Iz vsebine:
Reorganizacija ZK (2, str.)
Gradis — to je izurjena vojska (3. str.) Po mariborskih deloviščih (str. 4 in 5) Zakaj AODM (str. 6 in 7)
Komercialna služba v boju za tri
Pogovor z direktorjem naše komercialne službe ing. Janezom Gričarjem
V nenehnem boju za dosledno izvajanje gospodarske reforme, v ostrejših in težjih razmerah na tržišču, dobiva komercialna služba podjetja vedno pomembnejšo vlogo! Da bi naše bralce seznanili o delu in uspehih komercialne službe, smo zaprosili direktorja službe ing. Janeza Gričarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Na postavljena vprašanja je ing. Gričar odgovoril takole.
gradbišču ljubljanske enote v Kopru. Prvi tiri so že položeni. V zact ju je nadvoz, ki ga je gradilo naše pod /d
Vprašanje: Za pravo predstavo o delu komercialne ghižbe podjetja vas prosimo, če v najbolj skopili obrisih opišete uspehe komercialne id "'Se v zadnjem obdobju?
Odgovor: Stiki z investitorji, ak-vizuči ia poslov in uspehi pirektmih ponudb in licitacij niso samostojni posli komercialne službe centrale, temveč delo, ki je tesno povezano s poslovnimi enotami, njihovim renomejem in dobrimi odnosi na terenu, kvaliteto dela in izpolnjevanjem rokov. Vse to imajo investitorji pred očmi. kadar oddajo delo z direktno pogodbo, pri licitacijah pa kadar izbirajo najugodnejšega ponudnika. V zadnjem letu pa pride k temu skoraj najbolj odločilen faktor, tj. koliko in za katero dobo nudi gradbeno podjetje investitorju kreditiranje.
V zadnjem letu je komercialna služba centrale na razne načine in v različnem obsegu sodelovala skup-
rdi, kikršiib ne pomnimo
y dobrih petih mesecih smo v Opatiji sezidali nov hotel »Garni de Pariš« in poleg Se samopostrežno trgovino »Prehrane«
V soboto, 15. julija, je bila v središču Opatije pomembna slovesnost: ob 19. uri so odprli na Man dri ji ob ulici Maršala Tita novo samopostrežno trgovino ljubljanske -^Prehrane«, hkrati pa je isti dan posebna komisija tehnično pregledala in prevzela novi hotel "Garni de Pariš«, ki se naslanja na samopostrežno trgovino. Ta dan o v zgodovini našega podjetja vpisan kot velika delovna zmaga, c' so nam jo pošteno priznali ne samo investitorji, marveč tudi dfugi strokovnjaki. Predvsem daje tej zmagi pravo vrednost neverjetno kratek rok (5 in pol mesecev), v katerem je gradbeno Vodstvo Ljubljana uspelo, kljub izredna težkim delovnim pogojem (stisnjeno gradbišče, skalnat teren itd.), sezidati oba objekta v Pogodbenem roku.
...Najprej nekaj besed o obeh obek-1 "• Samopostrežna trgovina »Prehra->ie pretežno podkleten objekt, v oteli so skladišča, v pritličju pa so Prodajni prostori samopostrežne trgo-tne bife, kuhinja, upravni prostori, gartlerobe, hladilnica itd. Po kon-- Ml'Sciji jg samopostrežna trgovina j-eiczobetonski okvir, ki nosi krovno obstrukcijo iz armiranih siporeks
plošč. Zunanje stene so kombinacija betonskih elementov, stekla in aluminija. Novost na tem objektu je aluminijast strop sistema »Hunter-Dou-glas».
Hotelski objekt je tudi po konstrukciji železobetonski skelet s polnimi stenami iz siporeksa, stropov! pa so montažni. Hotel je podkleten, poleg pritličja in 5 etaž s sobami je še
Športniki pozor
Organizacijo letošnjih letnih športnih iger je sindikalni odbor poveril sindikalni podružnici centrale in bodo v dneh od 19. do 20. avgusta 1967 v Ljubljani.
Športniki, preizkusite svoje moči na naših igrah, da nas boste častno zastopali na športnih igrah gradbincev Slovenije!
no z gradbenimi poslovnimi enotami pri približno 80% vseh prevzetih del. Od vseh prevzetih del je komercialna služba centrale samostojno pridobila ca. 46% vseh del, ostalo pa gradbene poslovne enote same preko licitacij ali preko svojih neposrednih stikov z investitorji. Oddelek za kalkulacije v komercialni službi je oh sodelovanju poslovnih enot izdelal ponudbe za vse
instalacijska medetaža in strojnica za dvigala, tako da ima celoten objekt skupno 9 etaž. V hotelu je 70 soh in 20 apartmajev, skupna naj večja zmogljivost hotela je 270 ležišč. V kleti je kotlarna na mazut s centralno kurjavo in pripravo tople vode. Vrh tega so v kletnih prostorih še skladišča, garderobe in sanitarije. V pritličju je poleg foajeja z recepcijo še več prostorov: terasa, kuhinja s kavarno (ki ima pomično streho), aperitiv bar itd. Hotel ima dve dvigali za osebni promet.
Delovni pogoji na tem gradbišču so bili skrajno neugodni. Prostor na tem delu Opatije je izredno stisnen, ont-jen in strm, kar je zelo otežkočalo manevriranje. Vrh tega so graditelji temelje kopali skoraj v živi skali, zato je bilo treba veliko minirati, uporabljali pa so tudi bager. Skupno je bilo v tem skalnatem terenu izkopanih okrog 3000 kubičnih metrov materiala. V železobetonske kon-(Nadaljevanje na 2. str.)
poslovne enote, razen za Maribor in Ljubljano, ki pretežni del ponudb sestavljajo sami, ker imajo svoje kalkulante.
Vprašanje:	Nekaleri trdijo, da
udeležba našega podjetja v realizaciji operative Slovenije pada. Ali je lo res?
Odgovor: Po posameznih bazenih ta naša udeležba nekoliko niha. kar je pač logična posledica potreb in možnosti investitorjev v teh bazenih. Kot celotno podjetje pa ta udeležba Gradisa v realizaciji operative Slovenije ne upada in je precej konstantna, in sicer ca. 16 % (po fakturirani realizaciji).
Vprašanje: Tržne razmere in odnosi na tržišču so se zadnja leta temeljito spremenile. Ali so bili na to pripravljeni in kako se je komercialna služba znašla v tej situaciji?
Jt°tel in samopostrežna restavracija
k,?-*“«•
ki ju je v rekordnem
si„ - zsradil kolektiv ljubljanske po-°vne enote
Odgovor: Ker so se tržne razmere v zadnjem letu močno zaostrile, je pač treba intenzivneje iskati zaposlitve, apelirati na dobre odnose, kvaliteto, roke in nuditi vsaj delno kreditiranje. V vsem tem smo s skupnimi napori uspeli, saj je postavljeni letošnji plan Gradisa zagotovljen in trdno smo odločeni, da bomo pridobili še nova dela, tako da bo presežen.
Vprašanje: Z zmanjšanjem velikosti objektov in splošne situacije v gradbeništvu po uvedbi gospodarske reforme se vedno bolj veča število konkurentov za posamezen objekt. S tem se slabša poslovna morala. pojavljajo se nesmiselne licitacije, ki so v končni fazi v veliko škodo podjetju kot neposrednemu proizvajalcu. Ali po vašem mnenju obstajajo tu rešitve in kakšne?
Odgovor: Rešitev smo pričakovali v resničnem izvajanju gospodarske reforme, tj. da bodo tehnično in fi-
(Nadai jevnnje na 2. str.)
NAS KOMENTAR,
Nedisciplina
Pred mano je zapisnik 10. redne seje delavskega sveta Kavne na koroškem.
Ustavil sem se pri tretji točki dnevnega reda: »Delovna disciplina in izostanki iz dela.«
Organi upravljanja na Ravnah na Koroškem so v času izvajanja gospodarske reforme ostro obsodili nedisciplino posameznikov in nepotrebno izostajanje iz dela. Čeprav se stanje glede discipline bistveno izboljšuje, se še vedno najdejo delavci, ki se nikakor ne morejo spoprijazniti z redom in disciplino na gradbišču. Tako je na primer pretekli mesec na Ravnah neopravičeno izostalo 6 delavcev — skupaj 13 neopravičenih izostankov. 7,a vsak neopravičen izostanek uvedejo disciplinski postopek in kršitelja n skladu z internimi predpisi kaznujejo.
Delovno disciplino je potrebno zaostriti in potrebni bodo še ostrejši ukrepi.
Na predlog disciplinske komisije se je moral pred organi samoupravljanja (predlog disciplinske komisije za izključitev) zagovarjati Ivan Herman, kvalificirani tesar, zaradi neopravičenih izostankov. Ker je bil v podjetju že preko 20 let ter je za trdno obljubil, da ne bo več neopravičeno izostajal, je delavski svet na podlagi tajnega glasovanja s 16 : 2 sklenil da se disciplinski odpust iz podjetja ne izreče. Poleg lega, da posamezniki kršijo delovno disciplino. mora podjetje za vsak neopravičen izostanek plačah komunalnemu zavodu še poseban prispevek. Komunalni zavodi štejejo neopravičene izostanke z dela ne glede na trajanje kol izredni neplačani dopust, za katere pa je treba odvajati komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje prispevek po splošni stopnji 19% in prispevek za zaposlovanje 0.20% od delavčevega ; bruto osebnega dohodka. Komunalni zavodi za socialno zavarovanje namreč izenačil jejo neopravičene izostanke z neplačanimi dopusti, ker ostane delavec še naprej n delon-nom razmerju in se mu la doba tudi šteje n pokojninsko osnovo.
