teu»fc j	fr,
vsrncmmamrn
Naračnina za kraljevino s;is
Mesečno 4S K. Letno 576 \L
Inozemstvo:
Mesečno 63 K. Letno S1G K.
Oglasi: enoslolpna mm vrsta za enkrat 2'SO li, večkrat popust.
Bivjastle falistov na Mmkh
POSLUŠEN BOMBNI ATENTAT NA PREDOR PRED REKO. — NA RiiKI £0 FAŠISTI ZAŽGALI JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO ZASTAVO IN SRAMOTILI NAŠO DRŽAVO. — KARABINERJI ODOBRAVAJO TO ZLODEJSTVO. — KAJ F G REČE K TEMU NAŠA VLADA?
Reka, 18. februarja. (Izv.) V železniškem predoru pod hribom pri Reki, nad katerim je moglo hiš z zelo mnogimi stanovalci, so našli bombe, ki so jih tjakaj položili gotovo samo iaš!sti.
Bombe so slučajno našli in jih pravočasno odstranili. Ako bi se to ne zgodilo, bi pri prvem vlaku lahko prišlo do Velikanske nesreče. Ako bi fašistom uspela njihova peklenska nakana, bi nastala eksplozija, porušila predor in s tem zelo veliko hiš. Več tisoč naših ljudi je bilo v smrtni nevarnosti.
Sušak, IS. februarja. (Izv.) Vč;raj popoldne ob 5.30 so fašisti zažgali na Dantejevem trgu jugoslovansko državno zastavo. Pri tem so imeli pravcate orgije v žaljenju in blatenju naše države. Karaanerji so mirnodušno stali ob strani in celo odobravali ta čin podivjane fašistovske drhali. Po svojem »junaštvu« so fašisti lepo odšli, ne da bi jih pri njihovem delu karabinerji le količkaj motili.
da
Nova nezaupnica ttaiilanski vladi.
BONOMI DOŽIVEL STRAŠEN PORAZ. — D EMISIJ A KABINETA.
koj naznani obema zbornicama. (Razmerje glasov je bilo sledeče: za zaupnico Bonomiju zo glasovalo 107 poslancev, proti pa 395. Samoobsebi umevno je, da je moral Bonomi izvajati iz take ogromne nezaupnice konsekvence! Op. uredn.)
Rim, 18. februarja. (Izv.) Ker je bilo ®a včerajšnji seji italijanske poslanske zbornice, na kateri se je določevala usoda Bonomijevega kabineta, glasovanje o zaupnici tako neugodno, da je Večina poslanske zbornice glasovala W°tl zaupnici, je danes vlada sklenila,
Poda kralju demisijo. Odstop se ta-
Dr,, O. Rsrbar o vprašanju pogajanj
s, SSaliio.
Zagreb, 18. febr. (Izv.) Današnja •Slobodna Tribuna« objavlja kratek jSzgovor svojega Sotjrudnika z dr. Otokarjem Rybareni o vprašanju po-Rajanj z Italijo. Dr Rybar je med drugim izjavil, da 'e bila v ponedeljek druga konferenca med zunanjim mini-•trom dr. Ninčičeni, pokrajinskim namestnikom v Dalmaciji Metličičem, našim konzulom v Zadru Cint.ar-i\lar-kovičem in našim poslanikom v Rimu Antonijevičem. Gospodje so zelo podrobno razpravljali o poedinih vprašanjih. Sklenili £o, d$ se povodom i*imske konfernce paralelno z njo razpravlja v Rimu tudi o vprašanjih Zadra. Italijani stojijo na stališču, da se uvede člen 2 rapallske pogodbe, ki %e nanaša na Zadar. Rečeno je, da naj #e sklene poseben sporazum o odno-iajih med Zadrom in njegovim zaledjem. Zato zahteva Italija, da se sklene
poseben sporazum pred evakuacijo tretje cone, da Zadar ne ostane odrezan od zaledja. Maša vladi, je; dejal dr. Rybar, pa zastopa stališče, da ti dve vprašanji nisti zvezani z iunkt:-mom. Italijani morajo tretjo cono na vsak način takoj izprazniti. Sedaj se bo v Rimu na k mfermci videlo, ali se more stvar rešiti z dogovorom, ali pa bo morala naša vlada zadevo spraviti pred zvezo narodov. V pregovorih bo naša delegacija odločno vztrajala na stališču jugoslovenske vlade ’n energično zahtevaU izvršitev rapallske pogodbe in ?e i'e bo -la’a zaplesti ,Y vprašanja, ki niš? / nikaki zveva z evakuacijo tretje cone n z 'prašanjem Zadra. Dr. Rybar ima vtis, da naš zunanji minister dr Ninčič '/<do resno presoja naše odnošaje do Italije, da je di.bro informiran in da bojazni naše javnosti nikakor niso upravičene.
genovska konferenca ODGO-
DENA.
London, !8. febr. (Izv.) K^kor se danes doznava, se bo mednarodna gospodarska konferenca v Genovi odgo-dila do srede aprila.
Zahteve rušite na genovski
KONFERENCI.
Pariz, 18. februarja. {,1x7.) »Ma-tin« objavlja danes brzojavno poročilo svojega dopisnika iz Moskve <_ zahtevali Rusije glede končamo v Genovi: V zmislu člena uo vrrsai!Wke mirovne pogodbe naj se prizmi pv^vo Rusije, da sme labtevati od Nemčije Vse obnove, ki so sc ’ versaiUoski mirovni pogodbi načelno priznale zavezniškim in pridruženim driavam. V inozemstvu založene svote iij rusko brodovje naj se vrnejo. Rusiji. R>isija
bo priznala stare obveznosti, mora oa odkloniti zahtevo, rta bi se že nario-nalizirane tovarne vrrile prejšnjim lastnikom. Glede odšokodnine, ki bi jo dobili lastniki, bi se sklenil dogovor, ali pa bi se jim lahko dale obširne in koristne koncesije.
JUŽNA AFRIKA POVABLJENA NA GENOVSKO KONFERENCO.
Captown, 8. febrmu-ja. (Izvirno.) Generalni guverner Južne Afrike je naznanil parlamentu, da je Južna Afrika sprejela vabilo za udeležbo ni genovski konferenci.
NEMČIJA PLAČUJE!
Pariz, 18. februarja. (Izv.') Uradno se poroča: Nemčija je plačala obrok četrte dekade v znesku 3) milijonov zlatih mark.
Svečana asjdiiema mi našem kraliu.
Beograd, 18. februarja. (Izv.) Danes od 10.30 dalje je kralj Aleksander sprejemal r svečani avdijenci na našem dvoru akreditirane poslanike tujih držav, da mu izroče s^oie poverilnice. Najprvo je bil sprejet češkoslovaški poslanik Kalina, nato poslanik Anglije Young, Belgije Delcoin, potem Francije Simon in Španije Del-gad. Poslaniki so mu izročili poverilnice svojih vlad, s katerimi st akreditirani na jugoslovenskem dvoru. V trenutku, ko je kralj Alesander sprejel v avdijenco poslanike, ie godba kraljeve garde 'ntonita!a himno do-tične države, čije predstavnik je stopil pred kralja, poslanike je spremil h kralju ravnatelj političnega oddelka ministrstva za zunanje stvari Miroslav Jankovič. Svečani avdijenci so prisostvovali upra\nik dvora, pivi adjutant in maršal dvora.
ZAGREB PKOTT RASTOČI DRAGINJI.
Zagreb, 18. f^bruai j'i (Izv.) Ker se cene v zadnjih časih izredno hitro dvigajo, je imel aprt\vizacij?ki <,dbor sejo, da razpravlja o potrebnih koraKih za pobijanje te gro/.ne draginje. Na seji se je ugotovilo, cia so cene posameznim predmetom zadnje dni tia-rastle za 100 in še več odstotkov. Odbor je sklenil, da izda proglas na producente in trgovce, naj ne zborablia-jo dane jim svobodne trgovine, ker bi merodajna mesta bila drugač> izsiljena, da ukrenejo proti njim odredbe, ki bi lahko dovedle do prevvaika k maksimiranju cen. Sklenilo se je tudi, da se v tem pogledu intervenira pri vladi v Beogradu, da v slučaju potie-be odgodi uveljavljenje znanega zakona, ker je treba na vsak način nekaj storiti za pobijania draginje. Mestno poglavarstvo je dalo danes objaviti proglas, v katerem se prebivalstvo, zlasti pa producenti in trgovci poživljajo, naj ne izrabljajo svobode, ki jim je dana z1 zakonom o p »bijanju draginje, ker. bi drugače bile oblasti prisiljene, da intervenirajo in da se povrnejo maksimalne cene.
»Siobodna Tribuna« kritizira hr-vatski blok, o katerem pravi da združuje heterogene socialne in gosooci.ir-ske stranke. List veli, da zastopa vsaka skupina v stranki svoje osebni in tudi osebne interese, ker so v stranki zastopani predstavniki kcriaumentov, kapitalistov in producentov. Iiiicmji delu hrvatskega bloka je mnogi, na tem, da ostanejo maksimalne cene, do-čim vodi drugi del z vso silo borbo za njihovo ukinjen je in za svobodno trgovino, ali bolje rečeno za svobodno plenjenje.
Včeraj je aprovizacijski odbor izvolil depUtaCijo, v kateri sc- župan Hemzel, dr P^ntio. Ve/nrcc, in Šarič. Ta deputacija se je predstavila pokrajinskemu namestniku De~ metroviču in mu obrazložil., da je nujno potrebno,, da državne oblasti nekaj ukrenejo proti sedanji neznosni draginji. Pokrajinski namestnik je obljubil, da bo povodom svojega službenega opravka v Beogradu, kamor odpotuje nocoj, storil pri \ladi vse potrebne korake, da se ugodi pravični želji in zahtevi.
Urednfetvo t
Wo!fova nliea 14. Telei*«
Uprava:
Marijin trg S. Telefon 4#.
Mv*alnj	Rokopisi	se ne vraC-tj«.
r*nko. /aganjera je priložiti zaamk* za odgovor,
^ *****
Koncentracija naprednih sit.
Gospod dr. Kukovec je obiavil v »Jutru* članek, v katerem hoče dokazati, da je v Sloveniji potrebna koncentracija vseh naprednih sil in da se je ta koncentracija pravzaprav že začela. Ker se pojavljajo v glasilu drja. Kukovca že nekaj časa ti glasovi, moramo konštaitrati resnici na ljubo, da so ti glasovi, kakor tudi članek drja. Kukovca, mnogo, mnogo zakasneli, kajti ta koncentracija je že gotova, pa ne šele danes in tudi ne včeraj.
Pod pojmom »naprednega elementa« ne razumemo danes niti liberalca, niti klerikalca in tudi ne socijalista, ker je vsak lahko napreden ali pa nazadnjaški do tiranstva. Napreden človek je tisti, ki daje ljudem najširšo svobodo, ki gleda na življenje z etičnega stališča in to stališče tudi v v$em svojem delovanju uveljavlja; to stališče pa izključuje egoizem v njegovih pojavih, ki pa so nešteti.
'Stranka, ki ji pripada dr. Kukovec, je hoiela na vsak način zavladati #« Slovenskem, dasi je dobro vedela, da tvorijo njeni pristaši neznatno manjšino med slovenskim ljudstvom. V ta namen je sprejela tako ustavo, ki dominira slovenski narod od moči in ga stavlja na milost in nemilost neke po imenu slovenske klike, ki upa, da bo vedno v dobrih odnošajih s centralno vlado. To je bil glavni greh stranke drja. Kukovca, greh vladoželja na vsak način in za vsako ceno, in iz tega greha so se rodili vsi drugi.
Ker je namreč klika vedela, da bo njeno postopanje zadelo na odpor celega» Slovenstva in da ne bo mogla stalno prenesti tega odpora, se je vrgla na to, da zadene Slovenstvo v njegovi korenini, to je v kulturi. Najprej je začela pri jeziku. Ker ga ni mogla kratkomalo izbrisati, ga je začela smešiti s tem, d*, je uvajala nepotrebna srbske izreze, ki plavajo kot žaltavi ocvirki po juhi in r naj pokažejo vso našo 'kulturno mizernost. Potem se je vrgla na univerzo, vrgla se je na ljudsko šolo in naposled na humanistično gimnazijo, ker je slutila, 44 je slovenska kultura močno zasidrana ravno v humanistični gimnaziji.
Za to svojo početje pa je rabila ljudi, ki več navade za denar kot pa za.; knliuro, — in jih je tudi debila. In po načelu, da če ne gre zlepa, mora iti zgrdat . si je izbrala cilj, da mora iti z njo vsak, kdor je po nesreči odvisen od sedanje vlade, — zato se je razpaslo pri ms špljonlranj«, da ne smeš rdli kihniti več, is ni vladi po volji in če si državni uslužbenec. Dentmcira pa se ne samo tajna, ampak tudi javno; treba je pogledati samo po predalih »Jatr*a in »Poiideljka* zloglasnega spomina. O aferi Pribičevič-Merclgonja, ki je najstrašnejše, kar smo doživeli v novi državi — pa naj so očitanja resnična ali podtaknjena —* pa pišejo demokratski, listi na način, da človeku zaostaja sapa. Kdor ne v*rla*.\« me, naj prebere deiriohratsko >'Rtječ* od 15. februarja.
Slovenski narod pa je zdrav, kar je pokazal v vseh dolgih letih svojega *
s. -v.
obstanka, in samo nurfcna je, če je pretrgal enkrat za vselej vse stike z ljudmi?*, ki so hoteli negirati in Iztrebiti iz njega to, kar je bilo v njem najboljšega in tvori njegovo narodno individualnost. Ne maramo staviti na nikogar vprašanju*. — ali še odobrava demokratske metode, ker nočemo nikogar upravljati v dr ego ati celo nesrečo.
Vidite, g. dr. Kukovec, tako je: koncentracija je izvršena, besede o liberalizmu in klerikalizmu so danes postale prazne poze, Im giv, ga k), Imr HH&, najboljšega v slovenskem ljudstvu„
In zato jo Vaš poziv čivkanje zaostale ptice.	’#	'
 -----------------------------------------------------  i------------------------  e-«
ANGLEŠKI T OGOVOR GLEDE EGIPTA.
London, 18. februarja. (l"v.) Kakor poročajo časopisi, »re.lviuevi dogovor glede E"ir>ta ul lijenje protektorata in postavi’e v odgovorne vlade. Dalje vsebuje dogovor pridržka glede varnosti potov, ki spajajo posamezne dele države, odredbe v varutve -uj« ev in varnosti proti vsakemu vmešavanju tujcev.
POGAJANJA MED FRANCIJO IN ANGLIJO GLEDE ORj JENTgKCGA VPRAŠANJA.
Pariz, 18. februarja. (Izv.) Kakor poroča »Petit Pariven«. r.e- > počasi napredujejo pogaian a med Francijo in Anglijo glede reicšenih vpraianj. V orientskem vpraJanju je zadnji razgovor francoskega poslanika Sai..t Aulairea z Lordom Curzonom dovp-del do razčiščenja prehodnih vprašari. Glede jamstev ''a iz.' edbu odločb za-
veznikov so vprašali maršala Fochn njegovo mnenje. Angleška vlada »c proučila tehnične predloge, ki jih ja' stavi! maršal Foch. O glavnih vprašanjih, kakor n. pr. o mejah Tr&cij«’, o morskih ožinuh, Smirni in Ciliciji kt ' pogajanja še nisi začela.
Bmmm poročUa^
Zigr*b, 18. febr. (Izv.) V današnjem privatnem borznem prometu so notirale slodeče de vire: Duru! 5, Berlin 153, Praga 585.50—585,’ Italija 1500. Pariz 2695, Lor*- • do« 134«, Budimpešte 4T.9A, Meiv Yotk 30150.
Beograd, IS. febr. (Ikv.) Valute: do* -larji 75. »emške marke 39.60, bolgarski * ievi 51.50, avstrijske ktone 1.425. Devize! London 337, Ženeva 1510, Milan 376.125, Pr*ja 146, Berlin 38.08, Bukarešta «>.»♦ • . Budimpešta 12.10.
