Politični ogled. Avstrijske dežele. V Istriji se tamožnjim Slovanom od priseljenih Italijanov godi, kakor drugod Slovencem od strani Nemcev in Magjarov. Pri volitvah so Slavjani rselej prepadli, a sedaj 80 se tudi v Istriji vzdramili in pri slednjib volitvab za deželni zbor premagali Labe in Lahone ter so volili v Kopru slovenski in konservativno. Izvoljena sta dr. Lijon in dekan Fabris. Lahoni so celo denarje ponujali, a!i vsak Slovenec je možko odgovoril: njaz poštenosti nimam na prodaj". Slara takim Slovencem! — V državnem zboru ec je poredalo, da svitli cesar klošterske postavo, katero 80 lani liberalni poslanci na škodo iu krivico tnenihom in nunam izdelali, niso potrdili. Liberalci se vsled tega jezijo, toda rsi verni katoličani se veselijo in so hvaležni svitlemu cesarju. Tadi se je ondi izvedelo, da je račuu za avetno razstavo 1. 1873 sklenjen — iiohodkov je bilo 4 milijone — stroškov pa 19 milijonov; davkeplačilci «no tedaj morali doložiti 15 milijonov. Bog nas vuraj več takih razstav! — Zakaj da so vladini uraduiki zadnji čas tako pogosto časnike, zlasti slovanske zaplenjevali ali konfiscirali, to je sedaj tudi jasno. Minister Auersperg je to naravnost gtoriti akazal, ker se je bati, pravi minister, da nebi Ijndje nevoljni bili na sedanje ministre. — Sedaj imamo dvojno gosposko v deželi; kar je prcveč; to čutijo tudi liberalci, pa si ne morejo j pomagati in nekateri hočejo sedaj število uradai- j k©v pri okrajnih glavarstvib pomnožiti. Temu je j ugovarjalo veliko poslancev, najbolj ostro pa naš \ »loveuski poslanec g. Herman, ki je pri tej priliki celo oentralistično sistemo strašno zdeloval. Rekel je, da so centralisti po npolitični goljufiji" se dokopali do svoje nadvlade in da zato ne bo boljše, dokler ne dobijo dežele, narodi in Cerkva, kar veakemu gre. — Grof Andrassy je zbolel, menda ima le kar političuo bolezen in da bo moral zapuatiti ministerski stol; — to bi bilo dobro znameuie, sicer se nam je res bati, da dobimo vojsko z Rosi zavolj razburjenih Magjarov in gnjilih Tnrkov. Magjaiski državni zbor bo sklenol postavo zoper oderuhe ter se ne bo smelo po sodniji tiijati več nego 8 %• P" na8 bi take postave tudi treba bilo. — Ubogim ljudem, ki 80 pred Turki iz Bosnije v Hrvatsko pribežali, se strašno godi; veliko jih je že gladu umrlo; 10. nov. se je v Gračae pripeljalo 700 bosenskih beguncev, kateiim 80 od mraza, lakute in bolezni na potu pomrli skoro vsi otroci. Kamo je le v Evropi odšla krščanska ljubezen, ki bi readat- cnkrat aetavila turško gilo in konec storila neizmernemu trpljenju kristijanov na Turškem!? Vnanje države. Ravnokar se je po Mariboru vest raznesla, da bodo vsaki čag avstrijski vojaki, kateri so na odpusto, po telegrafu pozvani k Djihovim regimentom. To kaže, da je evropski mir res v največji nevarnosti, to pa vse zavolj Turkov. Buski car se je iz Livadije vrnol domov v Petrovgrad Črez glavno mesto Moskavo. Tukaj je zbral okoli sebe rusko dostojanstvo in mestno zastopništvo ter slovesno rekel: vem, da ima vsa Rusija z menoj vred živo Sočutje za trpljenjo naših slovanskih sobratov na Turškem. Jaz bodem v Carigradu zahteval pravico za kiistijane in če nje pri Turkih ne dosežem, iiuam trdnu voljo ravaati eamostalno in prepričan sem, da se bo oela Ruaija ua moj klic vzdignola. Bog nam pomagaj dovršiti iaa sveti poklic. Ta nagovor kaže, da bo Rasija šla turškim ki-istijanom na pomoJ. Vojne priprave nam to potrjujejo. Vsa niesta na morji, ilasti Odesa so že tako utvrdjena, da jim ne bode ne turško, ne angleako brodovje zamoglo kaj škoditi; 13. nov. je iziiel ukaz, takoj napraviti 6 vojnih korov ali oddelkor iz vojakov 3 južnih gabeinij namred v Odesi, Harkovem in v Kijevn. Veliki kncz Konstantin, brat carov, bo jim višji poveljnik. Vsa Rusija je razburjena, mesta darujejo na milijone denarja, vojaki pa gorijo želja z-uositi se nad Turkom. — Kaj bo storila Avstrija, to it ni znano. — Pras drži nepremakljivo z Kusi in celo nemški katoličani se proti nam uudao obnašajo, pravijo, da bo Nemčija prej ali slej pograbila avstnjske dežele, v katerih Hemci živijo. Tako bo se drznoli govoriti javno v državnem zborn v Berolinu. To 80 nam nevarni glasovi! Francozi delajo priprave za novo svetovno razstavo v Parizu, ki se ima že meseca febrnarja 1877 odpreti; delajo cel6 po nedeljah; to pač za katoliške Francoze ni lepo. — Na Italijanskem eo liberalci dobili pri volitvah velikansko večmo; katoličani se volitev niso hotli udeležiti. Tem bolj se je bati, da bo sedaj Italija prilično vzela Turkom deželo Tunis in cel6 proti Av»triji vojsko začela? Angleži pomnožnjejo svoje brodovje in pošiljajo vedno več vojakov v Azijo in govoriea gre, da bodo šli Tnrka branit in si za plačilo vzeli bogato egiptov»ko deželo z dragirn Sueškim [»rekopom. Zasedli so tudi že deželo Beludžistan in se iz Indije pomeknnli bliže Ru«oqi. — Crnogorci so ulovljenib pa tudi drugih Turkov rešeni, prve so izpustili, ilrugi pa 80 zlasti Muktar-paša in Derviš-paia sami odstopili od činogorskih mej. Srbi so večji del vojakov spustili domov, ob enem 8e pa marIjivo delajo priprave na novo vojnko v zvezi z Rusijo, od koder je došlo zopet 150 oficirjev. — Turki, videvši, da stojijo pred rusko vojsko, se povsod pripravljajo na boj, zlasti utridujejo mesta Vidin, Ruščuk, Silistrijo in Surulo v Evropi, v Aziji pa Erzerum Kars in Batum, ki so blizu ruske meje. V Drinopolju zbirajo 96 bataljonov, v Donavo so poslali dva monitorja ali dve železni ladji, da Rusom branijo prehod; Grkom je pripeljala nova ladja oklopnica iz Francoskega 15.000 puSek in 1 milijon patronov. Grška, Srbija, Crnogora 8 vstaši vred in Rutnunija zamorejo skupaj gotovo 300.000 vojakov na noge postaviti zoper Turke. Rusi pa bodo odločili!