Iz tega sledi, da predstavi iaio neopravičeni izostanki za pod jel ie precejšne breme. 7,alo so sklenili, da bodo zaostrili nedisciplino in vsak neopravičen izostanek z deta kot malomarnost pri delu še strožje kaznovali.
NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJE
kdo pripravljen prevzeti tako slabo stoječe podjetje.
Zmotno je mnenje, da je za podjetje, ki je v težavah, nečastno, da se pripoji k zdravemu podjetju. Tu so posredi skoro vedno le vodilna kadrovska vprašanja.
Kooperacija se sicer izvaja, so pa tudi težave, ker se tu zdrava želja, da bi delo izvedli uspešno in s skupnimi napori, na žalost mnogokrat izrodi v »kdo bo koga«.
Zaradi samostojnosti naših poslovnih enot je njihovo sodelovanje neka oblika kooperacije, ki na žalost tudi ni najbolj uspešna.
Trenutno izvajamo s »Tehniko-Ljubljana« in »Sloveni ja -cestami« dela na novi bolnici v Ljubljani, s »Tehniko-Zagreb« dela na TE Plo-min in »Tehniko-Zagreb« na luki v Bakru. Predvideva in skuša se dobiti še nova dela v kooperaciji tam, kjer celotnega dela ne moremo pridobiti kot samostojen izvajalec.
Vprašanje: Ali je podjetje v sedanji organizacijski obliki sposobno prevzeti večja dela tudi zunaj bazenskih enot (npr. v drugih republikah), v kakšni obliki in kako? Odgovor: Z dobro voljo vseh na-Ijanski »Slikopleks« je polagal tlake *ih poslovnih enot je to brez dvoma in tepihe, »Novoplesk« iz Ljubljane mogoče in vsekakor v interesu Gra-
.................... disa. Izkušnje so pokazale, da mora
biti s takšno investicijo direktno zadolžena ena izmed obstoječih poslov-
In tole je del »Opatijčanov«
Rekordi
oetniška dela sta prevzela »Istok« iz ter Jemc Božo z Bleda, ljub-
petniška
Matulij
strukcije so naši delavci vgradili približno 1800 kubičnih metrov betona najboljših mark (MB 300) in okrog 85 ton betonskega železa. Napravljenega je bilo tudi 20.000 kvadratnih metrov opaža in vgrajenih 800 kubičnih metrov siporeksa. Gramoz so graditelji dovažali iz Grobničkega polja, cement pa iz cementarne Koromačno. Beton so pripravljali kar na gradbišču in ga vgrajevali z vibratorji. Vertikalni transport na gradbišču je bil omogočen s stolpnim žerjavom Weitz.
Seveda pa nobena beseda ne more popisati težav, na katere so naleteli graditelji obeh objektov, kot sta zlasti skalnat teren in neprimerno ozko gradbišče. Vrh tega pa je naše graditelje ves čas pritiskal še zelo oster, kratek rok. Zato so takoj spočetka organizirali delo v dveh enakovrednih izmenah, ki sta delali vsaka po 12 ur. Poprečno je bilo na hotelu zaposlenih 80, največ pa 104 delavci. Z obrtniki vred pa je bilo v konicah na tem gradbišču zaposlenih celo 260 ljudi.
Vendar pa tudi samo delo v dveh izmenah verjetno ne bi zagotovilo pravočasne izpolnitve pogodbenih rokov, če ne bi naši tehnični strokovnjaki vključili še nekatere elemente. Tako na primer je delo teklo zaporedno od etaže do etaže, tako da so lahko monterji in inštalaterji že opravljali svoje delo, ko so zidarji in tesarji etažo višje še zidali objekt. Pomembno je tudi, da je bilo stropno konstrukcijo možno prefabricirati in montirati, ne nazadnje pa so k hitremu delu pripomogle tudi sodobnejše delovne metode. Izključena je bila tudi večina mokrih ometov, saj so v hotelu in samopostrežni trgovini uporabljali v veliki meri pralne tapete, lesene obloge in montažne aluminijaste (er lesene stropove.
Delo v Opatiji se je začelo 17. januarja, objekt (hotel) je bil sezidan pod streho 9 dni pred pogodbenim rokom (29. aprila), samopostrežna trgovina je bila predana investitorju 9 dni pred rokom, hotel »Garni de Pariš« pa je investitor prevzel točno na dan prvotno določenega pogodbenega roka, torej 15. julija 1967. Ker pa so nastale pri temeljenju nepredvidene težave, saj je bilo treba nekatere temelje betonirati izredno globoko do nosilnih tal, je investitor podaljšal rok predaje za 13 dni. Tako lahko zapišemo, da so naši graditelji tudi hotelski objekt uspeli predati investitorju pred rokom — tj. 13 dni prej kot določa pogodba. Ponovno pa velja poudariti, da pomeni 5 in pol mesecev v takšnih okoliščinah (teren, prostor gradbišča, veliko deževnih dni spomladi itd.) izreden delovni uspeh.
Ne nazadnje velja poudariti, da je »Gradis« uspel svojo težko nalogo zadovoljivo izpolniti tudi zaradi najtesnejšega sodelovanja in pristnih tovariških odnosov tako s projektanti (podjetje »Opati ja-projekt«, glavni projektant inž. arh. Zdravko Brego-vac. statik ing. Mate Senjanovič) kot tudi s kooperanti, ki so sodelovali pri opremljanju hotela in samopostrežne trgovine. Mnogi od kooperantov, ki so sodelovali pri opremljanju hotela in trgovine, so že stari »znanci« Gradisa in zato pri sodelovanju sploh ni bilo zaprek.
Kot kooperanti so zadovoljivo izpolnjevali svoje naloge celjsko podjetje »Klima« (instalacija centralne kurjave, vodovoda in sanitarne opreme), »Elektrovod« iz Ljubljane z instalacijami jakega in šibkega toka, beograjsko podjetje »David Pajič« pri dobavi in montaži osebnih dvigal, kamniški »Alprem« (dela iz aluminija in jeklene konstrukcije) ter zagrebški »TOP« (izdelava in montaža stropov iz aluminijastih lamel). Krovska dela je opravil ljubljanski »Monter«, deščične stropove je izdelala »Lesnina« iz Ljubljane, keramična dela mariborski »KIP«. Fasadna, slikarska, pleskarska in ta-
pa je prevzel pleskanje mizarskih izdelkov. Dela iz naravnega kamna je opravil »Marmor« iz Sežane, od domačih kolektivov pa so sodelovala še podjetja »Betongradc-Rijeka, cestno podjetje iz Reke in »Komunalne« iz Opatije. In slednjič naj še omenimo, da so obilo dela na obeh objektih opravili tudi naši obrati, tako lesni obrat iz Škofje Loke (mizarska ter steklarska dela), kovinski obrati v Ljubljani (jeklene konstrukcije), strojno-prometni obrat v Ljubljani, ki je sodeloval pri graditvi s težko mehanizacijo in prevozi ter obrat gradbenih polizdelkov iz Ljubljane, ki je izdelal precej železobetonskih montažnih stropnih nosilcev in betonskih plošč.
Komercialna
nančno nesposobna gradbena podjetja likvidirana ali pa pravočasno pripojena k življenjsko sposobnim podjetjem. Na žalost še vedno razni forumi, občine ali tudi lokalni investitorji pomagajo ohraniti pri življenju gradbena podjetja, ki nimajo osnov za obstanek. Taka podjetja so pri prevzemanju del najbolj nevarna, ker delo prevzemajo pod nemogočimi pogoji ter pri tem računajo na sanacijo iz drugih virov.
Rešitev je le v tem, da se resnično ukine vsaka umetna pomoč takim podjetjem in da investitorji pri izbiri izvajalca uvidijo, da podjetje, ki slabo posluje, ni garant za kvalitetno in strokovno delo.
Vprašanje: Če upoštevamo dejstvo, da »Gradis« ni občinsko podjetje, kakšne so torej prednosti Gradisa na tržišču in kje so?
Odgovor: Gradis lahko uspe le s kvaliteto, roki, finančnimi sredstvi, ki omogočajo kreditiranje in z možnostjo prevzemanja večjih del, ki zahtevajo kratke roke. Tudi tehnično zahtevna dela so prednost za Gradis.
Vprašanje: Kakšne so naše perspektive glede vključitve v mednarodno delitev dela. Ali obstajajo pogoji za prevzem večjih ali manjših del v tujini in kje?
Odgovor: Gradis je že več let uspešno angažiran v Zahodni Nemčiji, kjer bi bilo možno obseg del razširiti, če nemške oblasti ne bi otežkočale izdajo dovoljenj za delo. Lani smo' uspešno izvajali delo v Avstriji, kjer vodimo pogajanja za prevzem novih del.
Sodelovali smo na licitacijah v Libiji in pripravljamo ponudbo za Al žir. oboje v sklopu »Ingre« oziroma ob sodelovanju »Tehnike« — Zagreb in »Rad — Beograd«. Vojni zapletljaji bodo verjetno občutno vplivali na tamošnje investicije in na realnost investiranja. Vodijo 6e tudi razgovori za dela v Gvineji.