Curih, IS. febr. (Izv.) Berlin 2.775, K<vi' York 513, London 23M, Pariz 45.2S,_ Milaa 25, Prasa 9.o5, BiMlmpeita 0.775, Zagrel? 1.65, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj fl.IS. avstrijske krone 0.0S.
 ----------------...	...»	..	n •■ '
Milchč Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
VI.
Pred grobom.
Nostradamus ni vedel, kako se j'e Vrnil v svoj dvorec. Le nejasno je Pomnil, da se je zgrudil v kraljevi '}obl kakor ubit. Dišavnica, s katero 0 priskočil Djinno, mu je naglo vr-‘Ma zavest. Nato ga je starček odvedel s seboj. Nostradamu se je tudi *delo, da se je vsula v Henrijevo sobo množica ljudi in je rekel nekdo j* svečanim glasom: »Kralj je mr--ev!« — nakar je zaorii vseobči klic: *tivel kralj!« A že je bil zunaj in tik nato v svojem dvorcu. Vse to je bilo ■odobno prikazu iz sanj, ki si jih ni »del kako ra^olmačlti..
Lj Bol mu je tlačila čute. Bil je sam. jp j* s-c°citi po Djinna; toda čutil da ne zmore niti koraka. Šele po .?m iečanju, ihtenju in brezzmi-niV .Vzkr;’:ih se mu je posrečilo avPiti: »Djinnol Djinno!...«
rl Starček je stopil predenj. Nostra-.. nnis j'e hotel planiti k njemu in vprašati . vprašati ! A.Djinno
nKol iesni* ro!io in Nostradamus jc stal na mestu kakor pribit, in
hkrati je opazil z grozo in strmenjem, da se je Djinnova vnanjost čudno izpremenila. Starčkov stas se je zdel višji in čilejši. Posmehljivi plamen je bil izginil iž njegovih oči ter se umeknil neskončni vedrosti, v kateri ni bilo ne žalosti, ne veselja, ne drugačnega človeškega čuv-stva. Nostradamu se je mahoma zazdelo, da je že videl ta obraz.
»Kdo ste?« je vprašal z zastajajočim dihom. »Kje sem vas videl?
Kako sem vas spoznal?«
Djinno je izpregovoril. Nekdaj tako ostri in rezki glas mu je zvenel zdaj čisto in jasno.
»Nostradamus!« je dejal. »Pred triindvajsetimi leti si me videl v podzemlju Velike piramide. Eden nlagov sem, ki čuvajo Uganko, liden tistih, ki so te izkušali naučiti modrosti ...«
»Mojster!« je jeknil Nostradamus ves prepaden. »Mojster!«
Zrušil se je na kolena. Toda Djinno je zmajal z glavo in povzel:
»Skrival si nam svoje maščevalne naklepe, meneč, da si mogočnejši od nas. Ko smo ti dali del moči, katero si bi] res zaslužil, smo te poslali na zemljo, da prebiješ poslednjo izkušnjo. Hoteli smo vedeti, ali boš ob-
vladal uboga človeška čustva, ki so vznemirjala tvoje srce ...«
»Mojster! Mojster!« je ihtel Nostradamus.
»V ta namen smo ti zavezali oči, ki so pri nas že videle Svetlobo. Poslali smo ti sina; nismo ti pa dali zvedeti, kdo je ...«
Iz Nostradamovih prsi je sarjula besna muka.
»Spremljal sem te ves čas, odkar si estavil piramido. Bil sem tvoj pomočnik. A ti, Nostradamus, si pozabil, da je odpuščanje temeljni zakon sleherne modrosti. Upal sem, da se boš umel povzdigniti nad bedna čuvstva, ki so prebivala v tvojem srcu. Potem bi bil moral odpustiti! In jaz bi te bil prijel za roko in bi te bil odvedel k tvojim pokojnim učiteljem, da bi nam bil postal enak. Ti, Nostradamus, pa sl ostal zvest maščevanju; ostal sl človek. Nismo ti branili. Ako si menil, da razbiraš usodo ljudi, smo ti skrbno prikrivali usodo vseh, ki so ti dragi, predvsem usodo tvojega sina...«
»Reši ga! Oh, reši ga!« je zahropel Nostradamus.
»V svoji boli kakor v svojem gnevu si človek... Kaj je nam do enega človeškega življenja več ali
manj? Tvoje muke so ničeve. In ničeva je bila tvoja osveta! Zbogom, Nostradamus...«
Nostradamu se je zdelo, da Djinno izginja, ne da bi se oddaljeval.., Poslednjikrat je iztegni! roke proti prikazni, ki je čedalje hitreje tonila v mrak:
»Ce ste mi zavezali oči in mi niste dali spoznati rodnega sina, privoščite mi vsaj iskrico upanja... vsaj besedo tolažbe ...«
Obraz izginjajočega maga ni odseval ne obljube ne usmiljenja... Le kakor od daleč, bolj v dijhu nego v resničnosti je začul Nostradamus besede:
»Prah človeštva... prah svetov, vrtečih se po neskončnosti... bedni prah, ki ga preganjajo vetrovi časa... Ljubezen, sovraštvo, radost, srd ... prah čuvstev ... prah sreče, prah gorja ...«
Djinno je bil izginil. Nostradamus je trepetaje vstal. Jedva da je še mislil na to bitje — človeka, maga ali duha — ki mu je pravkar izpodbilo vso vero vase. Gnev ga je tresel ob misli, da ni spoznal lastnega otroka in ga je pogubil v svoji slepoti.
»In ona!« je vzkriknll. »Ona, ki sem jo preklel stotisočkrat! Bila mi-je zvesta... še v tempelskih ječali, . vse do smrti, vse do konca svojih muk!«
Njegova bol se je izprevračalt V besnost. Da ni v najglobljem dnu sres' še vedno upal rešiti Beaureversa, gotovo bi se bil umoril. Begal je po svoji prostorni delavnici nnlik zveri. ki se je ujela v past. Strašno ihte-’;" nje je hroplo v njegovem grlu; 'sluge na hodnikih so trepetali od groze, ko so slišali gospodarjev jok.
Muka te ure je bila neizmerna. • Potem se je osvestil.
»Dobro,« je rekel sam pri sebi. »Magi v piramidi mi niso dali spo-": znati sina; toda naučili so me klicati mrtve...«
Nostradamus je hotel govoriti z Marijo Croixmartsko!
Hotel jo je videti, da bi jo prosil odpuščanja; hotel »e je združiti Z njo, da bi mu pomogla rešiti otroka!1.', Brez odlašanja je sklenil izvršiti namen. In da bi bil poizkus uspešnejši, ga je hotel napraviti na Marijinem grobu...
Preden je minilo četrt ure, je bil ' na pokopališču Nedolžnih otročičev.
(Dalje.)
Hi uta-saj m
Povdarjall smo že, kako važnost Je pripisovati uspehu male antante, ako se ji posreči nastopiti v Genovi kot enota in doseči temu primerno upoštevanje na mednarodnem gospodar-»kein in političnem forumu. Saj bi namesto treh manjšin in malo vplivnih držav nastopala sila, ki bi imela za seboj dobrih štirideset milijonov prebivalstva, kar je okroglo toliko, ko vsaka Izmed sodobnih evropskih velesil v svojem domačem državnem ozemlju. S tem bi ilm sicer še daleko ne postala enaka, toda približala bi se jim vendarle v Izdatni merL
Te dm prinaša časopisje vest, da zborujejo v finskem Helsingforsu zastopniki baltiških držav, s ciljem, da dosežejo in dogovore skupni nastop baltiških dr^av na genovski konferenci. Tudi oni obravnavajo predvsem gospodarska vprašanja, saj bo konferenca Urpzlto gospodarska in vrh tega Je v gospodarskih težnjah v položaju baltiških držav la^je doseči enotnost.
Tako se tedaj na drugem koncu Evrope polagoma izoblikuje zveza držav, prav tako kakor v srednji podonavski Evropi. Ta proces grupacije v Večje politične zveze se bo nedvomno nadaljeval in naša dolžnost je, da se zanihamo zanj. Kajti od Adrije in Egejskega morja se vleče tja do Baltiških obal in severnih finskih meja nepretrgana vrsta malih držav, nastalih na razvalinah ali vsaj na račun predvojnih treh velesil Avstrije, Nemčije in Rusije ter naposled Turčije. Oglašali so se že nekateri z željami, da se organizira iz vseh teh držav in državic skupna zveza Srednje Evrope, ki bi tvorila trajno močno in veliko politično celoto med Nemčijo in Rusijo. Taki glasovi so bili če ne utopistični, pa vsaj daleko preuranjenl; na tako skupno zvezo ne verjamemo, ker Je lega prerazlična in pravec političnih in gospodarskih teženj drugače usmerjen na Baltiku in drugače v Podonavju. Obračamo pa pozornost na snujočo se Baltiško zvezo, ker ima ona v ruskih žadevah do gotove mere slične težnje, ko naša zaveznica Romunija, in pa do Poljske, ki leži med obema sedanjima grupacijama. Poljska se nagiba k zvezi z Baltiškimi državami, kamor jo žene razmerje do Rusije, toda po eni strani ima neporavnane spore z Litvo, po drugi pa je značaj Poljske vendarle bistveno različen od onega baltiških držav. Naj navedemo le, da štejejo vse prave baltiške države skupno komaj 6—7 milijone*’ prebivalcev, z Litvo pa 8—9 mil.
V	*ikl zvezi bi morala tedaj Igrati Poljska popolnoma prevladujočo vlogo.
be važnejše pa je, da Ima Poljska v nasprotju z baltiškimi državami svoj veliki spor z Nemčijo. To Jo sili, iskati primerne orijentacije na zapadno stran, kar bi jo moglo privesti v ožje stike z malo antanto.
Ostane tedaj vprašanje: Ali bo skušala Poljska, ceneč visoko svojo moč, ostati osamljena, naslanjajoč se le na Francijo, ali bo Iskala zvezo bodisi z malo antanto ali z Baltiško zvezo, nll pa bi mogla naposled najti priključek na obe strani in tako postati vez med obema večj!ma formacijama.
Pripore Jamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in ta tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
Kosta Vojanovič:
Ijilljaiil spili.
Dvakrat sem se začudil takrat, ko sem prebral podlistek v »Slov. Narodu«, kjer neki hudomušnež govori o dolgovih, uradniških dolgovih. Primaj-ruha, dolgovi — pri današnji valuti! Ali ste poznali barona Heina? To Je bil imeniten gospod, avstrijski pLmič, kranjski deželni predsednik, najvišji upravni uradnik v deželi, eleganten mož, z najlepšo plešo na glavi, kar sem jih kedaj videl, ki se je svetlikala kakor ebonltna plošča, kadar sem ga gledal z galarije deželne zbornice, ko je sedel v vladni klopi. Ta ličnost naj bi bila tedaj mnenja, da uradnik lahko dela dolgove, če kdo — kreditira. Verujem sporočilu Narodovega podlist-karja, ker se spominjam na šušljanje po Ljubljani, kadar se je oglasil pri gospodu Heinu zastopnik sodne ekseku-tive. Gre tedaj samo za kredit. Imeniten ljubljanski bančni ravnatelj ima malo, čedno prijateljico, ki uživa sijajne tautljene brez upravnega svetništva, druga podjetna gospa uživa uvaževa-nja vredne odstotke. Tako rešujejo ne, vi prijatelji ga rešite po svoji spret-kreditno vprašanje ljubljanske kurtiza-ne, vi prijatelji ga rešite po svoji spretnosti* zmožnosti in potrebi...
Koroško pismo.
Dosegli smo rekord — papirnatega denarja je v prometu 200 milijard kron. Posledica tega je, da je denar brez vrednosti, da draginja narašča in je dosegla bajne višine. Država išče kreditov, išče novih dohodkov, a davčni vijak ne more ničesar več iztisniti. Vlada skuša zmanjšati število uradnikov, a tudi to ne gre. Uradnikov, akoravno jih je ogromno število, je vsled komplicirane uprave pravzaprav še premalo in še ti morajo delati nadurno delo.
Dobili smo nove bankovce po 50.000 kron, katerim sledi najbrže nova izdaja po 100.000 kron. Najmanjši denar je sedaj 10 kron. Draži se vse, vsak dan so višje cene, industrijski Izdelki so se vsled visoke češke valute, v kateri mora industrijalec plačati češki premog, tako podražile, da se kupijo v Inozemstvu ceneje. Z bliskovito naglico se bližamo popolnemu bankerotu.
Dne 4. februarja Je šla v Celovec nemška deputacija’ iz Pliberka, broječa do 200 oseb protestirat k deželni vladi zoper razmejitveno komisijo, obenem pa tudi k škofijstvu zahtevat, da odstrani iz Pliberka kaplana Koširja. Rešpekt pa imajo nemčurji pred Jugoslavijo, to se jim mora prignati. Vsled dogodkov ob meji se je razširil po celi Podjuni glas, da Jugoslovani prodirajo na Koroško. Nemčurji v Doberli vasi so spravljali svoje stvari skupaj in bili pripravljeni na beg. Ko je Pliberška deputacija pod vodstvom Herbsta prišla v Celovec, so ljudje splosno govorili: »Prvi begunci so že tukaj!«
Vkljub vsemu propadanju nemčur-jev še vedno ni srečala pamet; niti imunitete poslancev ne respektirajo več. Ko so Slovenci dne 22. januarja zopet ponovili igro »Krivoprisežnik«, se je zbralo pri Majerju do sto nemčur-skih pretepačev iz Tinj, Grabštajna, Sinče vasi itd. Ko so se napili žganja, so šli k Pušu, kjer se je vršila igra, razbijat. Oboroženi so bili s koli in palicami, kjer so imeli nekateri privezane nože. Po igri, ko so naši posamezno odhajali domov, so jih zahrbtno napadli in pretepali. Tekla je kri. Več naših je bilo občutno poškodovanih. Nato so udrli v dvorano, kjer je bil še poslanec, župnik Poljanec v družbi treh zavednih Škocijancev. Vrgli so ga po tleh in neusmiljeno pretepli, ter mu zlomili kost na roki. V svoji podivjanosti bi ga pijane barabe gotovo ubile, da ga niso ubranili pogumni Škocijancl. Zenske in otroke so pretepali divjaki s kolmi.
Nemci nam ne dajo narodnih in kulturnih pravic, oni ne upoštevajo narodnostnih manjšin. Ali res nihče ne more prisiliti Nemcev, da bi postopali z nami vsaj človeško? Ali so res prazne tiste besede in obljube, ko je meseca oktobra 1920. po plebiscitu pisalo slovensko časopisje, da bo Jugoslavija pazila na nas ob meji s puško ob nogi, da se nam ne zgodi krivica? V frazer-stvu in banalnih izrazih smo Slovenci res mojstri In to je vse. Nemci pretepajo do krvi naše ljudi, napadajo Jih zahrbtno izza oglov, ne respektirajo poslancev, a Jugoslavija se niti ne zmeni. Sramotno, da so se Cehi začeli zanimati za nas, dočim je Jugoslovija gluha in slepa. Ali res Jugoslavija nima toliko moči, da bi energično prisilila skrahirano Avstrijo, da nam zagotovi osebno varnost? Brezbrižnost, in apatija vseh slovenskih krogov je vzrok, da smo izgubili plebiscit in isto je tudi vzrok, da je Koroška v javnosti pozabljena, da smo na milost in nemilost izročeni nemčurskemu barbarstvu.
Ko je proti poslancu Poljancu In Slovencem pričakovati ponovnih, hujših ekscesov in izgredov, nujno prosimo intervencije s strani jugoslov. vlade.
Zame bi bilo vprašanje važno le v toliko, ker želim priti na čajanko h gospodu kraljevemu namestniku, a mi manjka primernih hlač, lepih modnih hlač, ki stanejo pri vseh ljubljanskih konfckc'jah vsaj 1200 K, gospod Hein pa ni imel takrat niti toliko vseh mesečnih dohodkov.
