Dopisi. V Londonu 30. dec. — Prošlo leto bilo je polno dogodkov, a novo nastopi z nasledki njihovimi, kteri bodo še menda večega pomena. „Reform Bili" se je dognala; bilo je mnogo političnih in drugih demonstracij, mnogo smrtnih kazen, in jetnišnice so se zelo polnile. Fenianski punt od dne do dne huji prihaja, in ta dela zdaj res naj veči strah po vsiBritanii, ki dolgo ni nič o kaki prekucii znala. Mislila je vlada strah s strahom pregnati, in zato je v Manchestru 3 Peniance, izmed kterih je bojda eden nekega policaja vstrelil, dala obesiti; a s tem je v ogenj le še olja vlila; Fenianci in v obče vsi celtiški Irčani so se še bolj zagrizli; bile so zato povsodi demonstracije in pogrebške procesije za „umorjene domoljube" v Manchestru, in iz tega izvira tudi zadnja strašna dogodba v Londonu, da je razkačena fenianska stranka vsula in zažgala pod obzidjem londonske jetnišnice smodnika v ta namen, da bi dva jetnika Fenianca iz ječe rešila, s tem pa se je še več druzih hiš porušilo, mnogo ljudi pobilo ali hudo poškodovalo. Ta dogodba je silen srd do Feniancev izbudila in sovraštvo se žari na obeh straneh vece: bolj ko se Angleži srdijo, bolj si Celti prizadevajo jih še huje dražiti. Ker se je na Irskem postava „Habeas Corpus"*) odstranila in tako revolucija potlačila, preselili so se ustajniki na Angležko, da tukaj tem lože ogenj podpihavajo. Zato, ker je tukaj zdaj res silen strah pred Fenianci, se govori, da bo tudi na Angležkem začasno postava „Habeas Corpus" prenehala; al do tega menda vendar ne pride. — Ravno pred božičem bila je *) „Habeas corpus" je postava na Angleškem, ki varuje prostost vsake osebe na Angleškem tako, da vlada ne sme nobenega Angleža zapreti, ako zapora ne vpravieuje postava. ------ 13 ------ — 14------ v Londonu, kakor vsako drugo leto, živinska razstava 7,Cattle Show", ob enem pa tudi razstava poljskih pridelkov in orodja za poljedelstvo in vrtnarstvo. Živina je bila kaj lepa, posebno pa ovce in voli; vol (plemeni bik „breeder"), kteremu se je prvo darilo in medalja dala, bilo je govedo, da mu nisem še nikdar para videl; ovdc je bilo tudi jako odličnih. Pa v obče se je preveč pitana živina razstavila, a to najbolj svinje. — Mnogo zanimivega orodja je bilo za poljedelstvo kakor v obče za kmetijske potrebe. O tem pa menda drugikrat kaj več omenim. Vrtnarji razstavljali so zelne glave po poldrug čevelj debele, kakor tudi repo in korenje neznane velikosti. — Božič je prošel mirno, samo mnogo nesreč na ulicah se je prigodilo; kajti megla J"e bila taka, da podnevi kakor ponoči so vozniki (Lija-:arji) z največo težavo vozili, ali pa so cel6 prenehali z vožnjo. Iz Gradca 1. jan. — Časnik štajarske kmetijske družbe, ki je 16 let izhajal pod naslovom „Wochenblatt der k. k. LWG.", je ob novem letu nehal izhajati in na njegovo mesto stopi drug nemški tedenik pod imenom „Steierischer Landbote", ki ga udje kmetijske družbe brezplačno dobivajo. Prof. dr. Hlubek, ki je zgolj znanstveni „Wochenblatt" dobro vredoval — to moramo tudi mi priznati, ki smo si ž njim o narodnih zadevah strogi nasprotniki — pripoveduje vzrok, da ta časnik prestane, v poslednjem listu tako-le: ,,S tem listom neha izhajati ta časnik, kteremu sem 16 let vrednik bil. Ker sedanji čas, ko se vsak s politiko ali ndrodnimizadevamipečd, za samo znanstvene časnike ljudje malo marajo, zato je glavni odbor soglasno z občnim zborom sklenil, izdajati nov kmetijsk časnik, ki se bode vtikal tudi v druge*) in ne samo v kmetijske zadeve." Iz Maribora. — Naša čitalnica je občni zbor, ki je bil na 29. dec. 1867. 1. napovedan, preložila na nedeljo 12. dne t. m. ob */2 8. zvečer, in ga po pravilih tudi tukaj naznanjam. Predsedništvo. Iz Sevnice na Staj. — V nedeljo 29. dec. 1. 