Pri ponudbah za dela v Afriki je občutna ovira v tem, da nimamo dovolj deviznih obratnih sredstev, ker investitorji ne dajejo avansov, inozemske banke pa zahtevajo precejšne obresti in garancije jugoslovanskih bank, ki pri tem od nas zahtevajo visok procent in položitev dinarskega kritja.
Tudi vodeče kadre najlažje najdemo za nemško govoreča področja,
nih enot, druge bi pa morale pomagati. V tem smislu iščemo delo v Beogradu, Zagrebu, Splitu, luki Bar itd. Oblike prevzemanja del po načinu v Poreču in Bosanskem Brodu se za današnjo obliko Gradisa niso obnesle.
Vprašanje: Ali formiranje in ugotavljanje čistega dohodka po poslovnih enotah vpliva na centralne kalkulacije, oziroma, kje so po vašem mnenju globlji vzroki, da na nekaterih licitacijah nismo uspeli?
Odgovor: Ker tvori po naši obstoječi organizaciji podjetja vsaka poslovna enota svojo ekonomsko celoto z različnim finančnim uspehom, ki je zopet odvisen od notranjih in zunanjih vplivov, naš sektor kalkulacij pri sestavi ponudb za licitacije tesno sodeluje s poslovno enoto, ki bo dela izvajala. Od organizacijske sposobnosti prizadete poslovne enote je odvisno, kako ostro se ta enota vključi v licitacijo.
Vprašanje: Ali ne obstaja v odnosu do drugih služb, predvsem tehničnega in gospodarsko-finančnega sektorja, dvotirnost glede na proizvodnjo za tržišče. Ali sta celotno delo in organizacija v podjetju tako speljana, da komercialna služba ne ovira uspešnega nastopa na tržišču?
Odgovor: Mnenja sem, da je delo služb dovolj sinhronizirano in so s skupnimi napori odstranjene vse ovire. Ker so dolžnosti posameznih služb jasno razmejene, ne bi smelo priti do prepletanja oziroma dvotirnosti, saj to napravi na investitorja najslabši vtis glede organiziranosti podjetja in s tem na njegove reference.
X
X
X
X
X
X
g
g
X
g
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
n
sl
X
X
X
X
Reorganizacija Z K
Smisel celotne reorganizacije Zveze komunistov Jugoslavije je v tem, da se zveza komunistov prilagodi novim samoupravnim razmeram v naši družbi. Organizacijsko se namreč zveza že dolgo ni spremenila in je postala zaradi toge organizacije marsikdaj že neokretna ter komunisti včasih tudi zaradi take organizacije niso hitro reagirali na določene družbene pojave.
Predvsem gre torej z reorganizacijo za to, da bi komunisti čim hitreje ne le reagirali na določene družbene pojave, temveč, da bi bili nosilec idejnega boja za nove socialistične družbene odnose. Se pravi, ne da bi bili nekakšni gasilci, da nastopijo šele takrat, kadar se stvari že zaostrujejo in postajajo družbeni problem, temveč da z idejno političnim delovanjem v svoji neposredni okolici in širši družbeno-politični skupnosti usmerjajo tok dogajanj in tudi javno mnenje, torej da so idejno-politična avantgarda.
Centralni komite ZKJ je na nedavni plenarni seji sprejel sklepe glede reorganizacije zveze, ki jih zdaj uresničujemo V sklepih je posebno mesto določeno občinskim konferencam ZK. ki jo sestavljajo neposredno izvoljeni člani, vsi člani pa le tam, kjer je občinska organizacija ZK maloštevilna. Konferenca rima stalnega predsedstva. marveč izvoli delovno predsedstvo vsakič posebej Občinski komite bodo izvolili v vseh občinah, ne glede na to, koliko je v posamezni občini organizacij ZK.
Pomembna žarišča delovanja komunistov bodo komisije■ občinskih konferenc in komitejev. Le-te bodo obravnavale najpomembnejše probleme določenega področja ter se dogovarjale za skupna stališča, in to predvsem s članstvom, pa tudi z drugimi občani, k čemur bodo pritegnili tudi strokovnjake, skratka, odpirale bodo široko javno razpravo o posam.eznih idejno-političnih problemih
Organizacijsko je za naše podjetje pomembno, da bodo o tem. kje bodo osnovne organizacije zveze komunistov, odločili občinski komiteji. Ponekod se bodo člani namreč združili v krajevni organizaciji ZK. Stališče glede tega je, naj bodo osnovne organizacije povsod tam, kjer bi sicer imeli stalne aktive zveze komunistov z nalogami, kakršne so doslej imele osnovne organizacije Zaradi samega imena organizacije torej ne kaže spreminjati
Za naše podjetje pa je bistvenejši smisel same reorganizacije. Ce je pri tem poudarjeno, da bi morali biti komunisti nosilci idejnopolitičnega boja in razčiščevanja stališč, pri čemer teh stališč seveda ne bi smeli vsiljevati drugim, ampak se boriti, da bi ta stališča prevladala v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih, potlej se nam odpira široko polje družbeno-političnega delovanja, ki smo ga bili doslej precej zanemarjali Na sestankih osnovnih organizacij pa smo največkrat govorili le o organizacijskih vprašanjih in kdaj morda še kaj o kakšnem političnem vprašanju, kar pa je bilo bolj izjema kot pravilo. Zdaj na primer imamo priložnost, da skupno določimo stališča glede delitve osebnih dohodkov na podlagi analitične ocene delovnih mest. kar je zadnje čase močno razburkalo duhove v naših kolektivih. Komunisti si moramo biti na jasnem, kaj AODM pomeni, ali je v sedanjih razmerah sprejemljiva, kaj lahko zdaj od nje pričakujemo in kakšne posledice lahko rodi. Sele tedaj se bomo lahko borili zanjo ali Pa rekli, da je zdaj morda celo preuranjena.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*
Vprašanje: Kako in v kakšnem obsegu se je komercialna služba lotila ekonomske propagande, v kateri je brez dvoma najvažnejša analiza tržišča?
Odgovor: Koristno bi bilo, da bi imeli v naši službi strokovnjaka, ki bi se bavil z intenzivno propagando, saj to pogrešamo. Tudi tržišče analiziramo bolj sproti, saj nas tekoče delo s termini licitacij, ponudb itd. običajno odtegne od tega dela.
Seveda pa to ni v skladu z načeli varčevanja ter bomo morali zaenkrat zasedbo teh delovnih mest odložiti.
Vprašanje: In ob zaključku še zadnje, zelo pomembno vprašanje. Kakšen je sedanji položaj podjetja, kakšne so naše perspektive?
Odgovor: Pregled v naše zaupne analize kaže dovolj optimistične prognoze o angažiranosti Gradisa. Brez dvoma bo letošnji plan del presežen. Upoštevaje posamezne poslovne enote, bo treba najbolj intenzivno iskati delo za PE Celje, kjer pa upamo, da bo na licitaciji za PE Šoštanj Gradisova ponudba uspešna. Tudi PE Maribor rabi še za letos nova dela, da bo njen plan dosežen Zmanjšanje investicij in s- tem ostra konkurenca ima in bo imela v letu 1968 za posledico, da bodo morale posamezne poslovne enote delo iskati zunaj republike in pomagati v tistih bazenih, kjer lokalna poslovna enota vsega dela ne zmore. V tem smislu poslujeta že PE Ljubljana in PE Celje.
Tudi delitev med letom po merilih
Merila za delitev ustvarjenega dohodka z uporabo v naprej določenega razmerja, v katerem naj bi se razporejala sredstva na osebne dohodke in na sklade, omogočajo mesečno ali tromesečno ugotavljanje, ali se rezultati poslovanja gibljejo po predvidevanjih gospodarskega načrta. S tem je neposrednim proizvajalcem v enotah in njihovim organom upravljanja vsakokrat mogoče ugotoviti, ali je poslovanje uspešno ali ne in sprejeti in izvesti ukrepe, da se eventualna neskladja odpravijo.
Zaradi dinamičnosti naše proizvodnje, na katero v prvi vrsti vpliva sezonski značaj dela, niso mesečni oziroma trimesečni rezultati tudi dvanajstine ali četrtine celotne proizvodnje. Zato se pri mesečnih ali trimesečnih obračunih ne upošteva vedno enak odstotek, ki naj se iz dohodka razporedi za osebne dohodke in s temi sredstvi pokrijejo že izplačane akontacije, tamveč se masa za osebne dohodke z uporabo meril notranje delitve izračuna v enakomernem proporcu v odvisnosti od doseženega dohodka. Tako je mogoče že med letom izplačati več sredstev za osebne dohodke, če se dosegajo boljši rezultati od predvidenih, in ostaja tudi sorazmerno več za sklade.
S tem je omogočeno, da se neposredno nagrajujejo rezultati dela v pravilnem razmerju od doseženega dohodka, ki je višji zaradi boljšega
tudi tisti Jel dohodka, ki ie namenjen sicer za sklade pri upoštevanju določenega delitvenega razmerja, laku je tudi urejeno z uporabo meril delitve dohodka. Enota pa si mora v naslednji dobi prizadevati, da poslovanje uredi. Kadar pa bi se zgodilo, da tudi z uporabo dela, ki je sicer namenjen za sklade po merilih za posamezno enoto, doseženi dohodek pa obračunih med letom ne bi zadoščal za kritje že izplačanih akontacij, pomeni. da je enota v izgubi. Takrat je potrebno, da se v naslednji dobi tekočega leta v prizadeti enoti uskladijo izplačila mesečnih izplačil osebnih
za področja z angleškim in itali- gospodarjenjaJzniževanje^poslovnih janskim jezikom je izbira delovodij, tehnikov in inženirjev zelo majhna.
