Zappala v volilni kampanji posluževal telefona in seznamov oskrbovancev KZE v ambulanti bolnišnice, kjer je zaposlen) in komunisti. Trio Marcossi-Urdan-Cesar nastopa v Kulturnem domu | Jufl v. Cenejši bencin proste cone Gorivo goriške proste cone je od včeraj cenejše. Navadni bencin stane 613 lir, super 663, plinsko olje pa 488 lir za liter. Neosvinčeni bencin stane 688 lir za liter. Znižanje prodajne cene goriv je posledica vladnega ukrepa. Na evropskih tržiščih se je cena goriva namreč znižala. Posledično bi morala pasti tudi cena na italijanskem tržišču. To pa se ni zgodilo, kajti razliko v ceni bo unovčila država. Cena goriva na prostem tržišču ostaja torej nespremenjena. Seji v Doberdobu in Števerjanu Za občinske uprave je danes zadnji dan, ko lahko uskladijo proračune za tekoče leto. Tako sta za danes napovedani, poleg seje občinskega sveta v Gorici, še seji občinskega sveta v Doberdobu ob 18.30 in v števerjanu ob 20. uri. V Doberdobu bodo poleg drugega razpravljali o triletnem razvojnem načrtu Kraške gorske skupnosti. V organizaciji Glasbene matice Gorica in Kulturnega doma ter v sodelovanju z deželnim sedežem RAI bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu nastopil Trio Marcossi-Urdan-Cesar glasbena skupina, ki si uspešno utira pot v svetu glasbene poustvarjalnosti. Na drevišnjem koncertu bodo izvedli dela sedmih avtorjev. Občinstvu bodo ponudili tudi novost, krstno izvedbo skladbe Gianpaola Corala Pietre. Ansambel sestavljajo flavtist Giorgio Marcossi iz Koprivnega, klarinetist Lino Urdan iz Gorice in fagotist Vojko Cesar iz Trsta. Tatovi okradli nogometaše Le dan po podobnem dogodku v Kr-minu so tatovi spet obiskali slačilnice nogometnega igrišča, tokrat v Lečniku. Podvig so bliskovito izvedli po 18. uri, ko se začenja trening članske ekipe in mladincev under 18. Ne da bi jih kdo videl, so stopili v slačilnice ter pograbili vse listnice in denarnice, ki so jih našli v plaščih in torbah igralcev. Malo kasneje so tatovi odvrgli denarnice kar v bližnji ulici skupaj z dokumenti vendar brez denarja. Mimoidoči domačin jih je opazil in obvestil karabinjerje, ki so iz .izkaznic nogometne zveze takoj sklepali, da so bili okradeni nogometaši. Podali so se na nogometno igrišče in obvestili okradene, ki se dotlej (ura je bila 19) še niso ničesar zavedali. Skupno so tatovi odnesli nekaj manj kot pol milijona lir, od tega samo trenerju Trentinu skoraj 300 tisočakov. Več sreče je imel trener mladinske ekipe Gianni Terpin, ki je plašč z denarnico obesil na klin na notranji strani vrat. Tatovi so v naglici odprli vrata in niso opazili plašča, sicer bi bil plen še izdatnejši. Likovna galerija Exit v Ul. Favetti nadaljuje svoje delovanje v letošnji sezoni z nenavadno in najbrž prav zaradi tega še posebej zanimivo skupinsko razstavo. Danes ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo malih likovnih del "18x24". Ne gre za matematično formulo, pojasnjujejo, pač pa za format slik, ki jih je nalašč za to priložnost izdelalo 27 umetnikov različnih likovnih izkušenj in tokov, s poljubno tehniko ter raznolikimi formalnimi in stilnimi značilnostmi. Z razstavo želijo obnoviti delovanje, ki je bilo v 60. letih dokaj živahno v drugih središčih v naši deželi, kjer so prav v času pred božičnimi prazniki prirejali podobna likovna srečanja. Levji delež bodo imeli goriški (avtohtoni ali posvojeni) umetniki, ob njih pa bodo na razstavi sodelovali še umetniki iz Trsta, Pordenona, Trevisa in Slovenije. Razstavljali bodo Mario Ahmede, Sergio Altieri, Annibel-Cu-noldi, Mirella Brugnerotto, Marco Ca-solo, Paolo Cervi, Antonio Crivellari, Luciana de Gironcoli, Patrizia Devide, Nico Distasio, Ignazio Doliach, Mauri-zio Frullani, Sergej Glinkov, Roberto Kusterle, Alfreda de Locatelli, Mauro Mauri, Clotilde Mernardi Fenzi, Ful-vio Monai, Claudio Mrakic, Giuseppe Gnesti, Ernesta Paulini, Nedeljko Pe-čanac, Lucio Prelaz, Vittorio Ruglioni, Romano Schnabl, Magda Tavčar in Mario Tudor. Razstava bo v galeriji Exit v Ul. Favetti 16/3 na ogled do 29. decembra vsak torek, četrtek in soboto od 17. do 20. ure. Zborovski koncert V cerkvi sv. Ignacija na Travnik1/ bo nocoj zborovski koncert v počasti' tev zavetnice glasbenikov sv. Cecili' je. Na pobudo zbora sv. Ignacija, ki je prireditelj večera pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave, bo nastopilo šest mešanih pevskih zborov (od teh so trije slovenski), ki dela-jejo v Gorici. Peli bodo zbori Lojze Bratuž - dirigent Stanko Jericijo, ‘ Madrigalisti di Gorizia" - dir. Flavio Ouali, zbor Štandrež - dir. Valentina Pavio, "Coral di Lucinis" - dir. Clara Zanelli, zbor Podgora - dir. Sabina Antoni in zbor sv. Ignacija - dir. Stanko Jericijo. V programu so nabožne skladbe raznih avtorjev. razna obvestila _ Kmečka zveza obvešča, da danes, 30-novembra, zapade rok za vplačilo Prl' spevka za pokojninski sklad in zdravstvo. Družba se dobi jutri, v soboto, 1. decembra, ob 19.30 na Placuti. V pokrajinski sejni dvorani bo dane* posvet o javnih storitvah krajevnih uprav v luči predpisov novega zakona ° reformi krajevnih uprav. Pričel se bo 0 ^ 9. uri in se nadaljeval tudi popoldne. P° ročali bodo predstavniki krajevnih upta in javnih podjetij. __________razstave____________^ V prostorih teniškega krožka "Aid? Zaccarelli" v Drevoredu 20. septembra ' bodo danes ob 19.30 odprli razstavo sh Roberta Faganela. Odprta bo do kon januarja. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Ghost (fantasma>“' Igrata P. Swayze in D. Moore. VERDI 18.00-22.00 »Ore disperate«. ^ M. Rourke. VITTORIA 17.30-22.00 »Intrighi bestia11'*' Prepovedan mladini pod 18. letom- Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri l7-30 22.00 »Gremlins II«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Ki^At,A ser«. Ob 20. uri »Čedno dekle«- var-DVORANA KD 18.15 in 20.15 na razmerja«. SVOBODA Šempeter 20.00 »Ne^^je«-zgodbe«. Ob 22. uri »Zgodbe o ^ DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GOR^I Bassi Rita - Don Boscova uhca tel. 32515. 1?5 ' DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^ - Občinska lekarna št. 1 - Ul- Ten 26 - tel. 482787, ■enz'an pogrebi Danes v Gorici ob 13.30 . pjnišU Grion, vd. Marangon iz splošne ce v Koprivno. Kritiški zapis po gostovanju leningrajskih gledališčnikov Umetnost kot vezni člen med narodi in kulturami Le malokrat je bil gledališki kronist kritik v takih težavah in zagatah, "■° se je spravil na bel list papirja, da “i ga zmaličil, napolnil, navdihnil, °Plemenitil z mislimi o odrski uprizo-ritvi. Objektivne, še bolj pa subjektiv-ne »sile« ga usmerjajo v drugačna razmišljanja, ki bi lahko bila v določeni 2vezi z gledališčem kot odsevom življenjske bolečine in veselja, po drugi shani pa je na delu tisti preklemanski “čut dolžnosti«, ki vendarle zagotavlja In terja določeno povednost, ne da bi ^ašli v rutino ali konvencionalnost. Očitno bo treba zbrati neko srednjo P°t (to je, žal, najlažje) in zapisati o Poslovanju leningrajskega državnega teatra Komissarževskaja naslednje: Komedijanti iz Sovjetske zveze so Se odzvali vabilu Slovenskega stalnega gledališča (kot mi je znano, sta gledališči podpisali nekakšno konvencijo e sodelovanju in glede na to bo tudi J5SG čez kaka dva tedna gostovalo v Leningradu s »Stričkom Vanjo« in “Lepo Vido«) in v četrtek, petek in so-ooto v Trstu, v ponedeljek pa v Gorici Poslovali z dvema predstavama. Samo m podatek je vreden posebnega pou-oarka, saj kaže na to, da si vodstvo bešega gledališča želi načrtnejšega Predstavljanja »drugačnih« odrskih izrazov, žanrov in vizij, s čimer seveda *ri krog vednosti našega občinstva, oočanje je vedno dobra stvar in stik ruskim gledališčem je glede tega ^elo poučno dejanje, ki že takoj kaže Prizor iz komedije Pozabiti Herostrata tudi na neko protislovnost: gre za dve trajnosti, ki se izražata tako, da je po ni strani ruska gledališka beseda arn precej tuja, nemara zaostaja za aso na ravni neposrednosti in sodob-boga načina igranja (kar vse je zagoto-o dediščina velike zaprtosti, v kateri n živela »uradna« sovjetska umetnost), b drugi strani pa je očitno, da gre za 6 korenine tako imenovanega slo-sbuškega sveta, ki približuje vse, kar ; ba odru dogaja, skratka atmosfera, Povednost, stil ne delujejo kot nekaj ovega, anlpak kot nekaj, kar že lep as nosimo v sebi. To je vsekakor za-ti'mivo in na tej točki se kaže avten-cdost dogodka, kateremu smo bili Pr!ča v tržaškem Kulturnem domu. ^al si obeh predstav leningrajskih bmskih umetnikov nismo mogli tj *®dati. Videli smo le prvo - »Pozabi-«erostrata« -, ki kljub pretirani raz-benosti vendarle ponuja v razbiralo v nekai kar se da zanimivih elemen-Uo 'v,V katere velja ugrizniti kot v soč-Se, bruško. Akcent pade že sam po 1 na sceno, ki je zares nekaj poseb-tiv9a: inventivna, funkcionalna, suges-tv bb' s poudarjeno igro luči, ki us-5 Laj° različne ambiente, ko svoje § *je usmerjajo v odprtine v ozadju. er. Qb pa je predstava grajena na Ve jč^nih scenografskih elementih, j0 bdar tako značilnih in okarakteriza-bit' '■ da posebne odvečne kuliserije tui.bi treba. Ob tem smo lahko sledili izr1 lzrednemu glasovnemu vzponu in p*** ritmiki nekaterih igralcev, kale em Pr* protagonistu Aleksandru vu jVu in efeškemu glavarju Stanisla-Landgrafu pa tudi pri drugih, ki so dopolnjevali pravzaprav filozofsko obarvano predstavo oziroma tekst sodobnega ruskega dramatika Grigorija Gorina. Sodelovanje med teatrom Komissarževskaja in Slovenskim stalnim gledališčem je tako eden tistih izstopajočih dogodkov, ki bi nemara zaslužil še kaj več od priložnostnega zapisa. Vendar se zdi, da takega dogodka niti ni treba posebej poudarjati, saj je na dlani vsem, ki se ta čas zazirajo v široko in odprto Evropo, v kateri je in v prihodnje bo brez dvoma še bolj posegala umetnost kot vezni člen različnosti posameznih narodov in kultur, in združevalni v človeški toplini. GIPSV Četrti abonmajski kvartet Glasbene matice Kar raznolik spored Zagrebškega kvarteta Gost četrtega abonmajskega koncerta Glasbene matice je bil v torek v Kulturnem domu v Trstu Zagrebški godalni kvartet. Sestavljajo ga violinista Goran Končar in Goran Bakrač, violist Ante Živkovič in vi-lončelist Josip Stojanovič. V sedanji sestavi koncertira od leta 1988. Za svoj tržaški nastop si je Zagrebški godalni kvartet izbral zanimiv in stilno raznolik spored, v katerem je poslušalcem predstavil najprej eno zadnjih komornih instrumentalnih del zagrebškega organista in skladatelja Andreja Klobučarja, III. godalni kvartet, katerega krstna izvedba je bila letos v Zagrebu, Mozartov Godalni kvartet v C-duru KV 465 iz cikla njegovih šestih godalnih kvartetov, ter Ravelov Godalni kvartet v F-duru, edino tovrstno delo francoskega skladatelja. Muziciranje v kvartetu je sila delikatno, saj zahteva ne le tehnično preciznost posameznih inštrumentov marveč v enaki meri tudi