1. zvečer je imela tukajšna čitalnica svoj letni zbor. Radostni naznanjamo, da so v odbor bili izvoljeni možje, o kterih smo prepričani, da bodo čitalnico vodili po pravi poti in prizadevali si v to, da se odstranijo vse overe, ki so jo zadržavale preteklo leto v njenem napredovanju. Izvoljeni so bili: gosp. Alojzi L en ček, posestnik in državni poslanec iz Blance za predsednika, gosp. Franc Braunseis, trgovec v Sevnici za podpredsednika, gosp. dr. J. Razlag, odvetnik in deželni Eoslanec v Brežicah, in gosp. Drag. Ripšl, župnik v ioki za odbornika, g. Jakob Kavčič, c. k. okrajni uradnik v Sevnici za blagajnika, gosp. MijoStarkel, sodnijski pisar v Sevnici za tajnika in gosp. Tomaž Drnjač, učitelj v Sevnici za knjižničarja. — Račun preteklega leta predlagal je blagajnik g. Jakob Kavčič. Očitna zahvala vrlemu.rodoljubu, ki je v tako lepem redu oskrboval blagajnico. — Za zimski čas letošnjega leta določil je novoizvoljeni odbor sledeče veselice: 19. januarja „besedou s plesom, .— 2. februarja na spomin Vodniku besedo z glediščino igro „Župan" in plesom, — 23. februarja veliki ples. Iz Trsta 4. jan. A. Z. (Da se resnica prav spo- *) Naj bi to brali tudi tisti Kranjci, kterim je trn v peti to, da „Noviceu ne ostajajo zgoli le na kmetijskem polji, ampak so se v 1848. letu podale tudi na narodno in politično polje. Naj bi si to pre-membo stajarskega lista „ad notam" vzeli tudi oni gospodje kranjske kmetijske družbe, ki so ob stoletnici njeni zahtevali izdajanje zgolj poljedelskega in gospodarskega lista. Stajarci imajo vendar dokaj političnih listov, in vendar je ondasnja kmetijska družba za potrebno spoznala znanstveno suhoparnost združevati z zanimivostjo politično. Nam je to velika satisfakcija. Vred. zna, je čuti treba dva zvondJ) Po tem pravilu sprejmite »Novice" popravo zadnjega V-ovega dopisa. — Gosp. N— je sicer rojen Slovenec (iz Ljubljane), al ko bi vse rojene Slovence in za svojo očetnjavo otrp-njene može po slovenskih in tujih mestih vvrstovali med branitelje ravnopravnosti naše, motili bi se ze!6. Gosp. L— je res sin slovenskih starišev; vendar dandanes ne štejemo med Slovence slednjega moža, ki pet besedi znd slovenski spregovoriti in zlasti ga ne štejemo med svoje rodoljube, ako se s svojim^ ponašanjem ne kaže našega. Učiteljica v slovenskem Sčednu tudi ni L— (ravnatelja) hči. Sploh omenjena moža nimata med svojimi otroci niti sina niti hčere, ki bi le besedico slovenski znala. Ne eden izmed njih se slovenskega ne uči. Tu se res kot mnogokrat rodoljubje po sadu spozna! O gospodu P. pa ne rečem druzega kot to, da birokratizem ne bode slovenski reči na noge pomagal. In v omenjenem odboru (za volitev) se tudi niso menili za Slovence in niti zato, kako bi slovenske zastopnike pomnožili; misel nekterih je bila le ta, da bi kacega šolnika v mestni odbor poslali. Vladni uradniki nam ne bodo pomagali; oni podpirajo, ker se Italijanov boje, le italijanski živelj. Slavjanska zavest in krepka edinost med tukajšnjimi Slovenci, Hrvati in Srbi bi s slovensko okolico vred utegnila napraviti v mestnem odboru zdatno stranko slovenskih odbornikov. Al žalibog, da še pogrešamo takega kompaktnega edinstva! V Kanalu 3. jan. — Na novega leta dan zvečer smo odprli vprvo našo čitalnico. Predsednik častiti g. Ivan Wolf so zbor začeli s primernim ogovorom, po kterem so naši vrli pevci nekoliko slovenskih pesmi prav izvrstno peli. Po dokončanem zboru bil je skupni obed, kterega so nam pevci zopet sladili z lepimi pesmicami. Veča čitalničina slovesnost bode pa še le drugi ali tretji teden po veliki noči, kar se bo že