Vprašanje: Pri nas se zelo veliko govori o integraciji in kooperaciji.
Naše bralce bo gotovo zanimalo, kaj je bilo v tej smeri do danes že napravljenega?
Odgovor: V gradbeništvu praktično integracije do danes nismo zasledili. Na žalost tudi slabo stoječa podjetja ostajajo čimdalje samostojna in iščejo pomoč izven integracije.
Integracijo bi bilo treba izvesti takrat, ko podjetje še ni preveč globoko v izgubi, ker je takrat malo-
stroškov, rentabilnejše izkoriščanje sredstev za delo in večanje storilnosti itd.), hkrati pa zagotovi podjetju redno poslovanje.
Pri poslovanju med letom nastanejo lahko nihanja v doseganju dohodka zaradi objektivnih vzrokov. V posamezni enoti ne morejo v določenem obdobju leta doseči toliko dohodka, da bi bilo mogoče pokriti že izplačane akontacije, ker delo še ni bilo obračunano ali so bili sezonski vplivi preobčutni.
Te primere ureja pravilnik o delitvi dohodka ta.ko, da je možno razporediti na osebne dohodke začasno
dohodkov. Ta ukrep mora trajati toliko časa, dokler se ne izboljša p°' slovanje in doseže zadovoljiv dohodek.
Delavski svet podjetja kot naj višji organ upravljanja odloča o ukrepih, ki so nujni, da se poslovanje posamezne enote popravi. Prvenstvena dolžnost pa je organov opravljanja v prizadeti enoti, da raziščejo vzroke, zaradi katerih je nastala izguba ukrenejo vse potrebno, da se odpravi.
Vsekakor je nujno, da se v letih, ko je poslovanje kolikor toliko ugodno, vlagajo določena sredstva v rezervni sklad za osebne dohodke, 1Z katerega se v primerili slabega položaja črpajo sredstva za enakomerna izplačila osebnih dohodkov. Porabljena rezerva bi se morala zopet dopolnjevati. da bi bilo vedno zagotovljeno enakomerno izplačevanje osebnih dohodkov, katerih višina pa mora hiti v skladu s produktivnostjo dela, kajti rezerva naj nastopa le. kadar bj objektivni razlogi začasno povzročili zmanjšanje dohodka.	Z. R.
Iz Kopra — gradbeno vodstvo Ljubljana — Takole »trenirajo« za disov športni dan. Žogo in druge rekvizite so si kupili sami
Gra-
eniz keemc
DRAGO BOŽIC
JAKOB DIMEČ
NIDJIP POZARCEVIC
Nekaj izjav cb otvoritvi samopostrežne trgovine v Opatiji
Ob otvoritvi nove samopostrežne trgovine ! j ul>l janske »Prehrane« v Opatiji, ki je bila la. julija združena tudi s tehničnim prevzemom novega hotela »Čarni de Pariš«, je bilo slišati vse polno laskavih ocčn in pohval. Izmed številnih pohval naj omenimo samo nekatere:
Antr.n Gasparič, generalni direktor gostinskega podjetja »Koarnert-Opa-Gija: »O Gradisu lahko izrečem samo najboljše pohvale, v superlativu, tako glede cene, rokov in kvalitete. Prepričan sem, da je to gradbeni kolektiv, ki v polni meri zasluži zahvalo in priznanje. »Gradis« — to je pravzaprav izurjena vojska. Vse so opravili v pogodbenih rokih, čeprav težav fes ni bilo malo. Sicer pa je že laiku jasno, da so tu postavili rekord, kakršnih je malo tudi v razvitejših deželah: še pred dobrimi 5 meseci so bile tu le skale in drevje, danes pa stoji tu lepa samopostrežna trgovina m sodoben hotel.«
Franjo Kinkela, predsednik občine Opatija: »Prepričan sem, da bo ta lepi objekt — samopostrežna trgovina — pomembna pridobitev za Opatijo. Upam tudi, da bodo domači in tuji gostje v samopostrežni trgovini dobili tisto, kar iščejo in želijo. Vsekakor lahko Gradisu, ki je v tako kratkem roku zgradil oba lepa objekta, iskreno čestitamo.«
I1 rane Nebec. direktor ljubljanske 'Prehrane:	»V Opatiji so več kot
leto dni oklevali; ko na je delegacija opatijske občine prišla v Ljubljano in videla nekatere podobne objekte — samnnnstrežne trgovine — je bil led Prebit. »Gradis je bil na licitaciji v na;osireiš:h hiuVaircnčnih pogojili zn
nas najboljši ponudnik, predvsem glede cene in tudi roka izgradnje. Prav gotovo je »Gradis« na obeli objektih, tako na samopostrežni trgovi-
Predseilnik opatijske občinske skupščine Franjo Kinkela odpira samopostrežno trgovino
ni kot na hotelu, v polni meri izpolnil svojo zares težko nalogo. Menim, da takšnega rekorda ne bi lahko našli v Jugoslaviji, kajti v nekaj več kot 150 dnevih sezidati na tako zahtevnem terenu dva velika in lepa olvekta, res ni malenkost.«
/riž. arh. '/.(Iranko Bregooac, glavni projektant hotela »Gami de Pariš« in samopostrežne trgovine Prehrane: »Zelo sem zadovoljen, da je delo opravljeno. »Gradis» je dokazal, da zna vzorno organizirati delo. Največja težava je bila na tako stisnjenem, ozkem prostoru organizirati delo. Namreč, organizacija, to je tisto, kar daje nekemu delu krila ali pa coklo. In še naprej: organizacija to n.i neka shema, marveč so to ljudje. Prav kadri pri »Gradisu«, njegova tehnična služba, pa so pokazali največjo mero izkušenj, znanja m sposobnosti. Sodelovanje med »Gradisovo« tehnično službo in nami. projektanti, je bilo vzorno, zares korektno in izredno pristno, prijateljsko. Upam si trditi, da jc sodelovanje s takšnimi ljudmi, kot jih ima »Gradis«, pravcato zadovoljstvo. To res niso komplimenti, marveč iskreno in pošteno priznanje. Uonm tudi, da to prvo sodelovanje z »Gradisovim« kolektivom v Kvarnem ni bilo tudi zadnje, marveč, da si jc ta ljubljanski kolektiv s svojimi uspehi, s svojim solidnim delom pridobil pomembno vstopnico za nadaljnja dela na tem področju.«
Dipl. ing. Štefan Mesarič, šef PF Ljubljana: Vesel sem, daje delo končano. Vložili smo veliko truda in tudi uspeli. Ob tem se zahvalim tudi vsem delavcem in tehničnemu osebju za njihovo res požrtvovalno delo.
I
I
1
I
I
I
I
Splačale se nam je trdo delati
V Opatiji so graditelji novega hotela -Gami de Pariš« in samo postrežne trgovine -Prehrane« delali tako kot morda nikjer. Ne kateri so delali brez počitka, brez spanja, celo po 24 ur, seved; ■Je je bilo potrebno. Razumljivo pa je, da so za takšno delo liudje dobili tudi primerno plačilo. Vsi delavci, s katerimi smo govorili, so bili z zaslužkom zelo zadovoljni. Pokazalo se je, da ljudje radi trdo delajo, in če je treba tudi 14, 15 ali celo 20 ur brez počitka, seveda pa za takšno naporno delo (udi pričakujejo ustrezno plačilo. Skratka, ljudje radi veliko in dobro delajo, terjajo pa tudi dobro plačilo. Sicer pa naj o tem raje govore izjave nekaterih naših delavcev.