njihovo medsebojno uravnovešenost in barvno sozvočnost. Vsak, tudi najmanjši odstop, lahko rahlja inter-pretacijsko enovitost in poruši notranja ravnovesja. Zagrebški kvartet je pokazal, da se zna tem nevarnostim izogniti, kar je pokazal zlasti v Klobučarjevi skladbi in pa pri Ravelu, manj pa pri Mozartu, kjer je njegovo muziciranje ostalo dokaj površinsko, intonančno ne dovolj čisto in enolično. Pri Klobučarjevem III. godalnem kvartetu je bila zaznavna orgelska obdelava zvoka, vendar prežeta z modernimi zvočnimi izrazili, katerim so se zagrebški izvajalci znali smiselno prilagoditi v interpretaciji, ki je prozorno nakazovala nemir, ki preveva delo tako v počasnih kot hitrih stavkih, pa tudi nekoliko ljudsko obarvanost zlasti v plesnem ritmu zaključnega Vivace. V Mozartovem, tako imenovanem »Kvartetu disonanc«, zvočna čistost ni prišla do polnega izraza, čeprav nam je Zagrebški kvartet tudi v njem na trenutke ponudil zavzet interpretativni pristop, zlasti v prvem in drugem stavku. Pač pa so se zagrebški gostje razigrali v Ravelo-vem mladostnem Kvartetu, v katerem sta v lahkotno briljantni izvedbi prišli do izraza melodična lepota ter ritmična in harmonska inventivnost tega mojstrskega dela. Izstopala je tudi lepa zvočnost posameznih inštrumentov, predvsem viole. Za dodatek je Zagrebški kvartet zaigral še Finale iz Dvorakovega Kvarteta op. 96, živahen, z elementi češke narodne glasbe in plesno ritmiko prežet stavek, ki so ga zagrebški mojstri podali s sproščeno igrivostjo, (-en) V Trstu prvo srečanje dekliških pevskih zborov Pod okriljem Dekliškega zbora Glasbene matice in v okviru njene vzporedne koncertne sezone, bo jutri, 1. decembra, ob 20.30 v Evangeličansko luteranski cerkvi na Trgu Panfili prvo srečanje dekliških pevskih zborov. Predstavili se bodo štirje zbori: Mladinska skupina "Gruppo giovanile", občinske glasbene šole iz Rude, Dekliški pevski zbor "Vesela pomlad" z Opčin, Pevski zbor "Corale S. Pio X." iz Trsta in Dekliški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. Mladinska skupina Gruppo giovanile iz Rude, ki jo vodi dirigentka in ustanoviteljica Gianna Visin-tin, je nadaljevanje otroškega zbora, ki deluje v okviru iste občinske glasbene šole. Javno se je prvič predstavila leta 1988 z nastopom na deželni reviji "Goro vivo", ha kateri se je uvrstila v prvo kakovostno skupino. Nastopala je tudi v tujini na Madžarskem in v Nemčiji, dosegla drugo nagrado na vsedržavnem tekmovanju v Arezzu leta 1989 in letos tretjo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Giessnu v Zvezni republiki Nemčiji. Na sobotnem koncertu bo nastopila z naslednjim sporedom: T. Merley -Though Philomena, G. F. Anerie - Gloria cantare dTangioli del cielo in /o dicea Tuno, J. Janneguin -Ce moy de may, M. Praetorius - Ecce Maria, Z. Ko-daly - Turot eszik e cigany, G. Visintin, Spiritual -Waylaring stranger, H. Weiss-Steinberg - At tu cas-ta. Dekliški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin, ki ga vodi g. Franc Pohajač, je nova skupina v okviru zborov Vesela pomlad. Sestavljajo jo pevke s srednjo starostjo 16 let, ki so več let pele v mladinskem pevskem zboru in z njim sodelovale na številnih nastopih doma in v Sloveniji ter na Švedskem in v Kanadi. Posvečajo se študiju ljudskih pesmi različnih narodov, postopno pa se soočajo tudi s polifonijo. Doslej še niso sodelovale na nobenem zborovskem tekmovanju, prijavile pa so se na 25. vseitali-jansko zborovsko tekmovanje, ki bo v Vittorio Venelo in sicer v kategorijo ljudskih pesmi. Tokrat bodo nastopile z naslednjimi pesmimi: J. Gallus - Gloria laus et honor; U. Vrabec - Doma (besedilo Stana Vinšek), Tinke, Tonke, Patalonke po zapisu ljudskih pesmi iz Mersina v priredbi P. Merkuja, Ze slovu, tržaška ljudska v priredbi A. Vodopivca, Jezus in ajdovska deklica, ljudska iz Križa pri Trstu v priredbi P. Merkuja, O veni sonne, ljudska s Kalabrije v priredbi Orlanda Dipiazze in Lipa ma Marica, rezijanska ljudska prav tako v priredbi Orlanda Dipiazze. Zbor Corale S. Pio X., ki ga od ustanovitve leta 1981 vodi Chiara Moro, diplomantka iz orgel in orgelske kompozicije na konservatoriju Tartini v Trstu z izpopolnjevalnimi tečaji v Trentu in v Budimpešti, sestavljajo dekleta v starosti od 16 do 25 let. Njegov repertoar obsega cerkveno in posvetno polifonijo od Palestrine do Kodalyja, od Mozarta do Dvoržaka, dela sodobnih avtorjev Viozzija, Corala in Martinol-lija, lokalno in mednarodno folkloro. Dosegel je številna priznanja in nagrade na koncertih v Italiji in inozemstvu, zlasti na Madžarskem. Vzdržuje stike z mladinskim zborom "Heribert Svetel" iz Maribora, katerega je tudi gostil. Sodeloval je na tekmovanju v Arezzu, letos pa je izvedel Pergolesijevo Stabat mater v cerkvi Madonna del Mare z godalnim orkestrom gledališča Verdi. Na sporedu bo imel pesmi: Marinaresca v priredbi A. Martinollija, C. Festa - Madonna io v arno e taccio, T. Garbizu - Pasayan, Xexenak, R. Schumann - Die Capelle, T. Pnito - Zai, Itxoiten, T. Schott - Leet my people go. Dekliškega zbora Glasbene matice in njegovega dirigenta Stojana Kureta gotovo ni treba posebej predstavljati, saj sta našim ljubiteljem petja'in glasbe oba dobro poznana. Pa vendar: Dekliški zbor Glasbene matice je bil ustanovljen leta 1987 na pobudo starejših pevk prejšnjega nepozabnega Mladinskega pevskega zbora, ki ga je tudi vodil prof. Kuret. Zbor redno nastopa na revijah in raznih proslavah