Le pesimisti trdijo, da ni več idealov. Velika zmota. Marsikomu so nedosegljiv ideal lepe modne hlače. Imam znanca, ki sanja o solidni suknji, neka gospa najrajši govori o visokih rjavili čevljih in svilenih nogavicah, večina ljubljanskega ženstva razmišlja o bar-žunastem plašču, ki velja le 10.000 jugoslovanskih ali 250 tisoč avstrijskih kron. Vsi naši vestni č:novniki hrepenijo po visokih, visokih činovnih razredih. Ali ni idealov? Ideali so, samo materializirajo se ali pa se materija idealizira. Najženijalnejš! nemški norec Nietsche je vrgel že takrat pravo besedo v svet: Unwertung aller VVerte.
Lepa, zgovorna, okrogla smehljajoča se, koketna soproga ali soprogica narodnega poslanika je nedavno vabila na čajanko mojo čedno sorodnico, ki slučajno bobha na milijonih. Takrat je zopet zažarelo v mojem srcu, s prav mladeniškim ognjem sem zasanjal o mnogobrojni družbi, veselih in lepih obrazih, svilenih oblekah in lepih, seveda moških hlačah, prav koncem pa
. Soh ali pni?
Zadnje dni čitamo v naših listih o nekaki preosnovi družinskih doklad in med uradništvo že gre razburljiv glas, da namerava vlada odrediti to pre-osnovo na ta način, da bi bile udarjene predvsem uradniške družine. Uverjeni smo sicer, da ni nikogar v poslanskih ali vladnih krogih, ki bi bil udarjen s tako slepoto, da bi hotel še v tem oziru povečevati že itak ogromno nezadovoljnost in tirati v pogubo tiste, ki so pravzaprav v današnjih razmerah edini nosltelji državne misli.
O	tej preosnovi je sprožil nekdo v »Napreju« vprašanje, kdo lažje živi, samec ali družinski oče ter je postavil gorostasno trditev, da poročeni lažje shajajo kakor samci, kar je uredništvo omenjenega lista primerno zavrnilo. — Resnica Je le, da ne more danes živeti ob svoji plači niti samec niti oženjenec. Vendar je vprašanje tolike važnosti, da je vredno o njem razpravljati načelno zlasti še z vidika, če je država dolžna, da daje poročenim posebne družinske doklade.
Nasprotniki posebnih družinskih doklad postavljajo tezo, da mora dajati država za enako delo tudi enako plačilo. S pravnega in moralnega stališča glede na poedinca je to naziranje popolnoma pravilno in mu tudi nihče ne oporeka. Toda stvar dobi takoj drugo lice, če je premotrimo s stališča, da je človek socijalno bitje, ki tvori osobito na višji kulturni stopnji večje edinice, kakor družino, občino, državo. Ako vzamemo državo kot najvišji stvor tega ali onega naroda, kot mogočno socijalno zgradbo, v kateri morajo kloniti vsa stremljenja poedinca, če bi bila v škodo skupnosti, da mora ta skupina posameznikov, ki jo imenujemo recimo država, pospeševati vse ono, kar dela državo močno* zdravo, veliko, skratka, kar krepi državni organizem. Sedaj nastane vprašanje: Kdo je za ohranitev narodnosti, države večjega pomena, samec ali družina? Država, narod, ki bi obstajal iz samih samcev in samic, bi bila zapisana smrti, država z zdravimi in zadovoljnimi družinami mora rasti, se razvijati, ima bodočnost in država jih mora podpirati iz golega nagona samoohranitve. Splošno socija’nega ali socijaino-državnega stališča je samec nekaj ne-norma’nega, kar skupnosti ne pospešuje v taki meri, kakor tisti, ki ustvari družino, ki je temelj vsake soci!a’ne tvorbe, zlasti države In je družina že po svoji eksistenci nekaj socijalnega, samec nekaj individualističnega. S tem je podano vsaki državi stališče, da ni samo upravičena, ampak naravnost dolžna, da podpira ustanovitev družin in skrbi za njihov najboljši obstoj in se nikdar in nikoli ne sme postaviti na stališče, da je število otrok in sploh družina zasebna stvar posameznika. Tako asocijalno, materijalistično stališče bi potem lahko zastopala napram vsem skupnim zadevam gospodarskega, so-cija’nega ali kulturnega značaja. S tem bi država sankcionirala svoj razpad In negirala upravičenost svoje eksistence.
Oglejmo si zadevo še z vsakdanjega, čisto praktičnega ■življenja. Kdo živi lažje, samec ali oženjeni? Samec sme od države zahtevati toliko, da lahko živi. Recimo, da potrebuje danes za svoje potrebe 4000 K mesečna Ali more z enakim denarjem živeti mož z ženo? Govorimo konkretno: dva kosa kruha veljata več kakor eden, dva para čevljev več kakor eden, dve obleki več kakor ena. Ali naj govorimo o očetu, ki Ima dva, tri, štiri ali celo osem otrok? Takega človeka stanejo samo
celo o dragoccnem avtomobilu poljubne marke. Z dolgovi ni nič!
Fant, premagaj se, dolg boš delal v slabi valuti, plačeval ga boš pa v dobrih, pristnih jugoslovanskih dinarjih, ker verujem v zdravje in najdaljše življenje naše domovine, ki Je že prenesla toliko grehov svojih sinov, onih, ki mislijo, da niso grešniki In tistih, ki ve-doma grešijo.
Večjo popularnost kakor dolg vživa danes beseda verižnik in Š3 večjo ve-rižnik sam. Ako bomo še v bodoče tako vrlo napredovali, se bo kmalu tvoj sosed pri kavarniški mizi mimodušno predstavil: Vekoslav Kapun, verižnik. Med prijatelji in znanci ima že itak velik renome, gospod I., komisar nekega od boga in ljudi pozabljenega oddelka veriži z ogljem, gospod B., asistent posreduje pri prodaji masti, salam In kranjskih klobas, žel. inšpektor C. preskrbuje vagone za primerno denarno priznanje, gorpod načelnik, ne vem katerega oddelka Je izvrsten manipulant pri zaračunavanju dijet Iz državne blagajne, v svojih uradnih urah pa dela načrte za posredovanje pri prodaji lesa In telet, s katerimi sicer uradno nima nikake zveze, a je pri tem priznano najzvestejši jugoslovanski državljan, ki bi dal kri In blago za svojo očetnjavo ter Je ugleden član vseh rodoljubnih društev. V kateri verižni*
šolske potrebščine mesečno toliko, kakor samca kosilo in večerja. Morda se je dalo v mirnem času kaj prištediti pri skupni hrani v družini. Danes je to izključeno. Ako stane 1 krompir 60 vinarjev, stane 5 krompirjev 5 krat 60 vinarjev, t. j. 300 vinarjev ali 3 krone. To je čista resnica in nič drugega.
Za državo mora tedaj veljati pravilo: Samec mora dobiti za svoje delo tako plačilo, da lahko živi. Noben družinski oče pa ne more živeti z enakimi dohodki in se lahko računa, da vsaka dva nova družinska člana toliko potrebujeta, kakor en samec in bi se tudi morale v tem razmerju zviševati družinske doklade.
Po gornjih načelnih izvajanjih o razmerju med družino in državo je jasno, kakšno stališče mora zavzemati moderna država, če hoče veljati za so-cijalni organizem, če noče izpodkopavati lastnih temeljev.
Eaj za vili zali i Madžarskem.
Te dni so se vršile hrupne seje madžarskega parlamenta, z razgretimi debatami in burnimi prepiri. Na razpravi se je nahajal vladni predlog o volilnem zakonu, toda ker se ni bilo mogoče zediniti na sporazumen i-<hod, je vlada parlament razpustila, glede volilnega zakona pa odredila, da se sestane posebna konferenca, sestoječa iz najvišjih sodnikov v državi, ki naj določi, po katerem volilnem redu se naj vrše volitve v novo skupščino.
Boj za volilni zakon je na Madžarskem že star. Bil je še za starega režima predmet strastnim razpravam v ogrskem džavnem zboru. Takrat je seveda še nosil značaj borbe za molilno reformo, in sicer so si stali nasproti na eni strani madžarski magnatje, vsa grofovska oligarhija z železnim Tiso na čelu, na drugi strani maloštevilni modernejše, demokratično misleči politiki, med njimi na prvem mestu stari Just; za slednjimi so stale množice politično brezpravnih, predvsem proletarijat, ki ni imel niti enega zastopnika v parlamentu in pa nemad-žarske narodnosti, ki so upale z upe-ljavo demokratičnega volilnega reda priboriti si poleg zmage nad fevdalci, tudi najprimitivnejše narodne pravice in politično zastopstvo. Madžaiski grofje so s starim volilnim redom branili svoje fevdalne privilegije, svojo politično premoč, ki je bila v kričečem nasprotju z dejanskim razmerjem prebivalstva, in pa premoč mad-žnrstva nad »narodnostmi«, ki so tvo-nile 50% celokupnega prebivalstva, a niso imele takorekoč nikake politične veljave. Zaman so budimpeštan-ski delavci prirejali velikanske demonstracija, pri katerih je tekla tudi kri, zaman so celo z dunajskega dvora pritiskali na vodilne politike v Pesti; ves napor se je razbil in trdoglavi reakcijonarnosti ošabne gospode, ki je bila vajena le gospodovati in se absolutno ni marala umakniti s svojega privilegiranega mesta.
Po polomu komunističnega režima Bele Kuna je prišla na vlado domala ista gospoda. Kakor preje, tudi sedaj ne mara dati iz rok sv >jega gospostva in vsi napori radikalneiših skupin, da se doseže naprednejši volilni red, so bili brezuspešni. Ravno pri tej priliki se je izkazala v jarki luči nesrečna posledica komunističnih eksperimentov. Ako bi bili ostali na krmilu zmerni demokratično-socijali-stični elementi, ki so ob polomu sprejeli vlado, bi bili mogli izdelati modernim zahtevam odgovarjajoči volilni red, poklicati na njega podlagi na
ški stroki se fundirajo profesorji in sodniki še nisem ugotovil ali pa še niso doumeli novodobnega idealizma, kjer tvori posebno aristokratsko plast carinska stroka.
Dolg, verižništvo ali sorodna manipulacija? Doslej se še nisem odločil. Prišel pa sem do prepričanja, da imajo lepe hlače, lepo suknjo, čeden telovnik s svitlimi gumbi, velik vpliv na bližnjo in daljno okolico. Nikakor niso vsi ljudje pod cilindrom in v lakastih čevljih neumni in omejeni, kakor še niso od vsega početka oblagodarjeni z najvišjo duševnostjo oni, ki nosijo dolge lase in vihrajočo pentljo za vratom. Ibsen je najrajši hodil v cilindru in mnogi veliki državniki in diplomati se silno dobro počutijo v obleki, ki je do zadnje nitke korektna, da diha Iz vsakega žepa sama prijaznost, ljubeznivost in očetovska skrb za najvišje državne blagre, kar pa ni samo grofovska razvada, ker nekateri trdijo, da je zlasti med socijalisti in komunisti dokaj takih, ki naravnost tekmujejo z buržuazno prikrojenimi suknjami, hlačami in z vsemi drugimi pripomočki najsolidnejše zunanjosti.
Pred nekaj tedni so naznanjali Ljubljani veliki rdeči plakati, da bo hodil češki invalid med nebom in zemljo — v tej poziciji je namreč danes dobršen del človeškega rodu —• prav
vlado kmeta in delavca in Madžarska
bi bila danes normalna demokratična država, kjer bi igTali grof ja le š* mu-zealno vlogo. Tako pa le ravno i*’*3 Kun pripomogel magnatom zop<*: n» vlado in bogvedi kdaj se bo sedaj zo* pet našla enako ugodna prilika.
Za nas madžarski v »lilni zakon ni brez važnosti. Ko se je gt vorilo o ak-ciji male antante iroper pučiste na Madžarskem, je stala med našimi za« htevami tudi točka o potrebi demo-kratičnega režima. Kajti dok le/ (.'Stane na vladi v Pešti stara gospoda s staro aristokratsko in narodno—ovmi-stično mentaliteto, tako dolgo se razmerje do nas in ostalih sosedov ne bo zboljšalo, vsaj ne iskreno. Madžarski kmet in delavec, ki gotovo nimata interesa na tem, da bi maloštevilna go* spoda še nadalje sedela na tilniku nekdanjim »narodnostim«, ne bosta go* jila revanšnih in integritetnih teženj. Zato smo zainteresirani na tem, da prideta na vlado in zavzameta v zvezi z inteligenco mesto, ki iima po prirod-nem pravu gre. Sele, kadar se to zgodi, moremo upati na resničen spora* zum z Madžarsko.
Da pa smo od tega še daleč, ja po zadnjih dogodkih očividno.
Fr. Žgeč, stud. phil.
Ljiia isja ie lita lila ia.
Vedno aktualnejše postaja tudi ptS nas vprašanje ljudske visoke šole, čeprav malokdo spozna njeno pravo bistvo in njeno veliko nalogo. Cteto na" vadna poljudna predavanja Doljše ali slabše kvalitete si nadevajo ime ljudske univerze in "?e ne zavedajo niti visokega pomena beseda — univerz« niti besede — ljudska. Ce hočemo biti natančni, moramo nazivati samo ono inštitucijo ljudsko visoko šolo ali ljudsko univerzo, ki nadumestuje ljudstvu, to je kmetu in delavcu, prava univerzo ter mu v kratki dobi nudi vsaj del tega, kar nudi izobražencu na polju vzgoje in splošne izobrazbe, cela vrsta šol od ljudske šole pa gori do univerze. Samo taka inštitucij bi imela pravico, nazivati se ljudska visoka šola in vsi drugi, poizkusi nosijo po krivici to ime.
V	Celju se vršijo že delj časa čisto nesistematično poljudna predavanja, ki so si nadjala, ne vem zakaj, ime ljudska univerza. V Mariboru pa ptd-vzemajo pod imenom ljudske univerze veliko večjo in pomembnejšo akcijo za vzgojo in izobrazbo najširšihi plasti, predvsem pa delavstva-prole* tari jata, ki je nakopičen. Zavrgli so v zadnjem času razkosana predavanja in tudi cikle predavanj, ki so moieio dvigniti mas ali vsaj najboljšega dela delavstva na nižjo kulturno stopnjo. Recimo, da bi hodil kak delavec tudi redno na vsa pre lavanjn, mora vendar pozabiti od nedelje do nedelje večino tega, kar je slišal. Predavanja sp:oh ne morejo vplivati globoko na njejf značaj in le v mali meri mu lahko razširijo obzorje ter poglobijo ujeguvo duševnost. Zato se pečajo v Marib<>ru z načrtom, da bi s« s sistematičnimi tečaji z dnevnim poukom za delavstvo približali vsaj deloma danskemu vzorcu ljudske visoke šole.* V teh tečajih bi se držali smernic, ki jih je začrtala danska ljudska šola z osemdesetletnim delom, ter povzeli po možnosti njen učni načrt, metodo po« dučavanja in vzgajanja ter v glavnem tudi njene cilje.
Kaj bi bila torej naloga teb tečajev za delavstvo, če bi io hoteli spraviti v sklad s cilji danske ljudske visoke šole?
kakor bi nas hotela obiskati prava pravcata Orna roka ali Mož z rdečimi očmi, ki Je ravnokar v filmu razburjal ljubljansko občinstvo. Sneg mu Je bil uničil ves blagajniški uspeh, a vendar se je vozil revež s kolesom po žici pred Mestnim domom skoraj brez gledalcev. Moj sprehod pa je vendar obrnil v to smer.
Radi Mestnega doma so sedanjega predsednika Hribarja včasih strašno zmerjali, a ne vem povedati zakaj. Danes diskutira v dvorani Marij Kogoj« gestikulira Podbevšek in recitirajo najmlajši med mladimi, redno vsak pustni torek pa Imajo tamkaj mesarski pomočniki svoj elitni ples, ki pa nima nič mesarskega, o čemur sem se prepričal, ko sem ga pred leti obiskal iz same radovednosti.
