690 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 3–4/2017 Ana pODVrŠič Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza Villetaneuse- paris 13 Stuart Shields The International Political Economy of Transition: Neoliberal hegemony and Eastern Central Europe’s trans- formation routledge, ripE Studies in Global political Economy, London in New York 2014, 180 strani, 88,00 £ (iSBN 978-0-415-38669-2) Dolgo časa so bile razprave o so- dobni dinamiki in razvoju tržnih go- spodarstev vpete v triumfalni diskurz o »koncu zgodovine« in liberalnemu kapitalizmu kot edinemu možnemu družbenemu sistemu. Študije, ki so kapitalizem obravnavale kot zgodo- vinsko vzpostavljen, krizno naravnan in notranje protisloven družbeno- -ekonomski sistem, so bile postavlje- ne na obrobje akademskih in politič- nih razprav. A svetovna kriza s konca prejšnjega desetletja in njeno podalj- šanje v krizi evroobmočja, ki je na dan naplavila vse družbeno-politične neenakosti in protislovja »združeva- nja Evrope«, sta znova odprli prostor kritičnim debatam, ne le o sami nara- vi kapitalističnega sistema in njegovi neoliberalni preobrazbi, pač pa tudi o projektu evropskih integracij. Nemara ni presenetljivo, da je bil ta analitsko-teoretski potres ni sunek, ki posredno ali neposred- no črpa iz Marxove dediščine, še posebej močan na področju poli- tičnoekonomskih študij o razvoju postsocialističnih gospodarstev in šir- jenju evropskih integracij na »Vzhod«. postsocialistično tranzicijo se je dol- go časa zvajalo na tehničen prehod iz ekonomsko neučinkovitega plan- skega gospodarstva v tržno in na bolj ali manj uspešno »odstranjevanje« ko- munistične dediščine in prilagajanje nacionalnih sistemov zakonitostim novega tipa gospodarstva. Ti relativ- no normativni pristopi so se sčasoma umaknili razpravam o raznolikem institucionalnem razvoju postsociali- stičnih gospodarstev in proučevanju vpliva Evropske unije na različne na- cionalne »tipe« oz. »modele« kapitaliz- ma. A tudi te analize so zaradi meto- dološkega nacionalizma in fetišizma institucij izvzele postsocialistično re- stavracijo kapitalizma iz širših struk- turnih procesov in njihovih protislo- vij, ki so zaznamovali globalni druž- beni razvoj vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje. in ravno ugotovitev, da obstoječi analitični pristopi »uporabljajo zgre- šeno konceptualizacijo osnovnih neoliberalnih tendenc, ki določajo tranzicijo, pomanjkljivo teoretizira- jo razmerja med državo in trgom, in v mnogočem potencirajo probleme komunizma« (str. 31), je spodbudila Stuarta Shieldsa k pisanju knjige The International Political Economy of Transition: Neoliberal hegemony and Eastern Europe’s transformation, ki je v trdi vezavi izšla leta 2012 pri za- ložbi routledge. Knjiga je sad dol- goletnega raziskovanja britanskega politologa, ki je skupaj z Ottom Hol- manom in delno tudi z Dorotheejo Bohle eden redkih predstavnikov t. i. neogramscijanske šole na področju razvoja postsocialističnih držav. Knji- žno delo se tako opira na Gramscije- vo analizo o vzpostavljanju hegemo- nije in Coxovo teorijo o vzpostavlja- nju transnacionalne produkcije in transnacionalnega kapitalističnega razreda v obdobju neoliberalnega kapitalizma. posledično pričujoča analiza o postsocialistični tranziciji v ospredje proučevanja postavlja druž- bene akterje in sile, ki so na tak ali drugačen način povezane s čedalje večjo strukturno, institucionalno in ideološko močjo transnacionalnega kapitala in ki skrbijo za nadvlado ne- oliberalnih politik. Znotraj zastavlje- nega teoretskega okvira gospostvo vladajočega razreda transnacionalnih frakcij kapitala namreč ne temelji le na materialni prisili, ampak se vzpo- stavlja tudi prek kulturne in ideolo- ške sfere in različnih družbenih insti- tucij, kjer specifične naracije in inter- pretacije družbene realnosti dobijo prevladujoči položaj. Da bi pokazal, kako je postsociali- stična tranzicija v Srednji in Vzhodni Evropi del širših procesov