na Tržaškem, leta 1988 in 1990 se je udeležil meddeželne revije Furlanije-Julijske krajine in se obakrat uvrstil v skupino najboljših. Je dobitnik bronaste plakete mesta Maribor na reviji "Naša pesem" 1990, sodeloval je na tekmovanju "C.A. Seghiz-zi" v Gorici, kjer je nastopal v vseh treh kategorijah - polifonski, folklorni in projekt-programu in bil ocenjen od 80 do 85 točk. Sedaj se pripravlja na tekmovanje v Vittoriu Venetu, ki bo 9. decembra. Kot zbor-gostitelj bo na sobotnem koncertu zapel le štiri pesmi: J. Gallus Regnum mundi, P. Kostiai-nen - Konsertti, P. Merku - Tre canzoncine triestine, P. I. Čajkovski - Bez pari da bez vremenji. Obeta se nam torej lep pevski večer mladih glasov s precej zanimivim in tudi zahtevnim sporedom. Jože Koren Zastopnik PEUGEOT TALBOT autopalma SvJ Enrico Burra & c. PEUGEOT Al^ Romeo 33 station vvagon 4x4 1984 srebrn OBIANCHI Y 10 LX 1988 CIT Voriave barve RlAf0^ 10 RE sivorjave barve fiat r^° 1987 sin*e barve Fiat S 1984 sivorjave barve FORg CHT 1988 sivorjave barve M, F^TA 1,3 s 1984 antracitno rdeč pEUqf ^ 190 ^ 1984 sive barve ba|eTba?5 AVT0MATSK11987 4°B SR 1,9 ja 1988 sivorjav d Tricesimo (TAVAGNACCO) a (0432) 570627 ___odna predklicna štev. 9939 IZREDNE PRILOŽNOSTI DELTA LX 1,3 nova iz tovarne metalizirane barve električno zapiranje oken centralizirano zaklepanje vrat zatemnjene šipe kolesa iz lahke kovine gume z znižanim profilom zložljiv in predeljen zadnji sedež digitalna ura števec obratov itd. CENA: 13.600.000 LIR (carina izključena) pripravljena za predajo v različnih barvah A. RUGGENINI Drevored Tricesimo 13 VIDEM - TAVAGNACCO ITALIJA (0432) 570595 mednarodna predklicna štev. 9939 ALFA ROMEO 33 0UAD. 0R0 1985 LANCIA DELTA 1300 1983 FIAT 126 P4 in PANDA - različni modeli FIAT 131 - različni modeli FIAT UNO 45 in 60 - različni modeli FIAT RITMO 75 S in 60 CL 1983 RENAULT R 4 - različni modeli RENAULT R 5 in SR 5 - različni modeli RENAULT R 5 Alpine 1400 cc 1979 RENAULT R 11 TCE 1985 RENAULT R 25 TX (12 varovalk) 1990 RENAULT ESPACE TSE 2000 cc bencin 1987 ROVER RANGE ROVER 2P pl. pogon dec. 1979 DOSTAVNA IN KOMBINIRANA VOZILA RENAULT, OPEL različni modeli B0RT0L0TTI ZASTOPNIK RENAULT »Premikati se, danes« Drevored Venezia 120 CODROIPO - VIDEM (ITALIJA) tel. (0432) 900777 mednarodna predklicna štev. 9939 VIDEM PORDENON ooJSS^ •---------* CODROIPO Friulauto s.p.a. VIDEM - PORDENON P0RT0GRUAR0 - CERVIGNAN0 AUTOBIANCHI A 112 INNOCENTI MINI »CLUBMAN« FIAT 128 1100 FIAT 127 S FIAT 127 FIAT PANDA 30 FIAT RITMO 60 CL FIAT 131 1,3 CL LANCIA DELTA 1,6 LANCIA PRISMA 1,6 LANCIA DELTA 1,5 VW GOLF 1100/3P RENAULT 14 TL RENAULT 9 TD MERCEDES 240 D 1971 rjav 1981 temnoplav z vinilsko streho 1973 zelen 1981 bel 1979 srebrn metal. 1983 bel 1982 sinjeplav metal. 1975 bel 1983 srebrn metal. 1983 rjav metal. 1981 sinjeplav 1981 rdeč 1982 bež 1984 bel 1984 temnoplav MEDNARODNA PREDKLICNA ŠTEV. 9939 VIDEM: Ul. Nazlonale 17 • tel. (0432) 570345 PORDENON: Drevored Venezia 59 tel. (0434) 30231 P0RT0GRUAR0: Drevored Venezia 43 tel. (0421) 274412 CERVIGNAN0 DEL FRIULI: Ul. Ramazzotti 1 tel. (0431) 34106 ZASTOPNIK FIAT km 146,4 ob državni cesti 13 PONTEBBANA COLLALTO - tel. (0432) 784212 mednarodna predklicna štev. 9939 1) FIAT 126 P4 1982 bel 1.900.000 2) FIAT PANDA 750 CL 1986 rdeč 5.800.000 3) FIAT PANDA 1000 CL 1988 bel 6.500.000 4) FIAT UNO 45 3P F. 1988 temnoplav 7,700.000 5) FIAT UNO 70 SX 5P 1987 kvarc metaliz. 9.800.000 6) FIAT UNO TURBO IE 1988 rdeč 12.000,000 7) FIAT GROMA CHT 1987 sinje metaliz. 15.200.000 8) FIAT CROMA IE 1987 kvarc metaliz 16.500.000 9) FIAT TIP01,4 M. 1989 aluminij, met. 12.000.000 10) FIAT TIPO TD 1988 škrlatno rdeč 10.800.000 11) FIAT REGATA 70 S 1986 zlato met 8.200.000 12) FIAT REGATA 85 S 1985 kvarc met 7.500.000 13) LANCIA PRISMA 1,3 1987 zlato met. 12.700.000 14) LANCIA PRISMA 1,6 1983 aluminij, met. 6.800.000 15) VW GOLF CABRIO 1979 zlato met. 7.500.000 16) VW HROŠČ CABRIO 1975 rdeč 13.900.000 17) SUZUKI 410 JS 1984 bet 9.000.000 18) SUBARU SW 4WD1981 aluminij, met. 4.900.000 19) DUCATO KOMBINIRAN 1987 bel 13.900.000 20) FIAT 900 E 1985 bež 5.200.000 Med različnimi tipi rabljenih avtomobilov boste našli model po vaši meri. Ali pa celo paleto avtomobilov Fiat, pripravljenih za predajo. V povratni tekmi je z 2:0 premagal Sampdorio Milanu superpokal Po tekmi med Interjem in Partizanom Osim: »Najboljši mož je bil vratar Zenga« Milan - Sampdoria 2:0 (1:0) STRELCA: Gullit v 45. in Rijkaard v 75. minuti. MILAN: Pazzagli, Tassotti, Maldini, Carbone, Costacurta (Galli od 78'), Ba-resi, Ancelotti, Rijkaard, Agostini, Gullit (Donadoni od 73’), Evani. SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Bo-netti, Pari, Vierchowod, Pellegrini, Mihajličenko, (Dossena od 67'), Katanec (Branca od 83'), Vialli, Mancini, Lombardo. SODNIK: Petrovič (Jug.); KOTI: 7:6, GLEDALCEV: 32 tisoč. MILAN — Milan je drugo leto zapored osvojil evropski superpokal (ki ga podeljujejo zmagovalcu dvoboja med dobitnikoma pokala prvakov in pokala pokalnih zmagovalcev). V povratni tekmi je premagal Sampdorio, potem ko se je prvo srečanje v Genovi končalo pri rezultatu 1:1, Milan je s sinočnjim uspehom po številu velikih mednarodnih lovorik prehitel sloviti Real Madrid, ki je osvojil devet od najbolj prestižnih evropskih pokalov. Milan je sinoči povsem nadigral Sampdorio, ki je bila v podrejenem položaju od začetka do konca in si očitno še ni opomogla