ob pravem času na znanje dalo. Živila čitalnica naša! Novomesto 1. jan. T. — Začeli smo novo leto in sicer s prav strogo zimo in obilnim snegom. Vkljub mrzli zimi smo pa vendar končali preteklo leto s prav gorkim srcem v čitalnici, ktera nam je napravila včeraj jako vesel večer staremu letu na slovo. Razveseljevali so nas štirje gospodje z umetno godbo dveh overtur iz spevoiger „La madame blanche" in „Italiani in Algiere." Dalje smo slišali ljubeznjivi potpourri iz spevoigre „Lucija di Lamermoor" štiroročno na glasoviru, in med vse to so bili upleteni še lepi govori hrvaške pesmi „Putnik" od Preradoviča, potem dva samospeva „Na goro" od Flajšmana, „Pobratimija" od Ipavca in pa dvospev „Zgubljena vera" od Kam. Mašeka. Peli ste te dve pesmici gospodičini Durini-ova in Koračinova; mili visoki prve, nenavadno krepki in globoki glas druge gospodicine izbudiia sta občno dopadajenje. Končalo je besedo srečkanje darovanih raznih dobitkov, ktero je med smehom prav veselo od rok šlo. Na vse zadnje f>a smo se še malo zavrtili in tako rajaje stopili v novo eto, od kterega želimo in za to Boga prosimo, da bi našemu slovenskemu narodu prijaznejše bilo nego preteklo, in da bi se kdaj začele spolnovati besede našega neumrlega Prešerna: „Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, jim milejše zvezde kakor zdaj sijale." Tolažimo se s tem, da še zmirom je konečno pravica zmagala, in se trdno držimo gesla: kdor zaupa v Boga in ima čisto vest, temu ni treba se ničesa bati, ako tudi svet ide na komade. — Ako se pri tej priliki, ko je leto preteklo, ozremo na delavnost tukajšnje Čitalnice, posebno glede na domače gledišče, očitno je, da vkljub vsem zaprekam in hudobnim oviram, ki smo jih doživeli posebno v prvem poletji, je odlično marljiva bila. Zasluga tega pa v prvi vrsti gre rodoljubni gospodičini Zajdl-novi, in v drugi vrsti gospodičini Sulcevi in gosp. ----- 15 ----- KalČiču, reditelja našega gledišča; njihovi neutrud-ljivi marljivosti in delavnosti se imamo posebno zahvaliti, da se je moglo toliko domačih iger predstavljati. Prav po pravici jih drage nam „ Novice" z zlatimi črkami morete zapisati med tiste rodoljube, ki se djan-sko trudijo za to, da bi tudi naš dozdaj zanemarjeni materinski jezik v svoji lastni domovini dosegel tisto veljavo, ktero imajo dozdaj pri nas le tuji jeziki med tem, ko se domači po navadi le še zmirom za duri stavlja. In vendar lepota našega domačega jezika mar-sikterega druzega prekosi; raznolične oblike njegove pa, skoraj bi rekel, človeka najsposobnejšega storijo, iz njega v druge prestopiti. Saj je živi dokaz tega, kako lahko se naši rojaki naučijo drugih jezikov in kako težko drugi narodi. Da je pa ravno naš slovenski jezik edini vzrok lahkega učenja drugih jezikov, kažejo nam najočitnejše tisti oddelki nekdanje slovenske zemlje, ki so se ponemčili, ob enem pa tudi ono zmožnost lahkega učenja tujih jezikov popolnoma izgubili. Poglejmo le enmalo na take kraje na Koroškem in Stajarskem. Ostanimo tedaj pri svojem, ki ga nam je Bog dal in ne segajmo preveč po tujem, da nam ne izpodrine in iztira domačega maternega! Iz Kranja 5. januarja. — V zadnjem čitalničinem občnem zboru je bil dosedanji odbor „per acclamationem" zopet izvoljen, le namesti g. dr. Strbenca in g. prof. Pajka, ki sta naše mesto zapustila, sta bila voljena po večini glasov g. adj. J. Kršič in g. zemlj. ogleda V. Kraus. Veselic bomo imeli pred pustom 5, in sicer 12. januarja, 22. januarja, 2. februarja (slovesna beseda Vodniku na spomin); 12. in 23. februarja. Iz Ljubljane. Po sklepu Njih Veličanstva cesarja je gosp. Fid. Trpinec potrjen za predsednika c. kr. kmetijske družbe. — (Iz