Jakob Dimeč, visoko kvaliticirani tesar: -Ne pomnim, do sem kdaj delal tako trdo in v tako težkih pogojih. Tu nam je prav vse nagajalo — skale, dež, veter, vročina, stisnjen prostor Prvič, odkar sem pri »Gradisu«, sem moral delati tudi ponoči Ampak povem to, da se je meni takšno garanje izplačalo Zato sem se tudi prostovoljno prijavil za Plomin. Raje grem v Plomin kot v Ljubljano. Če bi vedno tako delali in tudi tako zaslužili, kot smo v Opatiji, potem ne bi noben gradbeni delavec iskal tuša.«
Nidjip Pozarčevič, polkvalificirani delavec: »Ko smo prišli semkaj, je bilo tu samo kamenje in drevje. Delali smo noč in dan, tudi po več kot 20 ur dnevno. Celo med dežjem nismo nehali delati. To je bilo res garanje, ampak kdor je hotel delati, je lahko tu tudi dobro zaslužil. Zase lahko povem, da sem največ dobil 112.000 starih dinarjev, seveda čistega, ko so mi odtegnili denar za hrano in posojilo. Zanimivo je, da je bilo tu zelo malo bolnih, čeprav smo delali praktično noč in dan.«
Delovodja Baliž: »Tu smo res postaviti rekorde, ampak jaz sem tudi rekordno shujšal. Delali smo vse nedelje, praznike, to je bilo naporno delo in silovit tempo. Najhuje je bilo maja in junija, ko je bilo na tem gradbišču 108 naših delavcev in še 150 delavcev iz drugih podjetij ter obrtnikov. Takšne dirke s časom, kot smo jo imeli tu v Opatiji, res ne pomnim. Mislim pa, da je šlo ne samo za izpolnitev pogodbe, marveč tudi za naš prestiž, za ponos, da pokažemo, kaj znamo in kaj zmoremo.«
Eniz Kcrič, nekvaliticiran delavec: -Tu smo res delaii do skrajnih meja človeške moči in vzdržljivosti. Tempo dela je bil nepopisen. Ampak res je tudi, da smo dobro zaslužili. Zdržali smo tolikšne napore tudi zaradi dobre hrane, ki ie bili — brez pretiravanja — odlična.«
Drago Božič, kvalificiran delavec: -Tako kol tu še nisem delal, ampak povem, da se je to vsem izplačalo. Včasih, če je bilo potrebno, smo morali delati brez počitka kar polni dve izmeni, torej 24 ur. Tudi dež nas ni odtrgal od dela. Vsi smo zadovoljni s tem, da smo bili tudi plačani po učinku, saj smo s tem precej presegali norme, poprečno do 32 odstotkov, nekateri pa včasih tudi čez 40 odstotkov.«
Iz ttljih i0|8»
PREUDARJENO
»Ah. dragi motek.« reče mlada žena snojemu možu. »Skoraj si ne upam pnoedati. Kmalu bomo trije 0 našem stanovanju <
»Pa vendar nisi...?« vzklikne ves ozradoščen mož. »Si povsem Prepričana o tem?«
»Povsem dragi.« se glasi odgovor. »Od matere sem dobila pis-»lo, da pride prihodnji teden za stalno k nama «
POJASNILO
Mlad zakonski mož: »Ali si vprašala d mlekarni, zakaj ni nikoli na mleku smetane, draga žen-kica?«
Mlada zakonska žena: »Sem, dragec. Odgovoril mi je, da je steklenica zmeraj tako polna, da v »jej ni več prostora za smetano.«
VZROK LOČITVE
»Tovariš doktor, rad bi se ločil.«
»In kakšen vzrok imate za to?«
»Moja žena vsak dan obiskuje nočne lokale.«
»Knj~pa počenja lam?«
»Mene išče.«
»Teja,« vpraša mali Janezek, »imaš rada bonbone?«
»Da, sladko dete.«
»No. tukaj imaš enega.«
Cez nekaj časa.
»No, teta. li je teknil?«
»Nadvse ljubček.«
»Tega pa ne razumem: Pes in naačka sta ga malo prej izpljunita.«
m
NI RIVIERA
Na gradbišču nove termoelektrarne je zaposlenih že 32 naših tesarjev
»Kur poglejte, Plomin — to res ni riviera,« se je nasmejal naš delovodja Jože Cankar, ko smo obiskali gradbišče nove termoelektrarne Plomin v Istri. O tem objektu, ki ga gradi zagrebška » Tehnika«, naše podjetje pa je prevzelo vsa tesarska dela. smo na kratko že poročali.
Zares, okolica Plomiha je vse prej kot mikavna. Včasih bi takemu kraju rekli, da je — bogu za hrbtom. Pusti, kamniti griči vse naokoli, kamor seže oko. Morja, čeprav je oddaljeno de dobra 2 kilometra, ne vidiš.
»No, pa mene to nič ne moti«, je nadaljeval tovariš Cankar. Ko sem se odpravljal v Plomin, so me nekoliko dražili, češ da grem na morje, na riviero. No sicer pa se človek vsemu hitro privadi. Jn končno nismo prišli sem občudovat lepe okolice, mas reč delat in služit. Delamo pa po II ur dnevno, torej od jutra do večera. Razumljivo je, da po napornem celodnevnem delu nima nihče želje, da bi iskal prirodne lepote, mavreč si vsak želi čim prej k počitku.«
V pogovor je segel še naš delovodja tovariš Franček Tisaj, ki je povedal, da dela trenutno na tem gradbišču 52 tesarjev, ko ho največ dela, pa jih bo približno 70. Uporabljajo samo montažne opaže in stojke za vezavo odrov. Delo teče kar dobro, vendar ima glavni izvajalec del, zagrebška »Tehnika«, vse več preglavic z izkopom. Tla, kjer bo stala nova termoelektrarna, so namreč v globini bolj ali manj skalnata, zato morajo gra-
ditelji termoelektrarne na veliko uporabljati razstrelivo. To pa je seveda izkop temeljev nekoliko zavleklo. In ker z izkopom ne gre vse čisto po planu, prihaja do manjših zamud seveda tudi pri tesarskih delili.
»Kako pa kaj zaslužek?« smo pobarali tovariša Tisaja in Cankarja.
Dobili smo odgovor, da so delavci še kar zadovoljni z zaslužkom. Predvsem se pozna nekoliko višji terenski
dodatek (136 din na uro za nekvalificirane in 228 din za visokokvalificirane delavce), vrh tega pa imajo tu delavci možnost večjega zaslužka zaradi nadurnega dela.
»In hrana?« je bilo naslednje vprašanje.
Vprašana sta odvrnila, da sicer ni slaba, lahko pa bi bila boljša. Za hrano na celotnem gradbišču namreč skrbi zagrebško podjetje »Hidroelek-
IIIP			
			
			
Plomin — to res ni riviera. Začetek del plominu
tro«, tako da se v menzi tega pod-djetja hranijo i naši delavci in delavci zagrebške »Tehnike«.
Medtem se je približal delovodja Nikola Pavelič, zaposlen v »Tehniki«. Vprašali smo ga, kako je zadovoljen z našimi tesarji in kaj sploh meni o kooperaciji med gradbenimi podjetji.
»Želo sem zadovoljen z vašimi ljudmi, tako z delavci kot tudi z vodilnim kadrom. Imate dobre, sposobne delavce. Mislim tudi, da je takšno sodelovanje med gradbenimi podjetji koristno in potrebno, saj gre pri lem pravzaprav za delitev dela oziroma specializacijo,« je odvrnil tovariš Pavelič.
»Kaj pa zabava,« smo ob slovesu vprašali graditelje nove termoelektrarne.
Odvrnili so, da je zabave tu bolj malo. Ob sobotah imajo v Plominu nekakšen domač, preprost ples. V naselju nimajo niti radia, niti televizije. Še časopis, naš »Vestnik«, ne prihaja semkaj. »Časopisa pa bi se res želeli.« so povedali. Tudi možnosti za kopanje je malo. Voda v kanalu, ki sega prav do morja, je umazana: tisti. Iti se hoče osvežiti, mora dobra dva kilometra peš do obale, do morja.
»No, pa bomo že vzdržali, je ob slovesu dejal tovariš Cankar. »Da bo le delo in dober zaslužek. Saj dela imamo tu še veliko. Po pogodbi moramo tu opraviti do 4. faze 180 delovnih dni. To pa pomeni, če vštejemo vse zamude, ki bodo nastale zaradi težav pri izkopu temeljev, da bomo na tem gradbišču kar do prihodnje jiomladi.«
In tole je del graditeljev tega velikega objekta z delovodjem tovarišem Slaničem
Sektorski vodja tovariš Roškar pri telefonu: »Manjka mi pet ton cementa...«
Med odmorom. Vsak čas bo konec počitka
Med predavanjem o varstvu pri delu v Veržeju
Most v Veržeju bo dolg 163,7 metrov, cestišče pa bo široko 9,8 metra
Po mariborskih
MARIBOR, PONOSNO MESTO POD ZELENIM POHORJEM, JE V ZADNJIH 10 LETIH MOČNO SPREMENIL SVOJO ZUNANJO PODOBO. SREDI MESTA IN V BLIŽNJI OKOLICI JE ZRASLO NA STOTINE NOVIH HIŠ, TOVARN IN DRUGIH OBJEKTOV. K PREOBRAZBI MARIBORA PA JE MNOGO PRISPEVALA TUDI NAŠA ENOTA, KI SI JE Z DOBRIM IN VISOKO KVALITETNIM DELOM ŽE PRIDOBILA SLOVES DOMA IN V TUJINI.
Kot član izpitne komisije sem imel priložnost, da sem obiskal vsa delovišča mariborskega kolektiva, le-ta so raztresena od središča mesta, preko Slovenskih goric, Slovenske Bistrice in Ptuja.
»2 ek a« in Tone sta kot vedno držala besedo in že smo po asfaltni cesti odbrzeli proti Šentilju in Cmureku, kjer smo imeli sklicano naše prvo predavanje.
Na skrajni severni meji
Šofer Jože Hriberšek je kljub dobri volji zaklel, ko smo po »jamasti« in prašni cest zavili proti Cmureku. Peljemo se tik ob meji. Le Mura loči dve sosedni državi, ki živita v prijateljskih odnosih.
Ustavimo se tik ob obmejnem prehodu Cmurek-Trata, ki je istočasno tudi naše najmanjše gradbišče ob severni meji. Še preden je dežurni miličnik vprašal za potna dovoljenja, nas je z gradbišča veselo pozdravil tovariš Pernat, sektorski vodja te najmanjše enote.