po porazu v genovskem derbiju. Varovanci trenerja Boškova so od časa do časa skušali organizirati kak protinapad, a brez večjega učinka, čeprav je Milanov vratar Pazzagli pri 0:1 odbil lep strel Mancinija, Sampdoria pa je tudi zahtevala enajstmetrovko po domnevnem prekršku nad Viallijem. Znani polfinalisti RAVENNA — Polfinalna para svetovnega odbojkarskega klubskega prvenstva sta Mediolanum Milan - Maxicono Parma in Banespa Sao Paolo - Messagge-ro Ravenna. Izidi 3. dne kvalifikacij: CSKA Moskva - Mahd Alžir 3:0, Messag-gero - Maxicono 3:1; Philips - Hirošima 3:1; Mediolanum - Banespa 3:0. Dvoboj med Lombardom (levo) In Baresijem med sinočnjo tekmo (Telefoto AP) MILAN — Inter je v sredo proti Partizanu v prvi tekmi osmine finala pokala UEFA dosegel svojo peto zaporedno zmago v zadnjem mesecu. Novembra je namreč trikrat zmagal v prvenstvu, na evropskem prizorišču pa je v začetku meseca odpravil še angleški Aston Villa. Protagonist preporoda Trapattonijevega moštva je po splošnem mnenju Lothar Matthaus, ki je zdaj vse bližji osvojitvi »zlate žoge«, to je priznanja, ki ga vsako leto podeljujejo najboljšemu evropskemu nogometašu. Kakorkoli že, je bil zadnji uspeh Milančanov s 3:0 zaslužen, vendar pa nekoliko krivičen do Beograjčanov, ki težkemu porazu navkljub niso zapustili tako slabega vtisa, čeprav jim slabosti ne manjka, pa tudi naivnosti ne. Selektor jugoslovanske reprezentance Ivica Osim, ki si je tekmo v Milanu ogledal kot gost beograjskega kluba je izjavil, da je bil najboljši mož na igrišču Interjev vratar SP v rokometu: »modre« odlične SEUL — Jugoslovanske rokometašice so dosegle včeraj na svetovnem rokometnem prvenstvu fenomenalno zmago proti Južni Koreji (28:24), s katero so si — ob istočasnem visokem porazu Kitajk — skorajda zagotovili končno prvo mesto v polfinalni skupini A. Zmaga »modrih« je toliko bolj pomembna, ker so jo dosegle proti domačinkam, ki branijo tudi olimpijski naslov. Tekma je bila sila napeta in borbena. Jugoslovanke so povedle s 4:2, zatem pa so jih Južne Korejke zmedle s presingom čez vse igrišče. Jugoslovanke so izgubile vrsto žog, kar so do- mačinke spretno izkoristile in povedle celo za 6 golov (10:4). »Modre« v tem času celih 15 minut niso dosegle gola, vse dokler ni prišlo do preokreta, za katerega je najbolj zaslužna vratarka Dragica Djurič. Le-ta je ubranila sedemmetrovko, zatem še protinapad. Njeni potezi sta vrnili zaupanje soigralkam, ki so v drugem polčasu dohitele nasprotnice in jih z delnim izidom 5:0 prehitele (23:22). Z dvema protinapadoma so nato Jugoslovanke še utrdile vodstvo in si tako zagotovile senzacionalno zmago. Najboljša v modri vrsti je bila gotovo prav vratarka Dju- ričeva, ki je ubranila kar pet sedemmetrovk. SKUPINA A Izidi: Jugoslavija - Južna Koreja 28:24 (12:15), Poljska - Kitajska 31:17 (12:10), Avstrija - ZRN 24:20 (13:8). Lestvica: Jugoslavija 6 točk, Avstrija in Kitajska 4, Poljska in ZRN 2, Južna Koreja 0. SKUPINA B Izidi: SZ - Bolgarija 33:23 (18:10), NDR - Romunija 15:15 (6:8), Norveška -Danska 20:16 (11:8). Lestvica: SZ in Norveška 6 točk, NDR in Romunija 3, Danska - Bolgarija 0. Zenga, kar navsezadnje pomeni, da so si Beograjčani le ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Osimovi ugotovitvi pa bi dodali še to, da je poleg najboljšega, bil na tekmi tudi najslabši in ta nehvaležni pečat si nemara zasluži edini Partizanov napadalec Djurdjevič, ki je glavni krivec, da Partizan ni zapustil San Sira z dragocenim zadetkom v žepu. Zanj pa velja »olajševalna okoliščina«, da pravzaprav po sposobnostih in karakteristikah niti ni pravi napadalec. Analitiki v Partizanovem taboru so včeraj ugotavljali, da je Partizan edini med šestnajstimi udeleženci osmine finala UEFA, ki v moštvu nima pravega, sodobnega golge-terja. Tega problema pa Beograjčani tudi ne bodo rešili kar čez noč, kajti na jugoslovanskem tržišču ta čas ni človeka, ki bi lahko ustrezal njihovim potrebam. Če je bil Matthaus na San Siru sijajen, njegov rojak Voller pa je v dresu Rome kar trikrat zatresel mrežo francoskega Bordeauxa, se nemškim ekipam pred povratnimi tekmami nasprotno ne obeta veliko. Koln, Leverkusen in dortmundski Borussia so se namreč res slabo odrezali in jim grozi izpad iz konkurence. Sredino kolo pa je bilo vnovič uspešno za Italijane, saj sta Inter in Roma že na varnem, Atalanta ima z rezultatom Id veliko prednost, le Bologna je po dunajskem 0:3 v škripcih. Zanimivo je pri tem, da je Admira Wacker po splošnem mnenju najšibkejši udeleženec osmine finala, treba pa je reči, da so imeli Bolonjčani tudi veliko smole, še posebej velja to za Detarija, ki je trikrat zadel okvir nasprotnikovih vrat. Veselijo pa se igralci Brondbyja io Sportinga iz Lizbone, ki je zmagal v gosteh. Skupno je v sredo padlo 22 točk, dosojena je bila ena sama enajstmetrovka. Skupno je doslej v pokalu UEFA bilo doseženih že 245 golov, v vseh evropskih pokalih pa 521. O njih so spregovorili na občnem zboru v Trstu Vrsta žgočih odprtih vprašanj kolesarske zveze na Tržaškem Aosta kandidat za zimske 01 Pred dnevi je bila v Trstu skupščina štirinajstih društev, ki sestavljajo pokrajinsko kolesarsko zvezo. Čeprav je bila skupščina delovnega značaja, saj je bilo treba po statutu samo podati obračun letošnje sezone, je bilo vseeno precej zanimivih posegov, ki so nakazali probleme, ki tarejo razvoj aktivnega kolesarstva pri nas, predvsem na mladinskem področju. Na