Streliška ulica je še kos stare Ljubljane; nizke hiše z malimi okni in ozkimi stopnicami, ki zaškripljejo In zaječijo, če stopiš nanje, kakor bi vzdihovale po davno minulih lepših časih, spominjajo skoraj na naše vaške domove tam daleč nekje od velike ceste, od zakajenih vagonov, tam kjer sanja slovenska domovina skoraj deviška, nedotaknjena. Koliko slovenskih študentov je že hodilo po tej ulici do ljudske kuhinje, do starega poslpPia> ki s polnim licem zapira in zožuje ulico. Koliko slovenskih intuligcntov
(luno
M !• P»* ^saJcemu» & njih efli W W6r* biti .»«, dati delavstvu in gotovo strokovna znanje aii oprt« iti „ kako nepotrebno in te-‘tuahčno narlslco. Njih n*loja mo-.	— »grabiti Človeka kot celoto
ti« !? P°*ku*at‘ oblikovati, mu raeši-‘ dUs«vno obzorje in pa navaditi sa-°»tojno misliti in razsojati, mu od-S»	** rt>e Pr°blem«, ki se raavj-
LJ0 “nt* prsd njim n* »ocijalnara«
* poaarskem jn političnem polju tor pokesati nove etične vrednote, ki • dossdaj 5e ni poznal ali jih ni v p o.. #T«1. Zato raora biti 'pri tem delu ""nje in gnov le sredstvo, s pomoči© at*reg# gft vzgaja trdne značaje is ®tns osebnosti. Snov je le ‘nodi*, s se človeka oblikuje in p« pre-uštn materijal. ob katsrem se rsz-Ja *jeRovo mišljenje fa čustvovanje.
L 4 U£ai‘ na.i bodo šola za. življenje,
‘ v*£ ia nič maaj; zato tudi ui va£-i * *&J vse se mu je vbilj v glavo, Vazn«jš« jo kak in kaj je po* človek v Um tečaju, kak« mj jo *Premenil.
Seveda stavi poduk, predavanj« ali ^ govor, ki ima ta cilj, največje za-®»e na učitelja samega, od nj^ga je T‘sno vs®. Bogata osebnost nčitelje-w 0 2nala obogatiti tudi učence, j ndar pa t>j povedal nekaj vodilnih n 8 1 P° Metodi, ki jc lastna visoki šo-*tda‘ ^an*kem ‘n Ki 8e j- izkazala do »at ^ 01 naiboI.iša. Gre nam namreč ^jveč ^O8***Ia0 v Q*jkraji*fij času
š Got0yo je velika razlika med na-li ) ^Hiiiljenimi tečaji in dansko * kat° T^oko 80*°> ie nekak zavod, *» ti er*m Sc gojenci ves čas študija p0 .ce* \raja moški tečaj 5 mesecev aenak* P8 tri mesece po leti. Posvet	tara	nimai°	*n s® lahko
vacr0;:1^, ®dinole lastni izobrazbi in ičajočo h * te^aji Pa hi zbrali dora-dv« u . ^iavsko mladino le za kaki ri dnevno in še to po težkem in
ttudapolaetn (Jfeiu. Tam imajo vzgojitelji tatalino vseh 24 ur okrog sebe, pri nas pa je prepuščena; vseh ostalih £3 tir tujim vplivom, ki so lahko dobri ali tudi stlebi in le dve- uri bi imet vzgoitelj na razpolago. Toda tj dve se morata dobro uporabit; in /.amuditi sc ne sme uiti minuta.
Poduk ue sme biti v teh, tečajih nikakor tak, kakor v drugih šolah, ker ni njih cilj znanje, kakor smo ae rekli, temvač vzgoja celega človeka. Splošno imej značaj razgovora, razglabljanja in razjasnevauja, pa tudi pripovedovanja ia predavanja. Vendar mora biti s podukom vedno zveza* še kak drug cilj, bodisi da hoče učitelj navaditi učenca logič*o misliti ( saala-■satika i* fizika), da ga hoče *av*diti pravilno presojati razne pojav« ter iskati vzrokov iti posledk, da mu hoče pokazati nove etične vrednote, utrditi njegov značaj, analizirati »a kaki zgodovinski osebnosti plemenite ia slabe strani značaja itd. itd. ‘I v*»k» uro, a vsakim predavanjem s« mora poskusiti nekaj doseči in poduk samemu sebi ne sme biti cilj, ker j« ravno znanje le sredstvo in uič t«č. b takim podukom se počasi izkristalizira in utrdi plemenit svetovni in življenski nazor pri učencu in to je — uspeh, več si želeti ne moremo.
Da dosego tega cilja imajo na Danskem v ljudskih visokih šalah vpeljane sledeče predmete v zimskem tečaju, ki šteje 860 ur: Matoriničm* (pismena in ustmena) 1S0 ur, agudrvina z literarno in cerkveno zgodovino 'Jjo, matematika iao; telovadba 120; ] ri-rodoslovje 80; zemljepis 60; geometrično risanje 40; Unjigorodstvo 20 in aakonoslovje 2« ar.
V	Nemčiji pa polagajo glavno važnost v večini ljudskih visokih šol na zgodovino, sociologijo, narodno gospodarstvo in naravoslovje, in ti predmeti naj bodo nekako težišče ljudske vzgoje sploh.	'Dalje.)
vlažil interpelacijo proti slabemu postopanu z vojakj v naši amradi in proti nesnažnosti po vojašnicah.
Velesile bodo spoštovale prtrclce Portugalske in Holandije v Tihem oceanu. R*utwj*Y urad javlja k Washing-tona: Zedinjene države, Velika Britanija, Japonska In Francija so kot signa-fcurke dogovor* ee.voricc velesil glede .Tlhosa oceana formalno sporočile Portugalski in Holandiji, da so trdno odločene, spoštovati pravice obeh narodov v območju Tihega oceana.
Mednarodni evharistični kongres. Paper Pij XI. je odredil, da Be raed-•arodni evharistični kongr*# »tvori dae 24. maja.
Neredi v Petrogradu. »Journal j des Debats« javlja, da je prišlo v Pe- | trogradu do neredov. Rdeče čete so | oplenile skladišča ter nato zapustile m e*to. Vzrok neredov j* velika draginja,
Kemoiietična misij« v Carigradu.
V	Carigrad je dospela kemalistlčna misija, ki ji načeluje Jasuf Kemal.
Anglija in Egipt. Pogajanja med Lloyd Georgem, lordom Curzonom ta podmaršalom Alembjrjem so dovedla do popolnega sporazuma glede politike ki aaj s* vodi v Egiptu in o noti. ki jo bo anglelka vlada poslala egipčanski.
H©¥a knjiga!
Ssila .Je ^ zstoib! ,Imzm tiskarne11 v Ljubljani Marijin trg S
KARMEN
novela Proaper M^rimše-a poslovenil Viadimir * evstik. Dobiia se v vseh knjigarnah. Cena breš. din. 7‘50.
Časopisni glasovi.
Politične vesti.
Hej. . Kdo kriv draginje? Še pred kriv jnev' ie Pisal° »Jutro«, da je listih uraginje »klerikalno - socija-Sina a* Ve^na v ljubljanskem ob-rilku svetu- ^ včerajšnjem uvod-in Pa Pravi: »Neodložljiv državni gospodarski interes zahteva, da I« °hemogoči nadaljjia razprodaja se ‘uo^emstvo pod ceno, ker ^rsi to tako na škodo konsumen-^JJ°t na škodo domačega produ-j.nta dobiček pa imajo inozemci.« riov lJe: >>-^^° hoče vlada zajeziti 3Sll..Val draginje, ki preti poplaviti kre niena dolžnost, da izvede trjp2 °dloga z ozirom na razvoj
situacije potrebne gošpodar-jja . * Politične ukrepe « Veseli nas, enkrat javno priznalo, 8afJe ^ana§uje draginje kriva na-jjl'vlla vladna gospodarska politika st ne večina v ljubljanskem občin-ij, 01 svetu, ki se po svojih najboij-w Počeli trudi ublažiti posledice ^‘dnih grehov. Zelo daleč smo že, >1 '710raj° že vladni listi opozarjati Skn na nieno zavoženo gospodar-ttio ^olitiku in njene dolžnosti. Upajoč-’ ■ to ni 'e P^ek v oči strada-L’ .Javnosti in da bodo isti listi y0^la začeli opozarjati tudi na za-Wdn° notrard° politiko, katere re-au-ra je ietotuko nujno potrebna.
5tjv,. Nujna interpelacija socijali-P°sl®adev proti batinsmju. ya^kdistični poslanci Kristan, L>i-1^' * Pejovič in Gjonovič so vložili *tra ’s*ra Prav°sodstva in mini-Sat ?otrani'h del interpelacijo, v lj‘ £ri Protestirajo proti izsiljevanju Jvedi z telesnim mučenjem. Upo-
raba telesnega mučenja je znak barbarstva in današnja doba razpolaga z bolj civiliziranimi sredstvi, ki pa so vkljub temu uspešnejša. Uporaba telesnega mučenja je tudi po zakonu strogo prepovedana. Kako krivično ja telesno mučenje, kaže slučaj, ko je bil v Ljubljani aretiran neki človek, o katerem so mislili, da je Miloš Zlatar, eden izmed udeležencev atentata na regenta. Izpostavljen mukam je dotičnik priznal, da je iskani Zlatar. Pozneje pa se je izkazalo, da je bilo to priznanje izsiljeno po mukah in da dotični človek ni Miloš' Zlatar, To je bila sramota za našo državno upravo. Tudi sedaj pri obravnavi proti atentata osumljenim komunistom so vsi obtoženci izjavili, da so jih grdo pretepali in da so morali priznavati stvari, ki nimajo nikakršne zveze z resnico. Povedali so, da jih je mučil žandarskl podporučnik Vulcoman in eden izmed zaprtih, po imenu Dušan Kostič. Dan na dan čitamo po listih o prestopkih oblasti in marsikaj vidimo na žalost tudi na svoje lastne oči. In vse to mine nekaznovano in vstvar-ja v javnosti mnenje, da je to dežela državnega nasilstva. Kako težko to kompromitira ugled države in našega naroda, ni težko občutiti. Interpelaati zahtevajo preiskavo in najstrožje kaznovanje krivcev, — Radovedni smo, kakšne občutke bi imeli ti krivci, če bi se jim razvezalo jezik z batinami.
Interpelacija proti slabemu ravnanju z vojaštvom. Posl. Brodar (Jug. klub) je v narodni skupščini
»Slevetm* pita, da smo masto demokratične dobili la demokratsko ustavo, ki ni niti najmanje prispela k konsolidaciji drtara, kot so to pred njenim sprejetjem obljubljali demokrati Mesto sploincga zadovoljstva nam je centralistična ustava prinesla spložno nezadovoljstvo, celo v vrstah vladnih strank. Kljub temu pa vodilni vladni možje Se ne kažejo prave volje, da ubere novo pot in se na ljubo državi odrečejo pozul>onosnemu centralističnemu kurzu. — Pododbor za upravno razdelitev države je sprejel izpreminjevalni predlog dr. Dulibiča (Jug. klub), da sedanji politični okrall v Dalmaciji ostanejo tudi nadalje v istem ob-s«žu kot srezke oblasti. Isto, kot za Dalmacijo je dr. Dulibič 2abteval tudi za Slovenijo, toda pododbor je sklepanje glede Slovenije odgodll, da zasliši — prizadete člnitelje. Vlada pa seveda ne misij vprašati ljudstva, ki je edino prizadeto, temveč bo vprašala slovenske demokratske in samostojne poslance, ki danes predstavljajo le še komaj peščico slov. ljudstva. Iz tega je razvidno, <Ja za centralizem in vse njegove posledice v Sloveniji nosijo ravno ti poslanci.
»Jutro« razpravlja o vedno rastoči draginji, ter pravi, da še predno je bilo rešeno vprašanje povišanja plač državnim nameščencem, za katero ni bilo v proračunu in v dvanajstinah nobenga kritja, je naraščajoča draginja že prehitela vse številke, ki so bile določene kot priboljšek. Med tem pa imame pet dolgih in kitičnih mesecev do nove Žetve In nad pol leta do nove klavne sezone. D asi je lansko leto naraščal naš izvoz od meseca de meseca, je vendar naša valuta stalno padala. Italijani so z visoko stoječo Uro pokupili vse razpoložljivo blago ter neprastano tirali cene navzgor. Izvozna carina^ znaša komaj 5 % tržne cene. tako, da ne nudi niti državi posebnih dohodkov. Pri vsem izvozu se oškoduje samo naš konzument, dobiček pa spravljajo v žep Italijani, ki hodijo po blago sami, tako, da nima zaslužka niti domači eksporter. Ako hoče vlada zajeziti nov val draginje, Ki preti poplaviti zemljo, je njena dolžnost, da izvode brez odloga z ozirom na razvoj tržne situacije potrebne gospodarsko-poll-tičile ukrepe.
fNuproj« razpravlja o kreditih ter pravi, da naša država nima za nobeno potrebno stvar kredita. Zaman išče naš finančni minister kredita po svetu in kot je pokazalo zadnje investicijsko posojilo, so ga državi odrekli v veliki meri tudi gospodarsko močni lastni državljani. Kakor po vsem gvetu, je tadj naša vlada končno pričela štediti. Toda kak«? Kar odtegne uradnikom, Ki poginjajo v bedi, podeli ministrom, kar reducira pri bolnicah, nakaže različnim komisijam, in kar črta različnim prosvetnim ustanovam, pripiše vojaštvu. — Ministrski svet je odobril kredit v znesku 1 milijona dinarjev za sprejem rumunskega kralja. Nimamo nič proti temu, da država re-prezentira, saj reprezentira tudi Masaryk in Ljenin in Trocldj. Toda stroške za to
reprezentanco, v kolikor ni nujno potrebna, naj nosijo oni, ki imajo kaj od tega. Na isti seji ministrskega sveta Je bil sedaj na spomlad odobren kredit za zimsko obleko ruskim beguncem. Ni sicer prijetno potepati se po svetu lačen In strgan, toda predvsem mora priti na vrsto domače ljudstvo, katerega pušča vlada gladnega, strganega In — nezadovoljnega.
»Slov. Narod« pravi, da so otročje bolezni naše države težke in številne. Draginja raste neznosno, železnice funkcionirajo slabo, uprava ni najboljša, korupcija še vedno ni zatrta, hrvatsko vprašanje se hoče vsiliti že na mednarodno konferenco, trpimo od slabe letine, skratka vse je tako, da nezadovoljstva nikakor neče biti konec. Demagogi s kričavo in glasno besedo oznanjajo svetu krivca za vse to, ki ni nihče
drug, ko Beograd, centralizem in vlada. Ce bi to troje padlo, bi bilo konec vsem
zlom. Res je kriv Beograd, kriv je centralizem in kriva Je vlada, toda predvsem smo krivi mi sami, in to največ. Korupcijo uredništva je povzročilo korumpirano občinstvo, draginjo so povzročili oni, ki so hodili v Avstrijo po luksuzno blago in nosili s tem po nepotrebnem denar iz države in če Beograd ne gre v Zagreb, ne gre niti Zagreb
v	Beograd in če obstoji politična strast brez dvorna v Beogradu, obstoji tudi pri nas. In Če smejo vsi podražiti svoje Izdelke, moramo tudi državi priznati pravico, da ona poviša svoje davke. Pozabili smo, da je bilo pomanjkanje in beda tudi pred vojno In zato rohnimo sedaj proti naši vladi. Zaman so vse besede in zaman vsi shodi. Rešitev pride le, če pričnemo z gojitvijo dela, varčevanja in plemenitega patrljotlz-ma pri sebi. Kaj bi gledali le napake drugih! Poglejmo enkrat tudi — sebel
»Novi čas« piše o razvoju katoliškega pokreta na Kranjskem, ki se Je začel razvijati v smeri krščanskega socijalizma, ki naj objame v prvi vrsti Hrvate, za njimi pa sploh vso Jugoslavijo: Krek je iz provincl-jalne struje z močno konservativnim ozadjem ustvaril močno stranko z naravnost svetovnim programom, v kateri je prostora za vsakega človeka, ki priznava temeljna etična načela krščanstva, pa naj bo že katoličan ali protestant ali pravoslaven; celo pošten musliman lahko v njej politično zastopa interese svojega naroda in verstva, v kolikor mu je treba politične svobode in kulturne avtonomije. Krščanski socijalci zagovarjajo avtonomijo oz. federalizem, v kolikor je v Jugoslaviji mogoč, toda njihova samouprava je v bistvu drugače zamišljena nego ona hrvatske pravaške buržuazije In Radičeve antiproletarske takozvane kmetske stranke, ld si hočejo z izjemnim položajem zasigurati premoč šovinistične meščanske In kmetske buržuazije, žrtvujoč s tem vse Hrvate izven Banovine. Seveda niso zoper taktično sodelovanje po potrebi. Toda lažje bodo šli skupaj z ostalim pro-levarijatom, ker jih z njim veže težnja za pravičnejšim družabnim redom in globoko prepričanje o popolni ničvrednosti sedanje-
ga reda. Sele, ko zmaga zdruzeoi prOiCfa-rijat, bo vprašanje prave ureditve .nrsc skupne države, ki Jo hoče naše oelarrivr do zadnjega čuvat! i* braniti, prišlo v pra-
vi	tir.