»Deset minut imate zamude,« je v šali dejal, »no, pa bomo že vse nadoknadili.« Bila je ravno tista ura, ko je na obmejnem prehodu malo dela, še posebno pa tu, ko je prehod odprt samo za maloobmejni promet. Največ dela je v ponedeljkih, ko mejo prestopi preko 700 naših delavcev, ki so čez teden zaposeni v Avstriji. Z dograditvijo nove carinarnice je bil 15. julija odprt prehod tudi za mednarodni promet, s tem se je promet seveda občutno povečal.
Nova carinarnica, ki jo gradi naše podjetje, stoji tik ob velikem železnem mostu, na desni strani Mure.
Celotna zgradba je grajena na pilotih. Delo -e bilo zelo težavno, saj je velik del pilotov zabitih v strmi breg Mure. Zabijanje pilotov je bilo izvršeno po sistemu »Benoto«. Stebri dosežejo globino 6,5 metra. Čeprav je celotni objekt sorazmerno majhen, je bilo delo zelo zahtevno. Deset dni so delali celo noč in dan. Še sreča, da nam Mura ni preveč nagajala, je med drugim dejal delovodja tovariš Janžek
Izpite smo kmalu opravili, saj so delavci dobro poznali vse predpise iz varnostne službe.
En starček je živel...
Ne vem, če je prav, da se hvalimo prav na lem mestu, da je dograjena največja vinska klet v Sloveniji. Gradili smo jo prav mi »Gradisovci«. naši ljudje z gradbenega vodstva Maribor, ponosni smo nanje in na objekt kleti tudi. pa ne zastonj, to je gigant med podobnimi objekti, saj spreime v svoje nedrje 480 vagonov vina. Morda še to. da vin?, po katerem človek nima »mačka« fče ga ni prav res preveč' in ga drugi dan ne boli glava, ampak vina, po katerem se ti bistri um. vina priznane kvalitete pri nas, še bolj pa zunaj naših meia.
Morda ne bo odveč, če ob tej priliki pogledamo tudi malo nazaj zgodovino Ljutomera, ker le takrat bomo šele prav spoznali, da je bil ta objekt na obronkih vinorodnih prleških gričev res potreben.
Stari ^viri vedo povedati, da je bilo tod vinogradništvo poznano že pred naselitvijo Slovanov, kateri so gojenje trte povzeli od domačinov. Govora o vinogradništvu je tu že v 11. in 12. stoletju. Prva izmed listin govori, da je po dogovoru iz leta 1299 dano admonskemu samostanu v avgustu leta 1300 V last nekaj vinogradov, katere je podaril takratni plemič Konrad Ljutomerski. Isti menihi so dobili leta 1333 od koroških osojskih plemičev še druge vinograde. Leta 1469. torej skoraj pred 500 leti. so zidali »Železne dveri« (v katerih je mimogrede povedano, hotel Goring imeti eno od svoiih rezidenc.). Najboljše vinograde so imeli celjski grofje V 16. stoletju pa je ljutomersko vino in njegov sloves prišlo že do Dunaja.
Da se je vinogradništvo takrat nadaljevalo, vedo povedati tudi razni drugi zapiski, ki govore, da so morali tedanji kmetje dajati svojim gospodom vino v naravi. Braneški gospodje so imeli pravico pobirati od kmetov na Kamenščaku in Presiki skupno 279 veder vina, kar bi danes znašalo 175 hi vina. Obstaja tudi listina, ki io je izdal cesarjev nečak proti-reformator Habsburžan Ferdinand benediktincem, s katero jim je odpustil daiatev za odstopljene gorniške pravice, zase in za svoje naslednike. Kmečka lastnina je torej nastajala samostojno in raznih trebežev. na kar nas še danes spominjajo krajevna imena tod okoli.
Na posestvih plemičev je nastajala posebna plast delavcev. ki so bili na meji med fevdalnim podložnikom in mezdnim delavcem. Nastajali so tudi iz obubožanih kolonistov. ki so se podali pod varstvo fevdalcev. Prodali in darovali so ostanek imetja gradu ali samostanu ter tako prišli v njegovo odvisnost. Nekaterim so le-ti uredili stanovanje, jim dali osnovne pogoje življenja, dovolili deputat, naprej pa so se prebijali sami, kakor so vedeli in znali.
Tako je nastal viničarski sloj. ki smo ga poznali do II. svetovne vojne in no zemljiški odvezi tudi takratni privatni kmet Po osvoboditvi so se ti odnosi bistveno spremenili in uredili.
2e v 17. stoletiu je vino pod imenom Ljutomerčan poznano ne samo na Dunaju, temveč tudi na Češkem, Poljskem, v Rusiji in na Nizozemskem.
Leta 1850 pa je Hochrichter razporedil posamezne lege teh gričev po kvaliteti pridelanih vin, začuda zelo točno, kakor jih ocenjujejo še danes.
Ce upoštevamo, da je na vsakih 2,5 ha površine en vagon prostora v kleti, ob tem pa upoštevamo tudi zaloge iz prejšnjih let. je to Dri pričakovanju poprečnega pridelka 40 hi. kar pri sedanji tehnologiji ni na škodo kvalitete, je velikost kleti realna.
In kaj pravi naš „$lari“
Marjan Starovasnik, sektorski vodja tega velikega objekta, ni od muh. Dobro pozna svoj poklic, pa tudi kozarčku ljutomerčana se ne odreče. (Seveda, če je čas za to.) O gradnji ljutomerske kleti, pa je povedal takole:
Nevedneži nas obsojajo, da smo počasi in predolgo gradili ta objekt, toda podatki govorijo drugače.
Z delom smo začeli leta 1961, ko so na tem delu, kjer danes klet stoji, krave še pridno mulile travo.
Najprej smo, kakor po navadi, postavili barake s skladiščem in skromno pisarno. Da smo lahko sploh prišli do lokacije, kjer danes stoji klet, smo napravili definitivno dovozno cesto v dolžini ca. 500 m, ka„ je bilo torej naše prvo delo.
Nato smo pristali h gradnji transformatorske postaje, ki danes stoji tik ob kleti in vodovoda, kateri poteka preko treh zbirnih vodnjakov in je dolg čez 1700 metrov.
Da bi dobili točen geološki sestav terena, kjer stoji današnja klet, smo na zahtevo projektantov napravili poskusni vodnjak v globino 23 metrov, čeprav je vse skupaj na bregu, se je v tej globini že pojavila talna voda. Sedaj so bila »pripravljalna dela gotova« in takrat so projektanti šele resno pristopili k načrtovanju kleti. Med tem časom, katerega lahko imenujemo, premor z delom na kleti, pa smo napravili na drugem koncu Ljutomera ob železniški postaji tovarno močnih krmil.' Objekt ni majhen, saj je dolg 100 in širok 11,60 m.
Sektorski vodja tovariš Marjan Starovasnik dokazuje, da je vinsko k?et gradilo naše podjetje. V ozadju veliki »zlati« ključ — darilo ing. Maistra
Temeljenje je bilo zelo otežkočeno, ker je nosilnost terena slaba, talna voda pa zelo visoka, zato smo morali za celoten objekt zabiti 728 jelševih pilotov.
Kakor že rečeno, smo ta objekt gradili dve leti, medtem časom pa so bili dokončno izdelani načrti za »steklenično klet« in tako smo leta 1962 najprej začeli graditi ta objekt. Tega smo kasneje nadvišali še s pisarnami za celotno upravo Vindogradniško živinorejskega kombinata Ljutomer. Del tega obrata je 6 metrov pod zemljo in sprejme 700.000 buteljk. V pritličju so skladišča in nalivalni obrat, kjer točijo vino v steklenice in pripravljajo za prodajo. Tako smo z glavnim in največjim objektom »glavna stolpna klet« pričeli šele jeseni leta 1963. Cez zimo smo napravili izkope, ter pomladi leta 1964 začeli z delom v zadnji, to je III. etaži. Klet je okrogle osnove s premerom 37,30 m, obseg na terenu znaša 117.22 m, ploščina ene etaže pa 1092 m2. Celotna višina objekta je 20.06 m, od katere je je v zemjji 16,22 m. ostali del 9.84 m pa je nad terenom. Tako gledan objekt na terenu samem res ni velik, ker ga je % v zemlji, tako da je v glavnem ves trud od zunaj neviden, ker je zasut.
Za lažjo predstavo pa vam postrežem s številkami o vgrajenih količinah, vgrajenem materialu in o opravljenem delu.
Izkopa je bilo 22.770 m3. Zasipov in nasipov 21.000 m5, vsega betona 5300 m*, armature 740 ton. plute 210 m3, opaža 25.000 m2, ometa cistern 5826 m2, kubatura le-teh pa znaša 2351,08 m3.
K objektu spada še »recepcija grozdja« in »zvezni hodnik«. ki povezuje glavno stolpno klet s stekleničnim obratom. Ta dva objekta nista povezana med seboj samo s hodnikom, temveč tudi z vsemi vodi elektrike, klima naprav, centralne kurjave in vinovodov.
Objekt sam je razdeljen na 4 etaže. Spodnja III. etaža na koti — 13,72 m in II. etaža na koti — 9,72 m sta etaži, v katerih bo vino v sodih, zato jih imenujemo etaži sodov. Sodi so razporejeni okoli jedra po velikosti, in sicer jih je skupno v eni etaži 159 kosov. Vsaka od etaž ima 18 sodov po 12501, 69 sodov po 3000 1, 52 sodov po 5000 1 in 20 sodov po 6500 1.