deželnega odbora 27. decembra.) V poslednji seji je odbor rešil mnogo občinskih (soseskinih) zadev, med njimi nekoliko ženitvanskih, in med temi eno iz Goric na Notranjskem, kjer se 65 let star berač hoče oženiti z 28 let staro deklo tudi beračico. V tacih zadevah se prav očitno vidi, kako današnji liberalizem" podira avtonomijo sosesk. Vsak berač naj se ženi, soseska naj ga potem redi! Kamo pridemo, ako se soseske ne smejo ustaviti takemu zakonstvu ? — Prošnjo županije trnovske na Notranjskem, naj bi gosposke ne rubile gruntnih potrebščin, je odbor sklenil z gorko besedo izročiti c. kr. deželnemu glavarstvu. — Za sadje-, vino- in čbelorejno učilnico je po predlogu g. pl. Langerja bila grajščinica Grm poleg Novega mesta najpripravniša spoznana. — Da se sedanja nor-niš ni ca ljubljanska bolj prostorna in namenu svojemu bolj ugodna naredi, je odbor sklenil pozvediti vse, kar je v to treba. — (Iz mestnega odbora.) Predsednik dr. Orel je naznanil vabilo k slovesnem sprejemu trupla mehikan-skega cesarja Maksa, ki ga sred tega meseca po železnici peljejo skozi Ljubljano na Dunaj, in da vlada nekdanji colniški magazin na Bregu prepusti mestu za 2000 gold. — Gospodje M. Pakič, Jak. Čik, F. K o s a k in F. K r a 1 j i č so bili v vrsto m e s tj a n o v sprejeti. — Odbornik Dežman nasvetuje, naj se — gled6 na §. 4. novih ustavnih postav — volilna pravica za mestni zbor razširi in v ta namen prenaredi mestna ustava. Zupan dr. Costa dokazuje, da ni treba za to prenarejati cele mestne ustave, odbornik dr. Bleiweis ga podpira in z dodatkom odbornika dr. pl. Kalteneg-gerja, naj se po novih ustavnih postavah razširjena volilna pravica naznani magistratu, je bil sprejet nasvet dr. Bleiweisov : naj se popusti Dežmanov predlog. — Prav dolgočasno debato je sprožil odbornik Dežmar zarad pokopališčinega reda, češ, da mestni faj- mošter s spominki na ljubljanskem pokopališča presa-movoljno ravnd. Iz razgovorov pa se je videlo, da to ni res, in zdaj bojo mrliči na pokopališču s spominki in brez spominkov spet imeli mir. — Ker deželni odbor po sklepu deželnega zbora z eksekucijo žuga mestu, ako se ne plačajo od 1866. leta zaostala plačila za bolne uboge Ljubljančane v ljubljanski bolnišnici, so po prepričalnem in z veliko pohvalo sprejetem govoru župana dr. Coste, da je preočitna krivica to, da bi mesto dvakrat moralo plačati stroške bolnišničine, obveljali predlogi dotičnega odseka, za kterega je poročal pl. dr. Kaltenegger, s predlogom Costovim: naj se mesto podvrže eksekuciji; kadar pa do tega pride, naj se z vsemi postavnimi pripomočki pritoži dalje. Vsi odborniki so glasovali za ta predlog razun Dežmana, dr. Zupana in dr. pl. Kalteneggerja. — Ker je ledenica v tukajšni bolnišnici v pravdi, čigava daje, je dr. Zupan v imenu odsekovem poročal, naj jo mesto prepusti bolnišnici, ako se mu plača, kar je vredna, namreč 4717 gold. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Potem so bili rešeni še nekteri predlogi finančnega in stavbinega odseka. — (Zbor rudarjev kranjskih) je bil v nedeljo in pondeljek dopoldne. Grdo vreme je menda oviralo obil-niše udeleštvo iz vnanjih krajev. Drugikrat kaj več o pomenkih zborovih. — (Iz društvenega življenja.) Konec preteklega leta je pevski zbor čitalnice naše obhajal Silvestrov večer z jako zanimivo veselico. Tako zadovoljen je bil vsak, da je bila hvala soglasna v vsem programu od prve do zadnje številke. — Prav čedna je bila tudi veselica, ki jo je v nedeljo zvečer v svoji dvorani napravilo društvo rokodelskih pomočnikov pod vodstvom nevtrudljivega svojega očeta g. prof. dr. Vončine. Med mnozimi častitimi obrtniki in rokodelskimi mojstri s