Gospodarstvo.
ljubljanski trn,
Ljubljanslci trg paralelno z drugimi mesti se nahaja t stanju skokoma rastoče drajinj*. Prva naredb* centralne vlade e pobijanju draginje 2 ustanovitvijo občinskih razsodišč je povzročita bojkot domačih trgov in Se obširnejšo orijentacijo trgovcev na tujih tržiščih. Druga naredba centralne viado o pobijanju draginje pa v dijamentralnem nasprotju s prvo onemogoča vaako predpisovanje cen ter dovoljuje trgovcem 25 odstotkov dobička brez razlike blaga. Ta naredba prevedena v prakso dovoljuje sledeče: mesar sme zaslužiti pri enem volu tri do pet tisoč kron, pri enem vagonu moke se sme zaslužiti nad 60.000 kron, pri 1 jajcu 2 K, pri
1	litru mleka 2.50 K, pri 1 kg masla 40 kron itd. V praksi je torej ta 25 odstot-na odmera dobička nemogoča in je tudi nihče ne zahteva izvzemši redkih izjem, kot n. pr. pri sadju vsled stalnega se-gnitja večjih količin blaga. Zadnja naredba centralne vlade pomenja v praksi popolnoma svobodno določanje cen in omogoča največjo zlorabo, ker ne bo nikomur težko dokazati, da ni več zaslužil kot 25 odstotkov. Vsako kaznovanje zlorabe je v praksi po tej nared-bi izključeno.
Ako ostane ta naredba v veljavi, Jo vsak učinkujoč upliv na razvoj cen domačih tržišč nemogoč. Takoj prve dni veljavnosti te naredbe so se cene večini predmetov močno dvignile in kažejo silno tendenco naraščanja. Težko posledice so neizogibne.
Današnje cene najvažnejšim predmetom so sledeče: Goveje meso I. vrsto 44 K, na trgu večinoma 36 in 40 K ter 26 do 32 K. Kvaliteta govejega mesa je slaba in se morajo označiti cene t ozirom na slabo kvaliteto kot Izredno visoke. Teletina 40 K, zahtevajo se pa tudi že cene 44 in 48 K. Svinjina 60 K kg, hrbet brez privage celo 70 K/Slanina mešana 76 K, riba in sal 86 K, mast 88 do 94 K, šunka 100 K, prekajeno meso 80 do 90 K, prekajena glava 34 do 40 K; drobnica 30 do 36 K, klobase suhe 146 K, po! prekajene 96 Kg kokoš 90 do 100 K, raca 100 K, ribi vsled inraza ni bilo mogoče dobaviti. Mleko 10 K, surovo maslo 140 K, čajno 180 K. Sadje: jabolka 32 K I. vrste, II. vrste 28 K, III. vrste 20 K, ena oranža 2 do 6 K po velikosti, mandarine 3 do 5 K, limona 2 do 3 K. Moka št. 0 25 K, najslabša krušna moka 20 K, ješprenj 21 K, otrobi 9 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K, fižol ribničan 15.50 K, prepeličar 16.50 kron, leča 39 K, lušen grah 25 K. Za kruh se zahtevajo zopet višje cene vsled podražitve moke. Cene zelenjave so gorostasne, v prvi vrsti ker ni blaga; kg glavnate solate 120 K, kg en-divje 120 K, motovilca 140 K, radiča 100 K, ena porcija solate same stane torej najmanj 5 K, poznega zelja 14 K, kislega zelja 14 K, ohrovta 16 K, krompirja 7 K, čebule 36 K, rdeče pese 60 K. Ena porcija solate stane 5 K,
-j- Uspeh češke steklarska industrije. Po nedavno izumljenem neraz-bitnem steklu so se seda’ posrečili poizkusi z izdelovajem stekla za umetne oči, ki so se doslej izdelovale samo na Nemškem. Poizkusi imajo praktičen pomen, kajti samo v Ceh-jslo-vaški je 100.000 ljudi, ki nosijo steklene oči.
|jj>„ 1	'■..1...-.—n m-- "■Uim.fli: r T	'
. ^inaio tam kos kruha! Večkrat jih %’aVam po ljubljanskih ulicah, a so *%S ug^e<^ni možje, večinoma pri ji 81 skledi, da se še komaj spominja-Aih	(^ra’ Takrat so stali v dol-
oi5 o*™# kakor Sibirjaki, o k\,sl Pripovedujeta Gorki in Dosto-Sfcbe '■ ^°vinaste znamke so bile po-bjj^, ^aški denar, ki jih je plačevala tfobr ^ske kuhinje. Med dijaškimi Sajjj °lnik' «> bili cajbogatejše zasto-!<a v * Tavčar, Polak ter kanoni-
ki j ’n Kalan. Dr. Tavčar je obha-coj 4asko leto svojo sedemdesetletni 8py0akrat i« bilo mnogo tudi praznega dlcg a, a nihče se ni niti % bese-*>n>te8D£mni! racK0Ve velika srčne do-dentov ‘ie b^hranieval vrsto Štu-#e v, ’ Prav Po svetopisemsko, da naj \k jj}}.]. Ca> M dela desnica. Morda v*hka slovenska osebnost tar0w *adoščenje uacj SVojo skrito kul-. 0i' nad svojun najodličnejšim ti delom
i,!T\ Slr:° hneli lep svet, polu po-
•lačrL^^hih idealov, najdrznejših
’* Cini’ Uas* lahko o vsakem veljati. ~ahkanW« k ,.............e:„	' j.
i^iia?Ulv-rjev° besede: »Siromak je hjj §e'’ ‘ier se je preobjedel idealov, ^Ordn -'U!’ a v®hk mučenec, apostol 5	'	ukradel
K
nezabe-
pri tem tndj drugače misli
m
ho
dej
zslje in
Poslopje v Streliški ulici ima svojo politična, v novejšem času tudi kulturno zgodovino. Zgoraj so se zbirali pred desetletji kranjski deželni poslanci, dejansko gospodovali zastopniki deželne deske, gospodje Barbe, Margeri, Schrvegel in drugi; uajmlajsu slovenska geueracija že skoraj ne pozna več njihovih irnen, nekoč Jih bo omenjal lokalni zgodovinar kakor njihove sople-tnenjake Ravbarje, Turjačane in Ostro-vrharje. Slovenci imamo sploh posebne vrste političen talent, da radi vlečemo za vrv, eni na enem koncu, drugi na drugem, tretji pa a bičem pomaga po svoji potrebi na desno ali levo; tako je bilo v preteklosti, je v sedanjosti in bo najbrž v bodočnosti. Za svojo osebo sem uverjen, da so to krvno sarnouni-čevanje prinesli že iz azijatskih pokrajin naši častitljivi pradedje, ko so se blagovolili naseliti v nekdanji rimski Panoniji.
Od vseh poslanižkih sej, kar so jih zborovali nekdanji kranjski politiki zadnjih desetletji, mi je najbolj ostala v spominu ona, ko je pokazal dr. Oražen v zbornici krvavo manšeto kot spomin, ki ga je prejel, ko je obvezaval žrtve znanih septemberskih revolt. Takrat je bil ljubljanski župan Ivan Hribar. Vse je že kakor v polsnu, tone v pozabno-sti, je o Vseh svetih oživi spomin, ko zapojo na pokopališču ljubljanski pevski zbori in se zdi, kakor bi zavalovlla
nad Ljubljano najnežnejša slovenska pesem:
Gozdič jb že zelen . . .
Včasih so obiskovali ljudske kuhinje samo dijaki, danes se zbirajo v skupnih kuhinjah zasebni uslužbenci, državni uradniki ter razni več ali manj zapuščeni samci. Naravna posledica v času, ko narodni ekonomi prav resno razmišljajo o popolni preosnovi zasebnega in skupnega gospodarstva, obenem pa znak naše revščine, gmotnega nazadovanja, da se je spremenila v Prešernovi ulici v uradniško menzo nekdanja znamenita Perlesova restavracija, kjer si dobil za 20 vinarjev vrček pristnega plzenskega Piva in vedno veselo družbo.
»Neumen kakor Perlesov osel«, je bil ljubljanski epiteton, dasi vedo vsi pametni ljudje, da ni noben osel tako neumen, kakor bi kdo sodil po njegovih dolgih ušesih in hodi pravzaprav po lepem božjem svetu nešteto dvonogih kratkpuhcev, ki so z zaničevanim kopitarjem v najožjem duševnem sorodstvu.
Uradniška menza! Kakor bi udarjali utripi velikega Človeškega umiranja po stolih, po mizah In po prtih, kakor bi odpirali in zapirali vrata jokajoči vzdihi, iskali toplega in svetlih žarkov ter se usedali gostom za vrat,
da jih pritisnejo navzdol, k tlom, v zemljo, začetek in konec vsega in vseh . , . Ljudje, ki so s svojim duhom gledali lepoto helenizma, čuli o’ najvišjih vrednotah človeštva, sanjajo danes in jutri in bodo sanjali morda do smrti o belem kruhu, toplih sobah in sitih želodcih. Strašna obsodba cele generacije, zakaj, za čigave grehe? Ali so krivci prešnji rodovi, izumrli v lepoti, izobilju in nasladi že pred petdeset, sto ali tisoč leti? Ali je to umiranje ali le slabost pred ozdravljenjem? Kri smo ene krvi, ki se je pretakala že takrat, ko je životaril naš prednik v skalnati votlini, gradil mostišča, oral zemljo ali zidal gradove in mesta. Deblo iz skupne korenine, zato je tudi žalost in prokletstvo iz skupnega vira, nagromadeno in nakopičeno od po-četka do zadnje ure. Krvna solidarnost, železna zakonitost, le trpljenje je vedno večje, ker se je razvijala čustvenost in zbistril razum.
Nemški pisatelj Maks Vinter je pred leti obiskal dunajske podzemske beznice in kloake, kjer se zbirajo podgane, miši in drugi mrčes, med njimi pa tudi človek, kri naše krvi. Strašno življenje človeških izločkov, že skoraj živali, da bi skoraj pritrdili izvajanjem duhotitega svinjarja Heinz Eversa: opica je prvi višji član, ki se je razvil iz človeškega rodu. Ali ni neprimerno večje trpljenje človeka s čustvenim
srcem, z razumom, ki se je bistril skozi, stoletja, od roda do roda, vadil, preizkušal v najtežjih zamislekih, zagonetnih načrtih, mislih, katerim ni mogel najti niti konkretne oblike. Kakšno mora biti njegovo duševno stanje, če mu gleda trpljenje iz čevlja, iz suknje, iz želodca in vsake kretnje? Blagoslovljen oni, ki je morda samo košček atavizma izza tisočletji, iz primitivne nekdanjosti . . .
Zadnja dijaška postaja »Domovina« se je nastanila v nekdanji Frbblihovi .hiši ob Dunajski cesti. Tam obeduje in večerja del našega dijaštva, med njimi so pomešani pri vhodu delavci, ženske in moški, ki bi jim težko določil poklic, vsi pa se nekako grupirajo po jedilnih mizah, dijaštvo zase, drugi bogve po kakih obzirih. Nad temnim vhodom se dviguje razdrapano zidovje brez simetrije, razdejano, kakor bi že davno priletela topovska granata in dovršila svoje delo. Visoko proti nebu naloženo • kamenje vztraja in čaka, spodaj prav na dnu pa prihajajo in odhajajo neznani ljudje, opoldne’ in zvečer, zvečer in opoldne, kakor brez konca.
V	bližini se dviguje in raste nevzdržno naravnost proti nebu ogromno poslopje. Kreditna banka, v njegovi senci se režeče stiska starikavo zidovje, kakor bi se balo mladega modernega velikana. . . -
^tran 4.
Dnevns
- j n ^ iskarski Škrat. V včerajšnjem »vodniku se mora glasiti drugi stavek v Šestem odstavku: sin to le zato, ker so Vedeli, da m po^ prihodu hrvatsklh poslancev, iu se je pričakoval po ustavnem glaso-van;u, bila njihova pozicija v parlamentu nevzdržna« in ne, kot je bilo napačno tiskano: »In to le zato, ker so vedeli, da bi PO prihodu hrvatskih poslancev, Iti se je Pričakoval za ustavno glasovanje, bila...
T. y°v! zdravstveni zakoni. Zadnji vradni list (št. 15) je prinesel sledeče zate one: 1. zakon o ustanavljanju posebnih Sanitetnih naprav za preiskovani in pobijanje nalezljivih bolezni in dajanju brezplačne zdravniške pomoči. 2. Zakon o brezplačni zdravniški pomoči v bolnicah. 3. Zakon o otvarjanju novih oddelkov v državnih bolnicah. 4. Zakon o obveznem in prisilnem cepljenju zoper koze v Sloveniji in Dalmaciji. 5. Zakon o izenačitvi za pridobitev lekarniškega obrta.
— 70 letnico rojstva je praznoval te dni g. Peter Wudler, zaslužni nadučitelj v Ljubnem v Savinjski dolini. Še mnogo let!
— Prevoz Supilovega pepela v domovino. V Cavtatu v Dalmaciji, rojstnem kraju velikega jugoslovanskega politika Fr. Supila, se je ustanovil odbor za svečani prevoz pokojnikovega pepela. Kakor znano, le Fran Supilo 1. 1917 umrl v Londonu ter je bilo truplo sežgano v ondotnem krematoriju.
— Premeščena sta višji geometer g. V. Puerer iz Kočevja v Črnomelj in geometer L razreda g. Fr. Schiffrer iz Ljubljane v Kočevje.
— O graničnl trapi v Prekmurju dobivamo neprestano pritožbe, ki bijejo v obraz pohvali vojnega ministra. Ministrova pohvala temelji najbrž na dejstvu, ker se sedaj tihotapcem ne zaplenja blago, temveč Uživajo tihotapci popolno svobodo, graničarji pa imajo polne žepe denarja. Le tako j* mogoče, da so neprestano v gostilnah, vedno pijani ter razbijajo in streljajo po Vaseh, da je groza. Nedavno so šle nekatere ženske k županu ter jih je srečal pijan graničar, ki jih je začel metati po snegu, a ker so kričale, jih je začel neusmiljeno pretepati ter bi jih bil menda ubil, da ni prišel k sreči neki mož na pomoč. Taki slučaji bi se naj sporočili vojnemu ministru.
~ Znižanje potnih pristojbin na švicarskih železnicah. Administrativni svet švicarskih železnic je sklenil znižati s 1. majem t 1. železniške pristojbine za 20 odstotkov za vse potnike, ki potujejo več kot 300 km.