neoliberal- ne internacionalizacije držav in prila- gajanja nacionalnih politik in praks potrebam globalnega/transnacional- nega kapitalizma, Stuart Shields pod drobnogled vzame primer poljske, razpravo pa izpelje v petih korakih. po kritičnem pregledu prevladujočih analiz o razvoju postsocialističnih gospodarstev se pisec posveti zgodo- vinskim okoliščinam, ki so omogoči- le vpeljavo neoliberalizma na poljsko. Te umesti v obdobje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je tedanji poljski voditelj Edward Gierek vpeljal novo razvojno strategi- jo, ki se je opirala predvsem na pritok tujih kreditov, lokalno gospodarstvo pa pahnila v hudo dolžniško krizo po »Volterjevem« šoku in dvigu medna- rodnih obrestnih mer. Tuje zadolže- vanje in politike širjenja zasebnega podjetništva v času vodstva Wojcie- cha Jaruzelskega naj bi igrali ključno vlogo pri integraciji poljskega gospo- darstva v omrežja transnacionalne- ga kapitala in pripomogli k »rojstvu družbenih sil, ki so bile naklonjene neoliberalni transformaciji v osemde- setih letih« (str. 56). V nadaljevanju se razprava ta- ko posveti kompleksnemu omrežju interakcij med poljskimi intelektu- alnimi in managerskimi elitami, po- litičnimi reformisti in predstavniki mednarodnih finančnih in svetoval- nih organizacij, ki naj bi si v obdobju dolžniške krize vrsto let prizadevali, da bi se v poljski javnosti oblikoval širši konsenz o hitrem in celostnem uničenju državnega socializma ter o vzpostaviti tržnega gospodarstva, ki bi zadostil potrebe mednarodnih investitorjev in transnacionalnega kapitala. To obdobje, ki je doseglo vr- hunec v implementaciji šok terapije, Shields definira kot prvi val poljske neoliberalizacije. Drugi val pa je po- vezan s priključevanjem poljske EU, ki je predmet razprave v tretjem po- glavju. Da bi pokazal, da je EU, vsaj na regionalni ravni, postala temeljni »institucionalni kanal neoliberalnega družbenega in ekonomskega mode- la« (str. 89), avtor podrobno analizira 691 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 3–4/2017 692 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 3–4/2017 politične programe, finančne strate- gije in družbene implikacije različnih evropskih institucij, vse od komisi- je do Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so bile na tak ali drugačen način prisotne pri prestrukturiranju postsocialističnih gospodarstev. Na koncu se analiza posveti še t. i. protihegemonskim (ang. counter-he- gemonic) družbenim silam, ki so vpli- vale na poljsko tranzicijo. Tu pisec neposredno polemizira s kritikami, ki so jih bile deležne neogramscijanske analize in ki so izpostavile njihovo enodimenzionalno osredotočenost na politične projekte vladajočih elit in zanemarjanje alternativnih političnih strategij. Shields tako analizira širjenje populističnega diskurza in skrajno desničarskih strank od sredine prej- šnjega desetletja, kar pripisuje druž- beno destruktivnim posledicam neo- liberalnih reform in vzpostavitvi ene najbolj neegalitarnih družb v Evropi. pri tem poudarja, da poljski populi- zem pod vodstvom bratov Kaczynski (oz. pod vodstvom Jarosława Kaczyn- skega po smrti njegovega brata, polj- skega predsednika Lecha Kaczynske- ga leta 2010), dejansko v ničemer ne predstavlja alternativne družbene si- le, saj predlagani načrti gospodarskih sprememb kvečjemu krepijo domi- nantni neoliberalni projekt in njego- vo reformno sveto trojico »privatiza- cija-liberalizacija-deregulacija«. Knjiga The International Politi- cal Economy of Transition: Neolibe- ral hegemony and Eastern Europe’s transformation vsekakor prinaša še kako dobrodošlo spremembo v raz- iskovalni perspektivi na področju politične ekonomije postsocialistič- nih gospodarstev. S proučevanjem specifičnih zgodovinskih okoliščin, ki so vodile do restavracije kapitaliz- ma na poljskem, in njihove vpetosti v širše procese, ki določajo spremem- be svetovnega gospodarstva v zad- njih štiridesetih letih, Shields bralcu prepričljivo pokaže na