V	I. etaži pa so okoli srednje »tipizacijske cisterne«, ki sprejme 25 vagonov vina razporejene še ostale cisterne različnih velikosti. Skupno jih je 115.
V	pritličju se nahaja v sredini predelovalni prostor z dvema 8-tonskima prešama za grozdje, odceievalnimi tanki in vsem potrebnim za predelavo grozdja. Okoli tega prostora stoji še 17 termoizoliranih cistern. Po obodu kleti na koti + 000 pa so razporejeni še drugi pomožni prostori, pisarne, komandni prostor z elektro-signalnimi tablami, laboratorij, sanitarije, hladilne in klima naprave.
Kako smo obdelovali cisterne, sestav mešanice za omet, sem opisal že v enem prejšnjih člankov.
K vsem objektom spada tudi kanalizacija v dolžini 800 m, Vodnjak s črpalno postajo in vodohramom, samo ti pomožni objekti z ureditvijo okolice so stali čez 50 milijonov.
Klet v 1007 koledarskih dal
Klet smo gradili 1007 koledarskih dni in je brez instalacijskih del (klima, voda, elektrika in centralna kurjava) stala 540 milijonov. Od tega odpade na gradbena dela 463 milijonov, celotna vrednost kleti z vsemi instalacijami in opremo Pa znaša 1504 milijone.
Otvoritev, katera je bila dne 11, 6. 1967, ni bila praznik samo za investitorja in nas graditelje, temveč za ves Ljutomer. Govorniki niso pozabili na nas, ki smo klet gradili, niti ne na »Gradis«, kateremu je ta objekt lahko v čast in Ponos. Prav tako se je tudi »držal« šef ing. Maister, ko je Predajal simbolični ključ investitorju, zadovoljna sta bila verjetno oba.
Na kraju ne smemo pozabiti pohvaliti vseh naših delavcev, ki so klet gradili, ali gradnji kakorkoli kaj prispevali, Posebno pa še delovodja Staniča, ki je že celih 7 let na tem 'epem koščku slovenske zemlje, in si je, kakor je v svojem govoru omenil direktor, pridobil že domovinsko pravico, oz. jo že skoraj postal član investitorja.
Torej klet s pripadajočimi objekti je dograjena, investitorju v veselje, nam v ponos. Barake bo treba podreti, jih naložiti in odpeljati naprej, jih postaviti tam, kjer nas zopet, rabijo. Tak je pač naš poklic. Ni lahek, ni prijeten, ima pa veliko lepih strani. Z njim si človek pridobi spet in spet novih znancev, prijateljev, spoznaš nov svet, nove ljudi, njih navade in njihov način življenja, morda ga prav zato spoštujemo, ljubimo in ga imamo radi?
Kolektor, ki ga ho pokrila voda
v Ha gradbišču pod novim mostom v Mariboru, gradijo naši delavci velik kolektor.
Z dograditvijo hidroelektrarne Srednja Drava 1 in jezu v Melju, se bo vodostaj Drave v Mariboru dvignil za 6 do " metrov.
Ker bo voda v novem jezeru tekla zelo počasi, ne bo več mogoče odvajati odpadnih voda po sedanjih kanalih v bkavo. Zato bodo na levem bregu zgradili velike kolektorje (zbiralne kanale), ki bodo odvajali odpadne vode.
Gradnjo tega kolektorja pa je prevzela naša enota v Mariboru. O gradnji objekta si je delovodja tovariš Škerlak V*al tak°lm »Na videz izgleda, da je to majhno delo, toda številke govorijo drugače. Predračunska vsota objekta znaša 450 milijonov starih dinarjev. Dolžina kolektorja skupno s stranskimi kanali je 2800 metrov. Delo je bilo zelo težavno, saj smo kopali kanal do 7 m globine. Pri kopanju smo našteli staro zidovje, temelje stare kanalizacije, plin, razne Cevi itd. Skratka, delo je bilo precej nevarno. Še sreča, da Se nam ni pripetila kakšna nesreča.
Nekoč je bager že trgal električni kabel 10.000 voltov naPetosti, sreča, da se ni pretrgal, oziroma da sem pravi čas ustavil delo.« je dejal tovariš Škerlak. »No, danes pa smo e iz ,ta hujšega’. Pozabljeni so tudi problemi okrog betona n cementa Ko bo kolektor gotov, ga bo prekrila voda, zato 89 moramo tudi od vseh strani izolirati. Kolektor gradi m°g 200 delavcev z vso potrebno mehanizacijo.«
Mest ia Meri
. _ Na obeh straneh Mure, med Veržejem in Dokleževjem, ezi nizka ravnina in dno davnega morja, ki je s svojimi Mivi segalo daleč v alpski svet. Tu navidez mirno teče tura, a gorje če se razjezi. Takrat poplavi obširna področja ? ruši vse, kar se ji postavi po robu. Zato so strokovnjaki Menili, da postavijo pri Veržeju trden most, ki bo kljuboval se tako velikim poplavam.
Most pri Veržeju je dolg 162,70 m in 500 m cestišča. Širina cestišča je 9,40 m. Prve lopate v takrat zamrznjeno strugo so zasadili 15. decembra lani in rok za dokončanje tega lepega objekta je 1. november 1967.
Tudi ta objekt je bil prevzet pod zelo ostrimi, konkurenčnimi pogoji in povrh tega še na ključ. Graditelji objekta se tega zavedajo, zato tudi dajo vse od sebe, da bi bil objekt kvalitetno in hitro izvršen. Seveda ne manjka dobre organizacije dela in le v tem vidijo finančni uspeh, pa naj bo še tako minimalen.
Zanimivost gradnje je konstrukcija omrežja vzdolžnikov in prečnikov, montaž in prej napeti 33 m dolgi nosilci (15). Vse nosilce betonirajo na 500 m oddaljenem prostoru ter jih bodo, ko bodo stebri gotovi, pripeljali s specialno jekleno konstrukcijo, montirano na tirih na mesto graditve.
Med gradnjo se je Mura že dvakrat razjezila in le hitri intervenciji delavcev se je zahvaliti, da voda ni odnesla več materiala. Ob prvi poplavi pa je le porušila del temelja in odnesla nekaj pripravljenega gramoza. Seveda je na objektu še kup drugih problemov, toda o teh ing. Bartol raje molči — in prav ima.
Most bo kvalitetno in seveda do roka izvršen in garant za to so graditelji sami. tako je dejal tovariš Miro 2orž in se ozrl proti skupini delavcev.
Tesar Peter Vlah trdi, da pod ceno prevzeti objekti niso stimulans za podjetje. Take nesmiselne licitacije, bi morale v Sloveniji že enkrat prenehati, saj to gre v škodo nas delavcev. Čeprav smo objekt tako »hudo« prevzeli, se bomo potrudili, da ga tudi finančno zvozimo, je dejal tovariš Vlah.
Ivan Kepič, PKV tesar, pa pravi takole: »Če enota nima dobička, ga nimamo tudi mi. Čeprav so zaslužki minimalni, sem v podjetju zadovoljen, posebno sedaj, ko delamo več ur na dan. Most bomo sigurno do roka končali,« je še pristavil.
Avgust Borko, PKV zidar: »Preživljam ženo in dva otroka, zato mi ni vseeno, kako stoji podjetje. Mi se trudimo in delamo, kar se da. Tudi glede stanovanja je sedaj boljše, prej sem se vozil vsak dan domov. Veste, 20 km vsak dan ni kar tako, še posebno, če prej pridno delaš.
Se in še bi lahko razpravljali o graditeljih, toda eno pa pri vseh drži — pridni so in pripravljeni za kolektiv vse žrtvovati.
Srečno graditelji in mnogo uspeha pri nadaljnjem delu!
Rekonstrukcija „Koniisa“
Prva stran gradbene knjige na objektu tovarne »Konus«, obrat Lenart v Slovenskih goricah (29. V. 1967). Danes smo odprli gradbišče ... Ljudje so v glavnem stali in čakali na orodje. Da, to je bilo takrat, danes pa so vse zamujeno že nadoknadili.
Rekonstrukcija tovarne usnja »Konus«, obrat Lenart, zahteva od naših delavcev veliko odgovornosti. Rušenje obstoječih postrojenj, razbijanje starih temeljev, zabijanje pilotov do 7,80 m globine in to zaradi majhnega prostora, kar ročno itd., vse to so specifičnosti gradnje tega- objekta.
Prej so v podjetju »Konus«, obrat Lenart, delali podplate (spodnje usnje), sedaj bodo pa celotno proizvodnjo preusmerili na oblačilno usnje. V glavnem izvažajo v ZDA in septembra mora iz prenovljene tovarne odpotovati v ZDA že prvo usnje.
»Mali ali težak je naš objekt, toda tudi mi smo žilavi,« je ob zaključku dejal delovodja tovariš Ferlinc.
Isti dan smo obiskali še Ormož in Ptuj, toda, o tem kdaj drugič.