— Konec rudarskega procesa v Bosm. It Tu/Je poTČaic, da je pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem že izrečena sodba proti rudaijem. ki so se v zeniškem revirju uprli orožnikom In hoteli vprlzoriti revolucijo. Rudar Gjuro i< e r o v i č, ki je ustrelil orožnika Kelllda, le obsnien na smrt na vešalih. Rudar Karel Železnik na eno leto težke Ječe, Osman D j u 1 o v i č na 15 mesecev težke ječe, Bračun na 10 mesecev zapora, ostali rudarji pa na 5 do 10 mesecev zapora.
— Cerkveni požar v Šmartnem pri Kranju. Dognalo se je, da so požar zakrivili elektromonterji, ki so napeljevali električni tok ter si pri tem v podstrešju kurili. Streha je popolnoma zgorela, toda zvonik so ognjegasci rešili.
•— Ker je železniški promet v Bosni topet vpostavljen, se morajo vsi rekruti-mornarji prijaviti radi jodprave na odslu-ženje kadrovskega roka dne 23. februarja 1922 ob 8. uri predpoldne v komandi Ljubljanskega vojnega okruga, Belgijska vojašnica. Imenovani bodo še isti dan odpravljeni v Tivat-Boka Kotorska ter se s tem opozarjajo, da se točno ob naznačenem času prijavijo opremljeni z vsem, kar bode eden ali drugi vzel s seboj.
— Kaj vse povzroči odlikovanje. Zgodilo se je v Postojni. Neki strojevodja si je v minuli vojni zaslužil več odlikovanj. Ni dolgo temu, ko je prejel zopet neko visoko odlikovanje, s katerim je spejen naslov »cavaliere*. Ta naslov pa je slučajno nosil tudi tamošnji civilni komisar dr. Faust Cavalli. Ta bi moral strojevodji na svečan način izročiti došlo odlikovanje, a tega m storil, ampak mu je red kar enostavno poslal. Strojevodja se je čutil užaljenega in je red vrn>l. Nato Je bil pozvan k guvernerju Mosconiju v Trst, da pove vzrok odklonitve. Strojevodja je to tudi storil in dr. Ca-valije potem dobil ukaz, da mora izročiti strojevodji odlikovanje na slovesen način, kakor je predpisano. Komisar Je nato pozval strojevodjo k sebi, nakar je med njima prišlo do ostrega prerekanja, ki se je končalo tako, da je strojevodja dai komisarju par krepkih zaušnic. Kako se bo ta afera oknčala, se še ne ve.
— Izgubljen. Zgubil se je pes, dober-manske o«<sn‘e, sHs na ime »Topp«. Kdor ga Izsledi, nij naznači to g. Matjanu, Fužine pri Ljubljani.
SJsifelJsssa.
=> Inskripcijskl rok za letni semester 1922 na univerzi v Ljubljani je podaljšan do incl. 1. marca.
=* Koncesijo za novo menjalnico v Ljubljani Je podelil magistratni gremij g. Reicherju in Turku. Poslovala bo v Prešernovi ulici v Turkovi hiši.
=* Šestdesetletnica. Danes praznujeta šestdesetletnico zakonskega življenja lesni trgovec g. Dominik Liuin In njegova soproga Ivana, roj. Pogorelec.
=* Sto'no je upokojen na lastno prošnjo
, Jaka Skubec. podinšpektor finančne kon-
ole v Ljubljani.
*= V izrrašsvalno komisijo za tesarske
wjstrc v Ljubljani ie Imenovan mestni tesarski rr.jster g. Fr. Ravnikar.
=» PcrCnlkl. Za porotne razprave, ki se prične? 27. t m. so bfl izžrebani tt-lc porotniki : Bostič Ivan. posestnik, Lv £c'no, JM-iac Iven, posestnik in tr^ov^c, Misače, Klauta Fran, #trgovec, gostilničar in po-sestnik,	Mlinar Ivan, posestnik,
Rateče, Bergant Ivan, trgovec in posestnik, ..i,Ta Loka, Košir Aleš, posestnik, Hotema-že, Fotočnik i n, posestnik in gostilničar, Belca, Finžgar Iv.m. posestnik, Zabreznica, Jerah Frar. pnrastnik, Sp. Ee:-nica, Medved Mi: osla v. pocestnik In gostilničar, Dolsko, Korče Ivan, posestnik, Hotederšfca, Cerar Mrtoi, posestnik in gosti!ničar, Sp. Domžale, Rus ivan. posesinik ki gostilničar, Stranska vas, Hodnik Fran, posestnik in gostilničar, Dol. Logatec, Pornuš Ivan, posestnik, Lesce, Kozamernik Matija, posestnik, Dobrova, Kukoviča Fiari, posestnik, Kresniški vrli, Potočnik Fran, urar in posestnik, Kamnik, Kunstelj Ivan, posestnik, Boh. Bela, Dolenc Edvard, trgovec in_ posestnik, Kranj, Slane Fran, posestnik, Litija, Korbar Dragotin. posesUtfk in gostilničar,
Zagorje, _ Stroj Fran, posestnik, Dvorska vas, Bleiweis Fran, trgovec, posestnik in gostilničar, Izlake, Orilc Matija, posestnik, Sp. Lipnica. Šušteršič Alojzij, posestnik, Kamna gorica, Dolinšek Anton, posestnik, Zavine, Rode Miha, posestnik, Rudnik (Kamnik), Jarc Fran, posestnik, Srednja vas, Cevc Emil, trgovec, Kamnik, Debelak Valentin, trgovec in posestnik, Škofja Loka, Hrovat Ignacij, posetnik in mesar, Jesenice, Ponikvar Alojzij, gostilničar In posestnik, Kamnik, Rihar Ivan, posestnik in gostilničar, Gor. Logatec, Kravanja Anton, trgovec, Cerknica, VVeibl Julij, mizar in posestnik, Kamnik. Nadomestni porotniki: Polak Josip, trgovec, Dečman Anton, tovarnar in posestnik. Golob Fran, trgovec in posestnik, Vok Ignacij, trgovec, Steiner Anton, trgovec, gostilničar in posestnik, Štancer Hinko, trgovec, Urbanc Franc, veletrgovoc, Gerkman Anton, trgovec, vsi v Ljubljani, Mohar Josip, posestnik, Sp. Šiška.
= Huda gospodinja. Gospodinja D. A. je svojo služkinjo Franjo Zidar radi tega, ker ji jc ubila en lonček, tako pretepla, da je služkinja dobila lahke telesne poJkodbe.
= Mica Kovačeva. Pijanec A. Z. je v gostilni Iv. Cuzaka na Poljanski cesti napravil 54 kron cehe, katere pa ni hotel plačati. Gostilničarka mu je vzela klobuk in ga postavila na cesto. To ga }e raztogotilo in razsajal je toliko časa, da ga je stražnik aretiral. A. Z. je tudi zelo nevaren tujemu imetju.
«= Zmotna zamenjava. Pokr. nam. g. Iv. Hribarju je v četrtek 15. t. m. pri pa-rastosu v pravoslavni kapeli nekdo pomotoma zamenjal cilinder s črkami »I. H.«. Dotičnik, kateremu se je pripetila ta pomota, naj vrne cilinder g. namestniku, kjer dobi svojega nazaj.
== Aretacije na kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je bilo radi različnih, kazniivia deliktov aretiranih 12 oseb.
Maribor.
Knjigovoastveni tečaj obrtnega društva se je zaključil v petek. Vsak obiskovalec je prejel o obisku spričevalo, izstavljeno od urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki je tečaj priredil. Ko je obrtno društvo to naznanilo v javnosti, je obenem izjavilo, *da ne pripada nobeni politični stranki, ampak stoji edino na narodni podlagi ter stremi po strokovni izobrazbi posameznikov in se briga samo za gospodarski napredek svojih članov. Obrtniki vseh političnih strank uživajo enake pravice in imajo enake dolžnosti. Društvo se ni še nikdar politično udejstvovalo.« To povdarjamo še posebno _ zato, ker so se hoteli nekateri strankarj! po tem, strokovnem društvu politično udejstvovati in zavesti društvo na opolzko politično pot. Dasi so sami govorili strokovno, je njihovo časopisje predstavljalo to javnosti kot strankarsko politično. Tako je n. pr. dr. Kukovec govoril nestrankarsko — »Jutro« pa je raztrobilo v svet pod velikim naslovom: »Mariborski obrtniki za napredno koncentracijo.« Sedaj je dalo obrtno društvo samo dotičnikom edino pravo in pošteno lekcijo.
Naše gledališče tudi z Ibsenom nima sreče. V torek so igrali zelo dobro njegovo igro »Sovražnik ljudstva«, a je bilo gledališče zelo slabo obiskano. Bilo je tako mrzlo v gledališču, da so se še tisti posamezniki kar tresli. — Tore) tudi na to se ne gleda, da bi bilo zakurjeno, da se ljudi še bolj odbija. Kedaj bode vendar že tisti teden, lco se izvrši imenovanje intendanta? Podržavljeno ni, kakor pravijo pa zaslugi Ljubljane, pač pa bode še dobivalo podporo v prejšnjem znesku.
Se en odvetnik v Mariboru. G. dr. Igo Janc, odvetnik v Murski Soboti, je naznanil odvetniški zbornici, da se v treh mesecih preseli v Maribor.
Drava zamrznila. Od torka na sredo je Drava vštric Studencev zamrznila prek in prek tako, da so te dni otroci hodili iz enega brega na drugega. Ponoči je bila namreč prinesla večjo plast ledu, ki se je v ožini zagozdil -in primrznil. Tako je nastal precej širok pas, ker je prvi led ustavljal druge. Umestno je, da se otrokrm zlasti sedaj, ko nastaja južno, prepove pohajanje po ledu na Dravi. V sredo se je bilo trem dečkom udrlo k sreči na plitvem mestu, da ni_ bilo zlih posledic. — Da bi Drava zamrznila sredi februarja, to je redek slučaj, katerega si je dobro zapomniti.
f Žalec; Roblek Franc, Veleposestnik, Žalec; j Samec Karl, posestnik, Škofja vas.
Komorni kvartet *Zika« priredi v pon-deljek 20. t m. ob 8. uri zvečer cerkveni koncert v celjski evangeljski cerkvi. Vstopnice v predprodaji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici.
Olepševalno društvo v Celja si jc na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo po-večifii zopet dosedanji odbor. Predsednik je g. Ivo Šubic.
Občni zbor Celjske Sokoske 'lupe se vrši danes v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri dop. v društveni telovadnici.
Policijska kronika v Celju. Aretirali so Kristino Pahole, ker je svoji gospodinji Mariji Kedl ukradla 4 svilene robce, vredne 2400 kron In neke druge malenkosti. ■— Mešetarja Alojzija Kosa, doma iz Kresnic so zaprli, ker se je v hotelu »Beli vok najedel in napil in si še od sobarice izposodil 200 kron. Brez, da bi kaj plačal je izginil.
—	Zaradi tatvine so zaprli Gjumbreka Juro in njegovega brata Mija, ker sta osumljena, da sta ukradla natakarju Andreju Korenu v Zidanem mostu 500 kron denarja in razne obleke za 400 kron ter v čakalnici 3. razreda žensko ročno torbico z vsebino 1800 kron. — Izgnali so iz naše države Avrama Grekulja radi tatvine. Grekulj je doma iz Ukrajine.
Prijavn urad celjske policije išče učiteljico Milo Gaberšček, katera bi bivala v Prešernovi ulici 8, in ima znance v Ljubljani v ulici Vojvode Mišiča 23, I. nadstr.
Od doma jc odšla 11 letna Marija Otorepec iz Pristove dne 2. t. m. in se ni več vrnila. Je zdravega obraza, rjavih las, kmečko oblečena. V slučaju izsleditve se jo naj odda njeni botri Milki Zolger v Celju v Gosposki ulici.
Konzulat češkoslovaške republike išče Otona Rostoka, roj. 1. 18S*C, pristojnega v Znojm. Zadnje bivanje njegovih starišev Je bilo v Celju. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči celjskemu policijskemu oddelku.
Celjski brivci so imeli v četrtek sestanek pod predsedstvom g. Koštomaja. Razen mestnih brivcev sta bila navzoča tudi g. komisar Založnik in Zupanc iz Laškega. — Določil se je enotni delovni čas kot tudi enotne cene. Nadalje se je razpravljalo o strokovni organizaciji in o raznih stanovskih vprašanjih.
Umr je v celjski javni bolnici zasebnik Emil Peun.tk iz Celja. Truplo prepeljejo v Šoštanj.
Celi©«
Za predsednika porotnega sodišča pri prvem porotnem zasedanju v Celju ie imenovan dvornosodni svetnik ter predsednik okrožnega sodišča v Celju dr. Ivan Kotnik; za namestnike: višja dež. sodn. svet. dr. Bračič in dr. Iv. Premschak ter dež. sodni svetnik Val. Levičnik.
Za prvo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču, katero se prične dne 6. marca t. 1. so bili izžrebani 16. t, m. sledeči porotniki: I. Glavni porotniki: Derča Anton, posestmk, Trnava; Frece Alojz, trgovec, Celje; Prekoršek Ivan, upr. bolnice, Celje; Cizej Anton, posestnik, Prekopa, Plaskan Anten, gostilničar, Braslovče trg; .Janko Franc, posestnik, Ljubija (Mozirje); Cetina Andrej, posestnik, Dobrtešavas; Lapuh Jožef, posestnik, Zg. Obrež; Valand Anton, posestnik, Šmarje pri Jelšah; Brinovec Franc, trgovec, Vransko; Zorko Iv., krojaški mojster, Gorica, Rajheriburg: Videnšek Matija, kmet, Loče, obč. Šmartno v R. d.; Kolenc Franc, trgovec, Celje; Arch Ivan, župan in posestnik, Stari trg; Cencel Ivan, posestnik, Tremerje; Makovec Josip, trgovec, Retjo pri Trbovljah; Kračun^ Martin, veleposestnik in trgovec, Gornje Zreče; Confidenti Mirko, trgovec, Celje: Vrenko Alojz, posestnik, La?tnič; Gomilšek Franc, posestnik, Griže; Zupančič Ivan. zasebni uradnik ta trgovec, Celje; Rurlolf Miroslav, upravnik, Celje; Elzjak Ivan, krojaški mojster, Celje; Zore Franc, trgovec, Konjice; Karzks Ignac, gostilničar, Družmirje; Radej Karl, t-govec. Loke pri Trbovljah; Rojc Jurij, kmet, Brezova, Šmartno v R. d.; Štiglic Franc, posestnik, Rečica; Vnlenčak Anton, trgovec in posestnik, Velenje; Jan Anton, posestnik. Skale; Diehl Robert, veletrgovec, Celje: Labobar Andrej, posestnik, Št. Rupert rad Laškim; Pustek Ferdo, trgovec, Šmarje pri Jelšah; Metkovlč Josip, vinski trgovec, Celje; Zakcšek Anton, posestnik, Drensko retro:	Vhovišek Ivan,
trgovec in posestnik, Žalec; II. Nadomestni porotniki: Kožuh Ivan, posestnik, Škofja vas: Pelikan Josip, fotograf, Celje; Koren Fr:*nc, pek. mojster, Celje: Pilih Blaž, posestnik, Levec; Ropan Franc, posestnik, Ljubečna; Cerar Franc, posestnik, Trnovlje; Kukec Emerik. treovec in nosestaik.
PImI.
O mesarju Pernatu nam prihajajo pritožbe slovenskih gospodinj, da očitno pro-težira nemške kupovalce, se Jim klanja s »kistfhand« ter jim streže z najboljšim blagom, dočim slovenski pozdrav in slovensko naročilo očitno prezira. Menda je v Ptuju še kak drugi mesar poleg tega haloškega »Nemca«.
Prim®rle.