nezadostnost študij, ki v postsocialističnih gospo- darstvih vidijo predvsem nove pri- merke v sodobnem mozaiku razno- likosti kapitalističnih gospodarstev. S tega vidika je še kako pomembna obuditev koncepta tranzicije in kriti- ka sicer uveljavljenega koncepta po- stsocialistične transformacije. Tega so študije na akademski levici vpeljale, da bi izpostavile raznolikost refor- mnih procesov in možnosti kapitali- stičnega razvoja. A kot zaključi avtor, smo »z uporabo koncepta transfor- macije […] v nevarnosti, da spregle- damo centralno vlogo oživljanja ka- pitalističnih družbenih odnosov od leta 1989 v Srednji in Vzhodni Evro- pi. Tranzicija […] zadeva predvsem kapitalistično prestrukturiranje« (str. 129, poudarek v izvirniku). Kljub omenjenim doprinosom pa bi si bralec morda želel jasnejše ana- lize politične ekonomije poljskega gospodarstva po padcu berlinskega zidu. Medtem ko Shields ponudi izvir- no razlago prestrukturiranja poljske v zadnjih dveh desetletjih socialistič- nega režima in oblikovanja pogojev za restavracijo kapitalizma, je prou- čevanje pogojev njegove reproduk- cije postavljeno v ozadje. Bralec tako izve več o sami naravi evropskih in- stitucij, skoraj nič pa o spremembah poljskih državnih institucij v obdobju t. i. drugega, »evropskega« vala neoli- beralizacije. ravno v tem obdobju pa je med drugim prišlo do pomemb- nega prevrata v razvoju poljskega gospodarstva, ki ga pričujoče delo ne omenja, in tako ne problematizira enega ključnih vidikov zastavljenega teoretskega horizonta, tj. družbeno- -politično vlogo tujih vlagateljev pri vzpostavljanju neoliberalne hegemo- nije na lokalni ravni. četudi je res, da je diskurz v prid tujim investitorjem igral pomembno vlogo pri sistemskih spremembah na prelomu 1990, pa so multinacionalna podjetja pri pre- strukturiranju gospodarstev Srednje in Vzhodne Evrope igrala obrobno vlogo vse do konca prejšnjega sto- letja, ko so tuja vlaganja šele začela množično pritekati v regijo. Vse do- tlej so si voditelji držav Višjegrajske skupine, z izjemo Madžarske, priza- devali za vzpostavitev nekakšnega »nacionalnega« kapitalizma, ki bi pri- vilegiral domače akterje in gospodar- stvenike. podobno bi lahko dejali tudi gle- de upoštevanja vloge »podrejenih« družbenih akterjev in njihovih poli- tičnih strategij. četudi Shields na več mestih opozori na slabšanje položaja poljskih delavcev, zlasti z vidika na- raščanja brezposelnosti in revščine, pa globalni fokus njegove analize ostajajo družbene elite, bolj malo pa zvemo o konkretnih spremembah družbenih odnosov med različnimi družbenimi sloji oz. razredi in o trans- formaciji politične in strukturne moči poljskega delavskega razreda. Ekono- micistično branje vzpona politične desnice, ki ga pričujoča razprava po- sledično nehote privzame, je zlasti problematično v konteksu aktualne- ga dogajanja znotraj EU, kjer je desni- čarski populizem najšibkejši ravno v državah na južni periferiji evro ob- močja, kljub primerjalno najvišjemu porastu brezposelnosti v času krize. Z drugimi besedami, v The Inter- national Political Economy of Tran- sition: Neoliberal hegemony and Eastern Europe’s transformation iz- vemo veliko o mednarodnih vidikih postsocialistične tranzicije, bolj malo pa o neoliberalnem prestrukturiranje poljskega gospodarstva in državnih institucij kot takega ter o vzrokih lo- kalne »specifičnosti«. Analitično kri- tična svežina, ki jo vnaša pričujoče delo v razprave o politični ekonomije post socialističnih držav, ostaja tako bolj grenkega priokusa. Marko HOčEVAr Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Stephen Edgell The Sociology of Work: Continuity and Change in Paid and Unpaid Work (2nd Edition) Sage, Los Angeles, London, New Delhi, Singapore in Washington DC 2012, 279 strani, 30.99 £ (iSBN 978-1-84920-413-2) V zadnjih desetletjih se tako nara- va dela kot tudi razumevanje le-tega spreminjata. Vse manj je »klasične- ga« (mezdnega) dela, torej dela za 693 TEORIJA IN PRAKSA let. 54, 3–4/2017