Tržaškem delujejo letos štiri društva več kot pred dvema letoma, kljub temu pa je ta šport v Trstu kar se tiče agonizma v krizi, saj resno deluje le pet - šest društev, ostala pa se le redko udejstvujejo. V kolesarsko federacijo v Trstu je včlanjenih 245 oseb, slika pa'je kar se da zaskrbljujoča, saj je sedaj vpisanih le 9 najmlajših, 3 dekleta, 2 mlajša mladinca, 2 ju-niorja, 4 člani, kar 225 pa je cikloama-terjev, trenerjev in vodij društev. Glavni vzrok za tako stanje naj bi bilo kronično pomanjkanje primernih struktur v Trstu, v katerih bi se lahko najmlajši pripravljali, saj je skoraj nemogoče vaditi z začetniki na cestah, ki obkrožajo Trst. K izboljšanju stanja bi lahko precej pripomogla kolesarska steza, rezervirana samo kolesom, ali pa primerna steza tudi v notranjosti tržaškega nogometnega stadiona. Vendar pa je ovir za realizacijo takih načrtov, čeprav je obljub veliko, ogromno. Sedaj se sicer nekaj govori o gradnji primernih stez v tržaški okolici, toda v dolgoročnem obdobju. Nekoliko boljše pa je stanje na organizacijskem področju, kjer so tržaški klubi organizirali vrsto dirk, od mednarodne amaterske in ciklokrosa v režiji KK Adria, do vrste mladinskih dirk klubov SCV Cottur, Seat Cappo-ni, Pedale triestino. Precej pa je bilo tudi dirk za cikloamaterje ter v »moderni« zvrsti mountain bike. R. Pečar RIM — Z »blagoslovom« Italijanskega olimpijskega komiteja CONI je včeraj Aosta uradno predstavila svojo kandidaturo za sedež zimskih olimpijskih iger leta 1988. Predsednik organizacijskega komiteja Bruno Milanesio je ob predstavitvi poudaril, da je kandidatura Aoste »povsem naravna in preprosta, ni prikrojena turističnim in propagandnim namenom, saj tu že desetletja potekajo smučarske tekme.« Aosta ima med drugim nemajhno prednost, da že razpolaga z večino športnih objektov. Po predvidevanjih bi moral organizacijski komite iz morebitnih zimskih olimpijskih iger iztržiti skupno 520 milijonov ameriških dolarjev, stroški pa naj bi znašali skupno 490 milijonov dolarjev. Furuseth zmagal v Dolini Thorens VAL THORENS — Norvežan Ole Christian Furuseth je v tem francos- kem kraju zmagal na veleslalomu veljavnem za mednarodni grand prix. Na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Andre AAmodt, tretji pa je bil Italijan Luca Pesando. Drugi Italijani so se takole uvrstili: Holzer peti, Lad-statter šesti, Senigagliesi sedmi, De Crignis osmi. Zavrnjena priziva Rangerja in Knorra RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je včeraj zavrnila priziva Rangerja in Knorra zoper razsodbo v zvezi s prepirom med nedeljsko tekmo med tema italijanskima prvoligašema. Richardson je bil diskvalificiran za 5 kol, Clemon Johnson, Frank Johnson in Rusconi pa za dve koli. Kareem Abdul Jabbar prispel v Italijo RIM — Kareem Abdul Jabbar, živeča legenda ameriške profesionalne ko- šarke, je prispel včeraj v Rim, kjer 51 bo jutri ogledal ali star game, tekffl0 med najboljšimi »italijanskimi« tujin1' košarkarji. Jabbar, dolgoletni pivo1 slavnih Los Angeles Lakers, bo v sredo sodeloval na tiskovni konferenci v Ravenni, kjer bo na sporedu tudi srečanje med reprezentancama Italije i" Nizozemske. V Trstu občni zbor gimnastične zveze TRST — Jutri bo v Trstu redni ob' čni zbor italijanske gimnastične zvez6. Zbor bo popoldan v konferenčne1" centru na pomorski postaji. Gimna5' tična zveza je v sklopu CONI ena naj' bolj uspešnih v zadnjih letih. Z vztra) nim in skrajno resnim delom se je P°^ vzpela do skoraj najvišjih nivojev svetovni gimnastični areni. V mladinskih odbojkarskih prvenstvih na Goriškem OIympia in Valprapor v ospredju MLADINCI TORRIANA - VALPRAPOR 2:3 (3:15, 0:15, 16:14, 15:12, 9:15) VALPRAPOR: Paoletti, Koršič, Flo-renin, Uršič, Maraž, Kovic, Gravner, Brisco, Gereon, Devetak. Naši predstavniki so na gostovanju v Gradišču začeli v velikem slogu in v prvih dveh nizih povsem nadigrali nasprotnika. V nadaljevanju, ko je trener opravil tudi nekaj menjav, pa je gostujoča ekipa zaigrala dokaj nezbrano in prepričana v lahko zmago. To je povsem zmotilo valovce, ki so predvsem po lastni krivdi klonili v tretjem in četrtem nizu. Na srečo so v odločilnem nizu zbrali dovolj moči in ohranili mirne živce in si tako zagotovili zmago. (Brisco) V tem prvenstvu 01ympia in Valprapor tekmujeta, kdo bo izgubil manj setov in vse bolj jasno postaja, da bosta slovenska derbija odločala o končnem zmagovalcu. IZIDI 6. KOLA: ACLI Ronchi - Tor-riana 3:0, S. Luigi - 01ympia 0:3, OK Val - Intrepida 3:0, Fincantieri - Mossa 3:1. Počival je Turriaco. LESTVICA: 01ympia in OK Valprapor 10, ACLI Ronchi 8, Fincantieri in Torriana 6, Turriaco 4, S. Luigi in Mossa 2, Intrepida 0. MLADINKE IZIDI 6. KOLA: Torriana - Fresco Discount 0:3, Šanson - 01ympia, Pieris - Soča Gostilna Devetak 3:0. LESTVICA: Fresco Discount 12, Šanson in Pieris 8, Soča Gostilna Devetak 6, Soteco 2, 01ympia 0. (MJ) NA TRŽAŠKEM DEKLICE Skupina A VIRTUS - SLOGA A 3:0 (15:7, 15:2, 15:13) SLOGA A: Carli, Čebron, Dapretto, Ferri, Mahnič, Perini, Prelec, Radetti, Stigliani, Stopar, Tensi, Živec. Drugo kolo v tem prvenstvu so mlade slogašice odigrale že v torek zvečer in so v gosteh klonile ekipi Virtus. Razen v drugem setu, ko so zgrešile vse preveč servisov, so se enakovredno kosale z domačinkami, v tretjem pa je bil izid negotov vse do zadnjega sodnikovega žvižga. (Inka) Družabnost sesljanske Cupe ob zaključku letošnje sezone Jadralni klub Čupa Je konec preteklega tedna s prijetno družabn g„jo se je je udeležilo preko 180 članov in prijateljev društva, zaključil0 ja sezono. V orisu dejavnosti kluba je predsednik Marino Košuta P^jralU6^ je postala Čupa s svojimi 280 člani po številu 8. društvo XI. ia Jsta'-"1!, področja italijanske jadralne federacije. Sesljanskemu klubu je Pr® zatelj CONI Giacomi čestital za uspehe in za dobro zastavljeno delova^!1per I"h, pa je vodja športne dejavnosti orisal najboljše dosežke jadralcev ^ yazre® katerimi izstopa 2. mesto Danija Toscana na državnem prvenstvu ^ predv' laser radial. Po nagrajevanju društvene regate se je večer zaključ' janjem diapozitivov na jadralno tematiko Janka Kovačiča. Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem Cicibona - Kontovel derbi kola Za naše ljubitelje košarke bo gotovo osrednja tekma 6. kola promocijskega Prvenstva jutrišnji slovenski derbi med Cicibono in Kontovelom. O jutrišnjem srečanju je Kontovelov trener Igor Meden dejal naslednje: “Vsak derbi je poglavje zase in tako Po tudi za našo tekmo s Cicibono. Mislim pa, da smo vseeno mi favoriti, saJ lahko računamo na višje igralce P°d košema. Če hočemo zmagati, mo-ramo pa stopiti na igrišče maksimalno ^orani, igrati moramo odločno in požrtvovalno od vsega začetka pa do kon-ca.« Cicibonaši so sicer doslej zbrali le dve točki (v slovenskem derbiju proti Kokolu), s prikazano igro pa gotovo n«o razočarali. Tudi na zadnji tekmi Proti Ferroviariu so bili gostiteljem Povsem enakovredni. Cicibonaši se to-mj tudi proti vodilnemu Kontovelu ne Podo tako zlahka predali. Pred težko nalogo bo Sokol v nede-‘J0 proti Barcolani, ki sodi v krog favoritov za napredovanje. Sokolovci, ki v soboto osvojili prvi par točk v tem prvenstvu, so tudi na prijateljski ri proti Kontovelu med tednom dokazali, da so trenutno v zelo dobri ornii in da bi lahko tudi poskrbeli za Prijetno presenečenje. Naj omenimo, da bo v tem kolu Bor Radenska prost. Na Goriškem Domovci doma V četrtem kolu letošnjega promocij-kega prvenstva na Goriškem bodo dornovci jutri igrali na domačih tleh Proti ekipi Petrolifere. Srečanje bo Sekakor zanimivo, saj sta obe ekipi v S prvenstvene tekme Bor Radenska - Flncantlerl (Foto Magajna) prejšnjem kolu prvič slavili in bosta zato želeli nadaljevati zmagovito pot. Brumnovi varovanci so v soboto suvereno odpravili močno peterko Sena-tors, ki je spadala v ožji krog favoritov za prestop v D ligo. Naši fantje so po dveh nerodnih porazih dokazali, kaj so res zmožni, zato imajo tudi jutri dobre možnosti, da pospravijo novi par prvenstvenih točk. Ekipa Petrolifere pa je v prejšnjem kolu odpravila na tujem skromno Polisontino in bo skušala belo-rdečim prekrižati račune. Srečanja med Domom Gometal in Pet-rolifero - gre za mestni derby - so že vrsto let zelo občutena in polna ago-nizma, zato bo tudi jutrišnje prav gotovo na dobrem nivoju. Tekma bo v telovadnici Kulturnega doma ob 18. uri. Najzanimivejše srečanje kola bo v Krminu, kjer se bosta srečali obe še nepremagani moštvi domače Albe in Corridomja iz Fogliana. Mislimo, da imajo manjšo prednost favorita prav domačini, sicer so igralci Corridonija do sedaj prikazali najuspešnejšo igro. V zanimivo četrto kolo spadata še srečanji tretjeuvrščenega Gradeža proti ekipi Senators in Vileša, ki bo gostil zacinjeuvrščeno Polisontino. (af) Mladinsko košarkarsko prvenstvo (2. skupina) Tesen poraz sokolovcev S°KOL - INTERMUGGIA 79:93 (39:42) . SOKOL: Gabrovec, Matej Gruden 4 (2:2), Škrk 20 (4:6), ^hdrej Gruden 24 (4:4), Stanissa 8, Dolhar 19 (3:5), Pertot 4. . OSEBNE NAPAKE: Sokol 21, Intermuggia 13. PROSTI ^£TI: Sokol 13:17, Intermuggia 10:16. TRI TOČKE: Dolhar 3. Sokolovci so proti četrtouvrščenemu moštvu Intermug-e odigrali verjetno najboljšo tekmo v letošnjem prven- kot prvem polčasu so zaigrali res odlično tako v obrambi v naPadu, kjer je bil Škrk skorajda nepogrešljiv 'djučili polčas z zaostankom treh točk. ^ V drugem polčasu pa je prišla na dan p 081 in pomanjkanje enakovrednih menjav. dan pri Sokolu utruje- , Za igro v prvem polčasu si vsa ekipa ekipa zasluži po-Valo- (A. Pertot) Zaostala tekma nogometnega prvenstva najmlajših Pomembna zmaga Primoija FORTITUDO - PRIMORJE 0:2 (0:1) STRELCA: Husu iz 11-metrovke in Kuk. PRIMORJE: Emili, Rebula, Husu, Nadlišek, Guštin, Sardoč, Passelli, Zangari, Širca (Velikonja), Kuk, Pahor (Turk). Ekipa najmlajših Primorja je tudi ta teden dosegla važno zmago in se povzpela na četrto mesto na lestvici za premočno vodilno trojico, ki jo sestavljajo San Giovanni, Triestina in Costalunga. V Miljah so rdeče-rumeni nadigrali domačine, važen pa je bil predvsem prvi zadetek že v 15. min. igre, ko so domačini zakrivili prekršek nad Passellijem v kazenskem prostoru, tako da je Husu iz 11-metrovke realiziral. V drugem polčasu so Miljčani zadeli prečko s strelom izven kazenskega prostora, več pa niso zmogli in tako je Kuk podvojil s točnim udarcem z glavo po predložku Pas-sellija. (Š. M.) Podeljevanje podpor športnim društvom Na podlagi zakona o reorganizaciji krajevnih uprav so pokrajine prevzele od deželne uprave skrb za podeljevanje prispevkov športnim društvom. Vsaka pokrajina mora torej sestaviti svoje pravilnike in zaradi tega bi lahko prišlo do različnih tolmačenj ali različnih prepisov na primer v Trstu in Gorici. Danes si bomo ogledali, le kaj se dogaja v tržaški pokrajini. Kar se tiče leta 1990, je še vsa problematika popolnoma odprta. Do danes