Iz Postojne mm piše prijatelj našega lista. Silno hudo zimo imamo. Snežni viharji so nanosili ponekod snega več metrov na debelo. Vozni promet je bil skoraj ukinjen ali vsaj jako otežkočen. Ker se je zadnji čas tako dvignila češka valuta, ne kupujejo več Lahi lesa na Češkem, ampak živahno povprašujejo po njem pri naših trgovcih. Zaradi toli nizke jugoslovanske valute kupuje Lah dandanes v Jugoslaviji: meso, les itd., ki ga v lirah plačanega dobiva skoraj zastonj. Tihotapstvo je v bujnem cvetju. Mladina, ki je komaj šoli od-rastla, vtihotaplja razno blago in živila iz Jugoslavije laškim pritepencem. Do grla smo siti polentarske objestnosti. Italijani so ponujali našim gostilničarjem italijanska vina, pa niso uspeli s svojimi ponudbami. Naš človek pije le Vipavca in Istrijana, za laško vino mu je toliko, kolikor za kletega polentarja. Italijan nam je bil od nekdaj antipatičen, danes pa ga sovražimo, ker smo ga spoznali v vsej njegovi hinavski in zavratni naturi. Bog nas reši te nadloge ter pripelje v naročje rnajke Jugoslavije!
iz Kastva nam poročajo: Naš kraj leži tik državne ceste, tik železniške proge ter v bližini Jadranskega morja. Ali po nesrečni rapallski pogodbi ne eksistira za nas ne pesta, ne železnica, ne »morja široka cesta«, zakaj meja gre tako, da ne moremo ne na cesto, ne na železnico, ne na morje; vse to nam je ugrabil tik pred nosom zemlje lačni Lah. Ker nismo z drugimi jugoslovanskimi kraji zvezani niti z boljšim kolodvorom, smo Še danes brez paketne pošte. Pisemsko pošto nam prinaša po kozjih stezicah poštni sel iz Bakra, ki je oddaljen šest ur od nas. Žalostna nam rnajka!
Smrtna kosa. V Gorici je umr! g. Bru-mat, oče ljubljanskega trgovca g. Brumata. N. v m. p.l
Koroško.
»Hijene v Mežiški dolini.« Glede našega tozadevnega d-opisa dne 17. januarja smo prejeli dopis, v katerem se ugotavlja, da g. Fric Brundula ni nikdar nastopal proti Slovencem, da se ni protdržavno udejstvoval, da ni nikdar denunciral in da si ni na nikak način zaslužil milijone. — Prosimo naše dopisnike, naj pri svojih dopisih ne delajo krivic posameznikom' in naj se o istinitosti svojih navedb popreje temeljito pouče.
Gospa Pavla Lovšetova, koncertna in operni pevka v Ljubljani priredi pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani in v okviru jubilejnih koncertov Glasbene Matice piilikom njene 50 letnice samostojen koncert, na katerem bo izvajala najlepše samospeve naše slovenske glasbene literature. Koncert se vrši v pondeljek, dne 6. marca v dvorani notela Union.
Prosper M er in; če, Karmen. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1921. Natisnila in zalo/Jla Zvezna tiskarna. 95 strani. 32. in 33. mopič »Narodne knjižnice« prinašata v dovršenem Levstikovem prevoJu Prosper Mčrimeejevo novelo »Karmen«, čigar dejanje se godi na solnčnih južnoSpan-skih tleh. Delo nam predstavlja plastično načrtanih obrazov cigank, razbojnikov in drugih zanimivih ljudskih tipov. S svojo živo snovnostjo si bo umotvor brezdvomno osvojil naše občinstvo; z užitkom ga bodo čitali tudi prijatelji glasbe, saj je Bizetova opera razglasila ime demonske ciganke po vsem kulturnem svetu. Dober prevod uvaja prelagatelj s plastično pisanim esejem o živlieniu in književnem delu Pros-
perja Merimeeia. ki je nekoč zbudi! splošno pozornost prijateljev srbskega narodnega pesništva s posrečeno potvorbo »ilirskih balad«. — Knjiga se naroča v založbi Zvezne tiskarne v Ljubljani, Marijin trg, in stane broširana Din. 7.50.
»Novi Zapiski?,’mesečna revija, številka 2 je izšla s še bolj bogato vsebino kot prva. Med članki prinaša prispevke Jos. Petriča o krizi političnih strank v Jugoslaviji, vseuč. prof. dr. Ozvalda socijaino politični sestavek o vzgoji v gluhonemnicah, nadalje rezencijo znanega slovenskega kritika o »znanstvenih« metodah srbskega geografa in učenjaka Cvijlča, kjer se konšta-tira, da je njegova znanost predvsem v službi politike, ter končno prvi dei razprave znanega jurista dr. Franceta Goršiča o »zmotnih sodbah«. Pregled je bogat in sicer v vseh štirih oddelkih: v političnem, gospodarskem, socijalnem in kulturnem. Treba je povdarivi, da je v gospodarskem pregledu natisnjen lep pregled o lanski svetovni žetvi izpod peresa strokovnjaka. V socijalnem pregledu pa bo zanimala s težko mujo sestavljena statistika o slepcih in gluhonemih v Sloveniji, katere doslej sploh še nismo imeli. — Celoletna naročnina stane 100 K. Naroča se pri upravi »Novih Zapiskov«, Ljubljana, Breg št. 12. »Novi Zapiski« so prvovrstna slovenska revija, ki jo mora poznati in brati vsak slovenski izobraženec. Prihodnje številke bodo izredno zanimive.
Prosvetna knjižnica »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju«. Izšel je že drugi zvezek klubove prosvetne knjižnice, v kateri je ponatisnjeno predavanje g. rud. svetnika B. Baeblerja, ki ga je imel na celjskem ljudskem vseučilišču z naslovom: »Premog in vodne sile.« Knjižico, ki vsebuje na kratko najvažnejše podatke in glavne pojme o pomenu in izrabi premoga in vodnih sil in kateri je na koncu pridejana zanimiva statistika o vodnih silah posameznih držav s posebnim ozirom na vodne sile Jugoslavije, najtopleje priporočamo. Cena izvodu 1 dinar, s poštnino 10 par več. Naroča se pri: Klubu naprednih slovenskih akademikov^' Celju, Narodni dom.
Knjižnica za otroke v Zagrebu. Društvo »Materinstvo« v Zagrebu je osvojilo predlog g. Ivana Gundruma, ki je predlagal ustanovitev knjižnice za otroke po ruskem vzorcu.
P@¥$ki ^estiraiko
Odbor Zveze slov. pevskih zborov
vabi vsa pevska društva in pevske zbore, da prijavijo svoj pristop k »Zvezi«, nakar jim pošljemo Zvezina pravila ter vprašalne pole, potom katerih želi Zveza zvedeti težnje m potrebe posameznih včlanjenih društev. Naslov: Zveza slov. pevskih zborov, Ljubljana, Glasbena Matica.
Ustanovitelj, predsednik in častni član »Zveze« g. ravnatelj Matej Hubad je obolel, toda se mu bolezen že obrača na bolje. Slovenski pevci iskreno želimo, da naš dobri oče čimprej ozdravi!
Zanimiv koncert priredi dne 13. marca t. 1. v Unionu pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pelo bo izključno narodne pesmi iz vseh treh delov naše države.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skupna pevska vaja (za ves zbor) se vrši v pondeljek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer.
Pevci! 11 številk »Male pesmarice Je izšlo broširanih v enem zvezku, ki stane 10 dinarjev. Na prodaj v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu v Ljubljani.
ZMa Jmm lisii«č“
je i2dala
lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra I. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo kraljico Mariolo.
Cena komadu P— Din v nadrobni prodaji. Predprodajalci imajo 25°/„ popusta. Naročajo se pri „Zvezni knjigarni14, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se pošlje denar v naprej.
$©ko!s8w®.
Sokol v Škoiji Loki priredi v soboto, 25. febr. v svojem domu maškarado. Pričetek ob 20. uri. Sodeluje pristna ciganska godba iz Srema. Vstopnina za maske 3 Din., za ostale 5 Din. Izkaznice za maske se dobe v trgovini br. Rud. Ziherla.
Spoirt in Surisllka.
Lep športni uspeh Čehov. Iz St. Moritza poročajo: Češkoslovaška je 17. t. m. v hockeyu na ledu premagala Švede s 3:2 in s tem dosegla mojstrstvo v Evropi.
Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije 1922 v Planici se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. in obeta postati najimenitnejša prireditev letošnje zimsko - športne sezone. Priprave so v teku in bo v vsakem oziru tako za tekmovalce kot opazovalce dobro preskrbljeno. Ker se tekme udeleže tudi naši bratje Hrvatje in Srbi, vabimo že danes vse tovariše in tovarišice na šmučkah, da se te znamenite tekme polnoštevilno udeleže kot tekmovalci. Ta dan naj se pokaže polna čvrsta naša smučarska vrsta starših in mlajših, športna disciplina naše smučarske tovarišije in jakost, organizacije propagatorjev najlepšega zimske-
ga športa. Brez dvoma bi ta tekata pok zala kakor že zadnja bohinjska —• 1®P tošnji napredek tako po številu kot PO ‘ vežbanosti iu izboljšani tehniki ter Izkaz*, lepo srednjo mero naš« smučarske pravljenosti.
Zimski izlet v Planico pr! Ratečah* ^ Športna zveza, Ljubljana, si dovoljuje opozoriti občinstvo na svojo najimenitnejšo i ' tošnjo zimsko - športno prireditev dne * • t. m.: smučarsko tekmo za prvenstvo goslavije v Planici. Podrobnosti vijo še prihodnji teden pred tekmo. Za fla* nes naznanjamo le, da dobe člani vsen športnih, turistovsklh in sličnih drust«' polovično znižano vožnjo. V Ljubljani I kupiti celi listek, in ga shraniti. Za naz^ izstavi odposlanec Športne zveze vsero udeležencem izleta v Planico posebno gitimacijo za prosto vožnjo za povratek > postaje Planica ali iz postaje Kranjska f!®' ra. Tem potom vabimo vse planince, P1*' ninke in sploh vse prijatelje narave, Ja ”, ogledajo prelestno zimsko krasoto, z biser posuto našo najlepšo alpsko dolino Planie pod slikovitim Jalovcem in v led okov*}" izvir Save »Nadižo«. Do pastir, stana, J*' marja na zelju, nasproti izvirku Save_W diže) je le 1 uro 10 min. položne hoje ™ veličastnem pogledu na vse strani. poseW v Mali Kot tik pod Jalovcem 2543 m, Ponico iu ogromno steno »Sita« (od J? lovca do Mojstrovke) ter nebroj dru£® lepih zimskih motivov v tem divnem , naše lepe domovine. — Kdor ni še 1®^ prilike opazovati in se diviti našim V okovanim gorskim velikanom v zimi ifl ® videl zimske alpske čistote ter občutil kega planinskega zimskega solnca, naj rabi ugodno priliko v nedeljo dne 26. t* in pohiti v Planico!
vesti.
Kluba »Soče« redni občni zbor se V
vršil v nedeljo, dne 19. febr. 1922 v nem domu ob pol 3. uri popoldne in ne 10. dopoldne.	Odbor.
Veliki pustni korzo. »Slavčeve* škarade so slovele že od nekdaj kot popularnejše prireditve te vrste. Vsak P^J setnik, plesalec ali neplesalec, maskov*] ali nemaskovan se je poljubno zabaval. di letošnja prireditev bo nudila posameZ®* ku, kakor celoti poseben užitek. V okusih dekorir. dvorani Uniona se razvije ob kih godbe drav. divizije prijetno razpojg ženje iz katerega nastane pravi pust* korzo. Od strani mask vlada veliko zal"' manje, zlasti se bo odlikovala posebna sP' pina. Naj torej nihče ne zamudi prilike.
»Bratstvo«. V pondeljek, dne 20. t UH točno ob 20. uri seja centralnega odbora S društvenih lokalih (Rimska cesta 19). Ud6" ležba in točnost dolžnost! Predsednik.
»Bratstvo«.. V pondeljek, dne 20. t. Ji točno ob pol 19. uri seja plesnega odse»a v društvenih lokalih (Rimska cesta 19). Zadeva važna, zato udeležba dolžnost. ■" Tajnik.
Občni zbor Zveze organizacij m a?*' stratuih uslužbencev se ie vršil v četrt®" ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega gistrata. Ob skoraj polnoštevilni udele*f magistratnih uslužbencev, je otvoril pre?" sednik dr. Pux občni zbor povdarjajoe, n1 je razpravljati magistratnim uslužbefl^ predvsem o dveh važnih vprašanjih, K’1 v najožji zvezi z eksistenco uslužbenk* današnjem gmotnem vprašani* uslužbencev in o vprašanju nove službe«« pragmatike, ki je s tem v najožji zveži« opomnil se je pri tem državnih uradnikom* k. stoje sredi hudega boja za svojo ek* stenco ter izjavi, da bodo mestni uslužbenci stali vedno solidarni z njimi v boju ** njihove pravice, ki so tudi naše. Povdar« je pri tem, da je dolžnost občine, da sv°' jim uslužbencem izboljša njihovo stanje jJJ da ne čaka pri tem na državo. Nato j* referiral o današnjem gmotnem vprašani” v kratkem, jedrnatem poročilu g. svetn® Govekar povdarjajoč zlasti, da gmoW9 vprašanje uradništva ni prav nič politi^®0 temveč edinole	krušno.	S številkami c
jasno dokazal, da ima danes uradnik V* razreda pri tej plači v gospodinjstvu m*' sečni primanjkljaj 1079 K — a še to br«* obleke in drugih potrebnih stvari. Dalje f referiral o gmotnem vprašanju še g. IgUy Tomislav, ki je tudi s številkami dokaZ*» da ne more noben uslužbenec pri danaj* njih plačah živeti brez dolgov. Predseduj dr. Fux je nato	omenjal	še stanovanjski'
bedo mnogih mestnih uslužbencev, od kr terih so radi nezdravih	stanovanj mnoS1
nevarno oboleli	iu je v nevarnosti njihov*
eksistenca. Sprejete so bile nato resolucij* ki poživljajo merodajne faktorje, da odP°' morejo čimprej bedi mestnih uslužbence* tako v gmotnem kakor v stanovanjske® oziru. Dalje je referiral dr. Letnar o na* ertu nove pragmatike ter je podal v toč* nem referatu sliko o postoju načrta in delu pragmatične komisije ter o nekateri ugovorov posameznih uradnikov. Po teO* referatu, ki so ga uslužbenci vzeli z vel*' kim odobrenjem na znanje, je bila sprejel* resolucija, v kateri se občinski svet pozi*' lja, da čimprej reši vprašanje pragmatik6'
V	nadaljni resoluciji je bila izrečena ob' činskem svetu zahvala za dosedanjo na* klonjenost napram uslužbencem. Navzoč načelnik personalno - pravnega odseka občinski svetovalec Tavčar je nato pojaS' nil današnji položaj ter povdarjal odloin® voljo občinskega sveta, pomagati uslu*' bencem iz današnje bede, kar so vzei vS* navzoči z odobravanjem na znanie, S zivom k solidarnemu delu je nato pred' sednik zaključil občni zbor. Za nadalj^ leto so bili izvoljeni kot funkcijonarji Zv®' ze sledeči: Predsednik dr. Rlko Fux, P0®" predsednik g. svetnik Govekar, tajnik (■ Viktor Ciuha, blagajnik g. Iglič ter zastoP' nik vsake organizacije.
Vremensko porožiics.
Ljubljana, dne 18. februarja 1922.
Temi. irska C
brez vetra
Ljubljana
več. obl.
oblačno
Zagreb
- 20
iiisro vzh
lasno
Beograd
brez vetra
oblačno
me^la
lugo zap
Innsbruck
Praha
Opomba: V Ljubljani barometer pada. temperatura višja
Drobiž.
d«,!* R°KopIs k°t kapital filmskega
fin V, K®lnu, se je ustanovilo i ™ krnsko podjetje z začetno glavmco 20.000 mark. Ta začetni japitai sestoji deloma v sledečih
vr!^ • En filmski rokopis v . nost' 3000 mark, dekoracije za eno moško sobo 1500 mark, dekora-Je.za sal°n 1675 mark, spalna so-
mark» marmorni pilaster ‘100 mark,
tn * doklej trajajo avtomobili?