svojimi rodbinami je tudi več druge povabljene gospode počastilo večernico vrlih rokodelskih pomočnikov in med to tudi prečastiti ces. namestnik pl. Konrad Evbesfeldski sh svojo gosp6, deželni glavar pl. dr. Wurz-bach, župan mestni dr. Costa in še drugi gospodje. — Prvi javni koncert v redutni dvorani na sv. 3 kraljev večer gosp. Fr. Grb ca, ki ga ponosno našega imenujemo, se je slavno obnesel. Vkljub strašnemu vremenu , in vkljub magnetični burki v gledišču je bila dvorana vendar še precej polna, in vse, kar se je pčlo v samo- in dvospevih in pa v zborih, in kar se je igralo na glasoviru in goslih, vršilo se je tako lepo in gladko, da je bila pohvala navdušena in soglasna, in to prav po pravici. Daje gosp. Grb če v o krasno in mogočno petje zvonec nosilo v tem koncertu, razume se samo po sebi, podpirali pa so ga prav izvrstno tudi gospd Ana Pesjakova (v dvospevu), gospodičina Helena Konšekova (na glasoviru), gosp. J. S o r (na goslih) in čitalnični pevski zbor pod vodstvom svojega pevovodja gosp. Forsterja. Res, prav posebno dober vtisek je naredil ta koncert na vse pričujoče in tudi na prečastito rodovino našega cesarskega namestnika gospoda pl. Konrada Evbesfeldskega. „No-vice" pa, ktere so gosp. Grb ca po vseh njegovih potih radostne spremljale, čestitajo mojstru zdaj prav iz srca in mu želijo, da doseže vse, kar je namen njegov bil, ko se je podal v konservatorij praški! — (Iz čitalnice.) Odbor čitalničin je v poslednji svoji seji sklenil, da v nedeljo 19. in 26. dne t. m. bote veselici s plesom v čitalnici; 2. februarja je slovesna beseda na spomin Vodniku, potem pa 9. in 16. februarja ples. Odločeno je bilo tudi, da prihodnjo nedeljo (to je 12. dan t. m.) zvečer bode vaja n&rodnih plesov v čitalničini dvorani, ter da naj se torek napravi tudi kaka primerna veselica. --------16 -------- — „Laibacherico", ki je te dni v feuilletonu (!!) prinesla „aus dem Gerichtssaale, Epilog zu den Han-delskammerwahlen von 1866" moramo v imenu mnogih mestjanov vendar vprašati: ali res misli, da kterega človeka zanimiva izvedeti, da je bil obsojen pleteničar Grad, kterega tukaj menda nobena živa duša ne pozna? Ker nihče tega ne verjame, je misel vsacega poštenjaka ta, da je prav v Mefistovem duhu „feuilletonist" pisal ta ,,epilog" samo zato, da je ime spoštovanega našega župana dr. Coste pritaknil v stvar, za ktero je županu toliko mar bilo kot za lanski sneg. Videti tako pregnjusno početje spominjamo se tolažilnih besed Slom-šekovih, ki je sovražnikom našim klical: „Le gnojite z gnojnico hudobnih jezikov, prav močno gnojite! Toliko gorše bode rastla čast rodoljubnih mož!" Mi pa dostavljamo „Laibacherici" še to: „Noch ist nicht aller Tage Abend!" — Danes se je vendar omajal magistrat, da so jeli iz mesta spravljati cele gore snega, po kterem do ne-kterih ulic v nedeljo in pondeljek celo ni bilo moč z vozom priti. Kjer so ljudje kakega mestnega odbornika videli, napadli so ga zarad tega se zabavljicami, kakor da bi oni za to nesnago odgovorni bili. Po licitaciji je bila izvožnja snegd iz ulic za 900 gold. oddana, ki ima v 4 dneh dovršena biti. — Kakor „Volksfreund" piše, je dunajsko „nemško demokratično društvo" svoje oči vrglo tudi na KoČe-varje, ktere imenuje svoje ,,zapuščene brate", potomce Frankov, ki so v 14. stoletji priromali na Kranjsko in „so krog in krog omejeni od Slovencev." — Nam ni znano, da bi bil slovenski narod kdaj kakošne sile delal kočevarskemu jeziku in kočevarskim šegam. Ce pa se morebiti kakemu dunajskemu demokratu sanja, da po Kočevarjih bode „deutsche Intelligenz und Sitte" pro-pogando delalo po slovenski naši zemlji, temu se bodo — Kočevarice same smejale!