ni bil še sprejet proračun za leto 1990 in tako ni znano, kako bodo dejansko porazdeljena sredstva in koliko jih bo na razpolago. Odborništvo je sicer sklicalo posvetovalno komisijo, v kateri je predstavnik ZSŠDI, in so bila sprejeta določena načela, a vendar ne moremo govoriti o dokončni odločitvi. Sam odbornik je pojasnil, da upa v ugoden razplet in da bo pokrajinski odbor utegnil pripraviti odločbe še v teku tega leta. Čisto gotovo je, da ne moremo pričakovati priliva v teku meseca decembra. Naj omenimo vrsto prispevkov: redno delovanje in pobude pokrajinskega značaja, rekreacijske dejavnosti, prispevki za nove gradnje ter prispevki za znižanje obrestne mere pri kreditih za nove gradnje in končno prispevki za nakup trajne opreme (koši za košarko, vrata za nogomet ali rokomet in drugi rekviziti). Namenoma smo omenili pobude krajevnega značaja, saj bodo lahko društva naslovila prošnjo tudi na deželno odborništvo za pobude deželnega ali mednarodnega značaja. Zavedamo se, da bo težko razmejiti take pobude, a vendar društva bodo morala paziti, da ne bodo napravila prošenj na obe ustanovi za iste pobude. Pri nabavi inventarja bodo morala društva predložiti račune kot dokazilo nakupa. Kar se tiče novogradenj, je odbornik sporočil, da namerava vsako leto osredotočiti svojo pozornost le na omejeno število pobud, kar bi omogočalo, da se investicija čim hitreje zaključi. Obstaja tudi možnost, da društvo, ki je v enem letu prejelo prispevek za gradnjo, ne bo prejelo v naslednjih letih dodatnih sredstev za dograditev objekta. Za vsako vrsto prispevka bodo morala društva sestaviti posebno prošnjo. Posvetovalna komisija se zadnje čase ukvarja z pravilnikom, kako naj društva postopajo v letu '91. Odbornik je potrdil, da se namerava strogo pridržati rokov in določil in da bo sleherna prošnja, ki ne bo predstavljena pravočasno ali ki ne bo popolna nemudoma zavrnjena. Poleg tega je bilo tudi sporočeno, da bodo združenja imela važnejšo in odgovornejšo vlogo saj bodo morala poročati o prošnjah, ki jih ne bodo predstavila včlanjena društva. Dogajalo se je namreč, da so nekatera društva prejela prispevke za pobude, ki dejansko niso bile izpeljane. Rok za predložitev prošenj nepreklicno zapade 31. januarja. Takrat bodo morala društva predložiti predračun za leto 1991 z navedbo vseh pobud, za katere se zaprosi prispevek. Iz predračuna - med dohodki -mora biti naveden tudi predvideni prispevek pokrajine, kar bi omogočilo redno izpeljavo dejavnosti. S prvo prošnjo bodo morala društva predložiti tudi prepis overovljenja statuta, ki ga bodo morali na vsaki strani podpisati predsedniki društev. Te listine smo namreč že predložili deželi, a ker ta jih ni posredovala pokrajini, bomo morali obnoviti poto-pek. V teku tega meseca bo odborništvo sestavilo specifične obrazce, ki bodo na razpolago pri združenju, tako da bo olajšano pripravljanje prošenj. ZSŠDI bo poskrbelo, da bodo društva obveščena o celotnem postopku, a vendar je umestno, da se že danes začne zbirati dokumentacija, oziroma da odbori sestavijo čim prej smernice delovanja za prihodnje leto. V tržaški pokrajini nekatera društva samostojno pripravljajo in oddajajo prošenje za prispevke. Kot rečeno, bodo morala društva poročati o delovanju članov in zaradi tega je nujno, da društva pošljejo na urade Združenja vsaj predpise prošenj z vsemi prilogami (razen statuta). Na tak način bo imel zastopnik ZSSDI v rokah vse podatke, da bo skušal zagovarjati predloge članov. Ponovno podčrtamo, da je komisija le posvetovalnega značaja in da je končna odločitev o višini prispevkov le v domeni pokrajinskega odbora, torej političnih sil. ODO KALAN obvestilo ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo jutri, 1. in v nedeljo 2. decembra v dolinski telovadnici. Jutri od 14. do 19. ure; v nedeljo od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. Bari - Inter Bologna - Atalanta Cagliari - Sampdoria Genoa - Parma Juventus - Fiorentina Lazio - Roma Milan - Lecce Napol! - Torino Piša - Cesena Cosenza - Messina Reggina - Lucchese Ternana - Perugia Martina - Sambenedettese 2 x 2 2 x 2 1 1 x 2 1 x 2 1 2 x 2 2 1 x 2 Sj‘er Daneu (letnik 1972, je zače. svoje prve košarkarske korake že pri N kh letih pri Kontovelu, kjer je igral minibasket in prvenstvo propaganda. usd k R prestopil k Boru in v prvenstvu dečkov dosegel enega največjih Ra fi °V naše miadinske košarke sploh: Borova ekipa dečkov je takrat osvo-v te. dieto v Italiji. Walter je nato prestopil v kadetske vrste Jadrana Farco, 1 sezoni pa se je vrnil k matičnemu društvu Kontovelu. Prejšnji teden je Robert Voljč pravilno napovedal 7 rezultatov. konjske dirke - konjske dirke 0etnTrs‘ (kasaška dirka): kljub dvoj-CanJ1 kandikapu je Masguerade skuni^ (skuPina !) naš favorit. V razr>ru1 ^ dirka Gambit Lobell, ki X la9a s hitrim iinišem, v skupini 2 “idenimo Faiga Zi. ^rdn c an (kasaška dirka): Longo-»ovii San (skupina X) bi lahko pose ^ nedeljsko zmago. V skupini 2 skupj^. bo zoperstavil Laghman, v 3, Pi 1 Pozor na lerryja Ciaka. devani ence (kasaška dirka): predvi-bth 1.1® so tveganaja zaradi števll-VsekaVr tetnlh koni- Med favoriti so Cedti (,r Innesto (skupina 2), Inno-(skunJ^apina X, in Giant Dalva 4P‘na 1). ' lskuD> (kasaška dirka): Grucco Jlega 1) je v odlični formi in je b0 idati za zmago. V skupini R, djri.lac di Omar, kljub drugi vr-Nj on,,, . za zmago, v skupini 2 pa v 5- Nfemmo Ignara. IfR boeli