?snJ je. da se avtomobili z vožnjo jwabljajo in da morejo torej trajati ao gotovega časa. Za trgovino je j"? važno vedeti, kako dolgo more
rahli *1 avt0’ ako se cel dan UP°-
|“OUa. Velike ameriške avtomobilne v v3*116	s°	letno statistiko,
dokazujei°> da zamore avto , at/ neprekinjeno dnevno delo pet let in pol.
p Egiptovska alabastrova vaza. tri. « >Academie des Belles Let-da t lQ P°sla,a v Sirijo ekspedicijo, fiJ»°PUe egiptovske ruševine v yoiosu.	Uspelo jim	je najti ostanke
nmit	Pala^e>	kJ'er so dobili
Inv i,	Predmete	iz zlata, krista-
Mn* ? koralov. Najvažnejša najdeva? , Ve.lika umetniška alabastrova „	ki ie popolnoma cela ter nosi
j, la HUnasa iz pete egiptov-^dinastije.
an	kupljena	za	— eno kro-
mu u švedske obali se je prevete? n^-a ruska ribiška ladja, ka-*e vkljub vsem naporom niso Tno-lv .v,zdi£nlti. Sedaj pa poročajo edski časopisi, da je to ladjo ku-neki Šved za eno krono, kar v mski vrednosti 70.000 rub-
F«u«r
GLSA
LEPOTA
kožo, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las, so morejo samo skozi razumno nego lepoto doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja:
Elsa lllijno mlečno milo
najbolje blago, na finejšo ..milo lepote**; 4 kosi z zamotom In poštnino 08 Kr.
JElsa** obrazna pomada
odstrani vsako nečistost kože, sončno pege, za-jedance, nabore, itd., narodi kožo mehko rožnato-bolo ln čisto j dva porcelanasta lončka s zamotom in poštnino 62 kron.
»Elsa** Tanochina pomada za rast las
kropi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlonjo in cepanje las, zaprečujo prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelansta lončka s zamotom in poštnino 52 kron.
Prodajale!
kko naročijo najmanj' 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi. Rastno: Lilijno mleko 15 K; Brkoma* 8K; nai-finejši Hega-puder Dr. Klucera ▼ velikih originalnih Akotulj&h 30 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent žkatljah 88 K ; puder za gospe V vrečicnn 6 K; zobni prašek v škntljah 7 K; v vrečicah 5 K* Sachet diševa za per lo 8 K; Schampoon za laae 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najfinejši parfem po 40 in 60 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj zaračuna.
IM f. FEUBL lekarnar STUBILfl flonja,
Elsatrg 357, Hrvalsko.
Pridobivali«
Hovsti	Novel
Helena.
Povest Marije Kmetove.
Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se:
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Proda sc:
MLIN
popolnoma nov, jako fini kamni, vporaben za pogon na roko, motorno ali vodno moč. Prodam ga le vsled preselitve. Naslov v upravništvu lista.	292
POZOR.
Radi družinskih razmer se proda dobro vpeljana vinska veletrgovina v popolnem obratu v sredini Vinogradov na Štajerskem. Letni promet 1500 hi vina, čisti dobiček 400.000 kron kar se lahko dokaže s knjigami. Cena 1,000.000 kron. Ponudbe na upravo lista pod »Vinska veletrgovina«.
293
PEKARNA
z lepim poslopjem, vrtom, konjskim hlevom, v sredini Maribora za 850.000 K. Pojasnila daje Stamcar, Šolska ulica št. 5, Maribor.	•	290
POSESTVO
obstoječe iz stanovanjske hiše za eno družino, novo gospodarsko poslopje, 16 oralov zemlje, obsegajoče lepe njive, travnike, lahko se redi tri govedi. Tudi hosta je poleg. Travniki zasajeni s trtami in sadnim drevjem. Posestvo je tik farne cerkve Sv. Miklavža nad Laškim. Cena 120.000 K- Več se poizve pri Ulaga, prodajalna, Sv. Marjeta poleg Rimskih Toplic.	288
STROJ ZA OBDELOVANJE 2ELEZA
(Drehmaschine) po ugodni ceni. Križnič, Logatec	275
GOSTILNA
pol ure od koroškega kolodvor* v Mari« boru s celim Inventarjem kakor tudi s kletjo. 1 in pol orala vrta za zelenjavo in sado-nosnikom, hlevi za svinja. Cena 68O.0OO kron.	290
POZOR!
Dva vagona lepega sladkega sena po ceni od 9 K franko postaja Vrhnika. Vprašanja na ravnatelja Rozmana, Zidani most. 265
CREP DE CHIN,
bel, jako fin, 5 metrov, za poročno ali plesno obleko. Vprašati: Gorupova ulica 4/11, desno, Tavčar.	279
CISTO NOV FRAK S TELOVNIKOM
najmodernejše fazone po zelo nizki ceni. Potočnik, krojač, Šelenburgova ulica 6/1.
281
FOTOGRAFI POZORI
V	najem vzeti atelje s kompl. inventarjem, hišno in kuhinjsko opravo ter stanovanjem pripravno za malo družino. Prostor ugoden, blizu kolodvora v mestu brez vsake konkurence. Cena 65.000 Din. Naslov v upravništvu.	239
GOSTILNA, POSESTVO, TRGOVSKE IN STANOVANJSKE HIŠE, VILE
proda Zagorski, Maribor. Barvarska ulica štev. 3. Gostilna meri 2 orala zemljišča in se nahaja pri Mariboru. Posestva obsegajo: 1.) 26 oralov za 650.000 kron, 2.) 40 oralov za 1,200.000 kron, 3.) 100 oralov za 3,500.000 kron. Trgovske in stanovanjske hiše, vile, imajo prosto stanovanje. 260
KNJIGOVODJA
2	dolgoletno prakso, bllandst, samostojen
korespondent, vešč več jezikov, strokovno izobražen v lesni, vinski In žitni trgovini želi premeniti službo. Ponudbe pod »Vesten
282	na upravništvo lista.	282
PRODAJALKA. STAREJŠA MOC,
z večletno prakso išče primernega mesta. Gre tudi kot pomožna moč v trgovino. Naslov v upravi lista,	263
DELAVEC
izurjen v barvarski stroki ali delavec, ki bi imel veselje Izučiti se v barvarstvu se išče za takojšen vstop. Neoženjenl imajo prednost. Ponudbe na M. Pirc, Kranj. 283
BLAGAJNIČARKA
s prakso želi sprementi dosedanje službeno mesto. Nastopi lahko takoj ali s 1. marcem. Ponudbe pod št. 285 na upravo Jugoslavije.
285
Razno:
Službe:
KNJIGOVODJO
starejšo izurjeno moč, vešč tudi strojepisja
in korespondence (slov.-nemšk.) išče špeci-jalna mahufakturna veletvrdka v LjubljanL Začasne pismene ponudbe na upravo lista pod »Veletvrdka« 268.	268
VRTNAR,
samostojen, samec, ki se razume na vzdrževanje parka, na zelenjadni in cvetlični vrt. se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se Je Ljubljana, Privoz štev. 5, I. nadstropje.	264
KDO MI POSODI
ali podpiše menico za 50.000 kron, mu Izplačam takoj 15.000 kron v gotovini. Ostanek vrnem v mesečnih obrokih v po dogovorjeni višini z dobrimi obrestmi. Cenjene ponudbe prosim pod šifro dober zaslužek št. 269 na upravo našega Usta.	269
IZJAVA
Podpisani izjavljam, da je neresnično vse, kar sem obdolžil go. Alojzijo Juvan, gostilničarko v Podkraju ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja, Zagorje, Loke 18. febr. 1922. Jožef Hribar, rudar.	294
NA HRANO IN STANOVANJE
se sprejmeta dva boljša delavca aM nIŽJ* uradnika. Uselltev 1. marca. Plača po dogovoru, Naslov v upravništvu Usta. 291
strojnika
izkušenega, vajenega pri obratu na parni žagi sprejmem. Stanovanje prosto. Ponudbe z izpričevali na Ivan Majaron Borovnica.	295
ŽEPNE URE,
precizijske in stenske, popravlja natsoUdr V neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul. I.
■'	-	  1	»-»M
t
Tužnfm srcem naznanjava vsem sorodnikom, znancem In prijateljem žalostno vest, da je umrl predobri oče, gospod
Franc Brumat
slikar v Gorici.
Pogreb se vrši danes popoldne na mestno pokopališče v Gorici.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 3. marca 1922 ob 10 uri predpoldne pri oo frančiškanih v Ljubljani.
Vsi, ki so blagega pokojnika poznali, naj ga ohranijo v blagohotnem spominu.
Ljubljana, dne 18. februarja 1922.
Franc Brumat, fl/ojzija Luglia.
igovadia ali kr.jitfovo ki ja
Zmožna slovenščine In nemščine se išče za industrijsko podjetje v Celjski okolici. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače in referenc na poštni predal 3 Celje.
Igralne karte
i io drag, laiii.
. KUŠTRIN
LJUBLJANA
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika za’oga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pneumatike. Slavno zastopstvo polnogu-mijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINY‘. Na razpoiago je hydraulična stiskalnica za montiranje Polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588.	Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta št 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon štev. 133.
Beograd, Knez Mihajlova ulica 3.
r
Gradbeno podjetje ing. J)ukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
"\
2 lig. iiMa (ti)
ftiij zmožen slovenske JJJ>yUNJliju in nemške korespondence in strojepisja s trg ivsko prakso;
za modno trgovino za gospode. Izvežbani udi v manufaktumi stroki imajo prednost;
iioirta) “oKo
perilo, ki zamore voditi sa mostojno delavnico, končno
NAPRODAJ I
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan Poljšak,
Jesenice, hotel Pošta.
• «L .
II
Reflektira se samo na prvovrstne moči z daljšo prakso pri dobri plači.
Ponudbe z navedbo prakse in prepisov spričeval naj se naslovijo na:
los. eCarnfičnikE
Maribor, Grajski trg 1.
Veletrgovina vina sprejme dva trgovska potnika odnosno zastopnika.
Nastop takoj po dogovoru,
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahtevo plače i. t. d. je vposlati do 28. t m. na upravo tega lista pod „VELE-TRGOVINA VINA 24*.
|iiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiniininiiiitiinniminininiiiiitimiiimiiiiinimiiinnmiiiiiinmiitniiinitnr
| Dobro vpeljana in kompletno opremljena
I nova tovarna
3 radi bolezni na prodaj. Ponudbe pod „VI-I soka rentabiiitet" na upravo tega lista.
mntinmnsmnrjnnmiinmmmntnmtsnmiiiiniimntimniiijnmiiniiunnniiittmnninnnnntiiiiiiHniiimi
ffv*
*•
znamke „M 1 K A D O" bre* žvepla in fosforja na vtakl podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
sni 'i „
Tovarna vžisatic in kemikalij, družba z. o. z.
Tel. int 188. Ruše Pri Mariboru. Brzojavi: Vžigalic«.
i8®1' med. trg. šp d.In sklad.d.d.podružnica? madn transporti,zbirniprom«.
OKlElM 1 fl*ufc^ana’ Sodna u,ica št 3!
tel. Interurb. 463.
lesnih Industrljcev.
I
Inž. Dr. Miroslav Rasni
oblastveno poverjeni
stavbni inženir
UUBUAnA
HllJerJeva ulica Številka 5.
Specij.l. stavbeno podjetja ta betonske, železobeton” tk« ln vodne zgradbe.
Izraba vodnih siL
Jadranska banka
Beograd.
Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzolave: JADRANSKA.
Naslov za brzolave: JADRANSKA.
AFIL IRANl ZAVOD:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLAND STREET.
NEVIN TORK CITTT.
J p *"~De“niš
I I K 20,
ška glavnica: 20,000.000*-
Podružnice:
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, UUBUANA
Šelenburgova ulica štev. 1.
Rezervni zakladi:
K 6,500.000—
Telefoni št. 146, 458
9 h	 —	—	—---------v	—---------------------     -	1	CICIUI1
j • qdq mesto, Raheli, MouenjgradK  - Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje. —i- - Brzojavke: eskomptna •
& A n o. ^	_	A
|,! t	ai
■ i	<>■
iiitlluilll
niiMim« ;	;i|
iiimlllllmmuiiikiiiill
11
Hilli
itiiHihiiiiilii
III
Ulil
§££2
gg»*?ae
§11
gg«
v*<>
Naš novi roman
ki zažne izhajati v , 3 ..gos aviji“
dne 1. marca 1922
%
O
H
bo nudil vsakemu bravcu doslej nepoznane užitke. Roman, ki bo vezal bravca od prvega do zadnjega hipa, roman, ki po smelosti dejanja in drznosti domišljije nadkriljuje vse dosedanji romane, ki je neprekosljiv po svoji zanimivosti in aktualnosti, bo
eM!
BaaS
i
S523
HaraStE s! praacčosno Japlstilo"
Orosite prauačasao noroInEco!
»žžacS
Sh5s
«:!!!!!!!
Hi H i
lili E ililllMilil
II 1
sa mamrnsm
■■M
n
^	§f|% 3N	pl^	Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred- ^
^ ctS I*KiiIiilI 7flfl llliSll ftffl & itfsiialfi ilU lil iirailll^li*i h«|l	nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi '^j?
#
^ LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, (v lastnem poslopju.) LJUBLJANA
^ r-~ ' '	1	  Brzojavke	—	KREDIT	LJUBLJANA.	—	Telefon	it.	40.	457.	in 548
IJSI
in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, sate-deposits i. t. d.
m
I m S9W® h v
lisičje K©sa
in kože divjačine sprejme v stroj, banf€) in izdelavo
krraarstTO HOT, UisbSJana, Gradlšte 7
kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje.	\
C*
f.
jjlllillk
Za prevažanje premoga se kupi dobro ohranjen 3 do 5-tonski
TOVORNI AUTO
Ponudbe z navedbo znamke in cene pod „Auto“ Ljubljana, poštni predal štev. 74.
0
<Š®®B
Damski les Kupimo
od 10 do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko vagon kranjske postaje se kupi vsaka množina. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka na ŠenSjanžkl premogokop, Krmelj,
Dolenjsko.
sesalko
za 8 do 10 litr. na minuto ter dVŽgalO (Krahnvvinde) z dvojno prestavo.
Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod „Rudnik“
Pečnike
ali
zastopnike
išče velika tovarna likera, nrma, konjaka in ostalih spirituoza. Ponudbe z obvestilom, v katerem kraju pozna reflektant največ mušterij, poslati na naslov: Poštni predal Št. 41, Zagreb, plavna pošta.
lllllllF
fiontmsfa ali botstipistlsjo
z večletno prakso se sprejme.
Pr-nudbe s premisi izpričeval na poštni predal ?t. 13 v Ljubljani
Kotlarna let
prosto vagon in večje množine v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica l./l.
Posredovalci se dobro plačajo.
Prometni zased za premog d. d. o Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava:
Pia [gHoii. in hebS koks za livarne in taafo w\M, torti um in [ni pni
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19*
jiitiiulmiimiiiiimiiiMiiiiiiiimmninimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiluittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiimiiiiiiiiiitiiMiiM
l	I
i
i
%
JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
sreje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
USTANOVLJENA L. 1872
*	-t-I'	u"	■	'	'
Beograd, Gom-a Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec,
Maribor, ekspoziturna podružnica Skofjaloka.
Akcijski kapital K 30,030.000 Rezerve ll 16,000.000
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
S
I
I
g
i
;;:;:j:iU!3ii:?iii;^?’Mmmii3miimiHm:iimiiitmmmm; i»ii(iiei;mii;tiHi»»fflnHtriimH»iiitiiiimMiuiintiiHiiinnnHiiiiuiiiiititn»nii»iwiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHituitiiKiiiniini;uni;iiiiiiinHiitiiiiiniiH:iai{nni;tiii;i;nHiMhtBi5iiniMinft»ijiini;:itn;:>n:;iii;iiinni!in;ntHi:i!UUiii;iiiniH;;!i;;i!:;nnnLiHžiniHii!:t;;nniniini!U
ulavni in odgovorni urednik Zorko t*akm
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«
liska »Zvezna tiskarna« v Liufr