HONORARNO DELO
Gradnja silosov pri farmi v Turnišču pri Ptuju. Dela napredujejo zelo hitro. Kako tudi ne, saj betonirajo noč in dan
Montažne. 33 metrov dolge nosilce, bodo s posebno jekleno konstrukcijo prepeljali na mesto montaže
Na predavanje so prihajali množično
Graditelji carinarnice v Cmureku. V ozadju obmejni most čez Muro
Iz vinske kleti v Ormožu. Po teh napravah že teče prvo vino
Na gradbišču Lenart v Slovenskih goricah
NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA
Delavec začne pridobivati pravice iz dela in po delu takoj, ko postane član delovne skupnosti, to je z nastopom dela, ne pa s pismenim aktom (odločbo, sklepom itd.). To izhaja iz določb 2. odst. 2. čl. temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Delovna skupnost mora vsako novo delovno mesto izbirati v smislu čl. 22 cit. zakona, če pa tega ne napravi, je odgovorna za prekršek po 1. in 3. točki 1. odstavka 144. čl. TZDR. Opustitev razpisa prostega delovnega mesta ne more imeti učinka proti delavcu, ki je nastopil delo pri delovni organizaciji.
m
m
m
m
Drugih pogojev za nastanek delovnega razmerja ni. Predvsem je ločiti sam nastanek delovnega razmerja, ki nastane z dejanskim nastopom dela in ki ni pogojen z nekim formalnim aktom,, od sklepa, s katerim delovna skupnost obvesti delavca, da bo nastopi! delo določenega dne. Tak pismeni sklep veže delovno skupnost, ki ga po vročitvi delavcu ne more več preklicati, ne veže pa ta sklep delavca. Vročitev sklepa, da naj delavec nastopi delo določenega dne, še ne pomeni, da je s tem konstituirano delovno razmerje. Delovno razmerje se ustanovi šele takrat, ko delavec nastopi delo. Sklep o sprejemu na delo. izdan na podlagi 24. čl, TZBR. le delavcu zagotavlja, da bo sprejet na delo. Kolikor pa delavec po izdaji sklepa o sprejemu na delo ne nastopi dela, delovno razmerje ne nastane oz. se ne sklene
Obratno pa ie šteti za delavca delovne organizacije osebo, ki je dejansko delala v delovni organizaciji, ni ji bil pa izdan sklep o sprejemu na delo, niti kakšna druga pismena odločba v zvezi z naslopom dela. Na obstoj delovnega razmerja tudi nima prav nobenega vpliva okoliščina, da delavec ni predložil delovne knjižice.
ALI MORA DELAVKA Z OTROKOM BO 8. MESECA STAROSTI, KI IZRABLJA UGODNOSTI SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA PO 4 URE DNEVNO, DELATI TUDI NA DAN PROSTE SOBOTE?
m
m
m
m
m
m
I
m
ili
Praviloma da. V naši delovni organizaciji delamo v nekaterih tednih po 48 ur (6 dni po 8 ur), v nekaterih tednih pa po 42 ur (5 dni po 8 ur). Tako znaša povprečni lei. i delovni čas 45 ur tedensko.
m
m
Če delavka z otrokom do 8 mesecev starosti izrablja ugodnost skrajšanega delovnega časa, mora delati po 4 ure na dan (člen 40. TZDR) ali tedensko po 24 ur (6 dni po 4 ure). Delavka ima v takem primeru pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po osnovah in merilih, ki veljajo v delovni organizaciji, za 4 ure dnevno. Za delovni čas nad 4 ure na dan, t.j. 3,5 ur ali tedensko 21 ur, ima delavka pravico do nadomestila po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
m
m
m
Omenili smo že, da mora delavka pri naši delovni obveznosti, ki znaša 45 ur tedensko, opraviti 24 delovnih ur na teden. Delavci ki nimajo skrajšanega delovnega časa, delajo po 8 ur dnevno s tem, da, ko napolnijo delovno obveznost 45 ur na teden, izrabijo prost dan, ki je pri nas ob določenih sobotah. Iz istega razloga bi lahko imela delavka prosto soboto, če bi v drugih delovnih dnevih opravila tedensko delovno obveznost 24 ur. Neprimerno bi bilo zaradi povezanosti delovnega procesa, da bi delavka delala na dan. ko imajo drugi delavci prosto. Zato bi morala delavka v tistem tednu, ko je po našem delovnem umiku prosta sobota, delati v drugih dnevih več, kot 4 ure na dan, da bi nadoknadila delovne ure, ki bi iih sicer morala opraviti na prosto soboto.
Ob upoštevanju gornje razlage je odgovor na vprašanje naslednji: Delavka s skrajšanim delovnim časom po 4 ure na dan mora v tistem tednu, ko je prosta sobota, opraviti v 5 delovnih dnevih 24 delovnih ur, da ima pravico do proste sobote.
C. M
III
m
m
Oi
m
iii
^Felitev dohodka v podjetju je določena z ustavo, zakoni in internimi predpisi. Tako je tudi sam pojem samoupravljanja določen s pravicami in dolžnostmi delavcev v podjetju, da sami delijo ustvarjeni dohodek, Zato je pri ustvarjanju pravic iz samoupravljanja in načela »vsakemu po delu« potrebno, da delavci kar naj-posrednje odločajo o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
AODM je teoretično zelo na višini, praktično pa ho zelo težko izvedljiva. Seveda bo pa potrebno v podjetju nekaj napraviti:	ali zvišati
vrednost sedanje točke ali pa iti na nov sistem. Sem za novi sistem, toda tudi tu naj velja načelo dvakrat premisli, preden storiš. Odločno pa sem proti menjavi sistema delitve terenskega dodatka.
Iz tega sledi, da je potrebno, da delavci že od prvih konceptov sodelujejo pri določanju meril in osnov ter da so v vseh pomembnejših fazah izdelave novega sistema, določanja osnov delitve po analitični oceni delovnih mest sproti seznanjeni z rezultati dela komisije za AODM. Prav je, da se mišljenje kolektiva skristali-zira, še posebno pa takrat, če gre za tako pomembno zadevo, kot je delitev osebnih dohodkov. To nam bo gotovo koristilo pri dokončni uveljavitvi novega sistema.
Zato bomo v nadaljevanjih objavljali mnenja posameznih članov kolektiva v zvezi z vprašanjem notranje delitve osebnih dohodkov po metodi AODM ter si tako s sodelovanjem kolektiva izdelali nov sistem delitve dohodka, ki pa mora prav gotovo biti boljši od sedanjega.
Danas odgovarjajo na postavljena vprašanja: ing. Branko Vasle, Albert Vešiigoj, Alojz Remic. ing. Lojze Štok. Rajko Zupančič, Mirko Kokoši-nek, Ivan Ramovž, predsednik upravnega odbora podjetja ing. Borut Mai-ter ter Franc Vovk, predsednik cen-‘nšotra delavskega sveta.
Ing. Branko Vasle, šef OGP Ljubljana
Vsaka stvar ima svoje dobre ifi slabe strani. Če hočemo dohodek pravično razdeliti v stimulativnem stmislu, potem je AODM koristna. Jasno pa je, da se tisti, ki ga čakajo v pozitivnem smislu, tega veselijo, drugi pa ga čakajo z nezadovoljstvom. Danes ustvarjati nezadovoljstvo v kolektivu, pa ni čas za to. AODM ne more napraviti takih premikov, da bi bilo obektivno, ker je vse preveč obremenjeno s preteklostjo. Vedno pa sem za pravilno in pravično razdelitev startnih osnov. Vsaka točka v AODM bi morala ustrezati delu in ne snovanju. Na splošno pa bo potrebno poiskati skupne kriterije. Čeprav sem za AODM, se vendar vprašam, ali je sedanji sistem delitve tako slab, da ga bi morali menjati. Če pa ga bomo menjali, pa to storimo poz;imi.
Albert Vešiigoj, zidar, brigadir Celje
O analitski oceni delovnih mest sem nekaj že čul in sicer, da bodo dvignili plače. Dvignili pa bodo samo delavcem. Pripominjam, da bi bilo to za Celje zelo potrebno.
Bil sem dve leti v Nemčiji in težko primerjam zaslužke tam z našimi. Res pa je, da sem mnogo bolj osebno zadovoljen, kot sem bil pa tam.
Alojz Remec, dipl. ekonomist Pravilnik, po katerem smo sedaj nagrajevali, ima vse možnosti zviševanja, kot zniževanja osebnih dohodkov posameznika ali celotnega kolektiva (intenziteta, vrednost točke). Poleg tega je bilo ob sprejemanju sedanjega pravilnika na seji CDS poudarjeno, da bomo slabosti pravilnika, ki se bodo v praksi pojavljale, ob-
Mirko Kokošinek. strojni referent Ravne na Koroškem Ljudje tega »pravzaprav« ne poznajo. Govori se sicer dosti, toda nekaj konkretnega še nisem zvedel ničesar. Vem samo to. da pri nas obstaja akcija za AODM, toda vse se še drži v tajnosti. Na splošno pa rečem, če bo več denarja, ho dobro, na slabše pa nikakor ne bi smeli iti.
Rajko Zupančič, sekietar podjetja Na analitično oceno delovnih mest, bu imel več priporni). Naj omenim samo nekatere načelne pripombe:
časno odpravljali. Ali je bila sedaj težnja kolektiva po novem pravilniku, ali pa višji osebni dohodki v nekih možnih mejah, ne glede po kakšnem pravilniku?
Popisa delovnih mest ni bilo; če pa so delovna mesta kje opisana in če bi komisi ia tisti opis uporabljala, nam ne bi bilo treba izpolnjevati vprašalnika. Vprašalnik pa je bil pomanjkljiv, ker je bil enoten za umske in fizične delavce, oziroma ga za umske delavce ni bilo. Za umske delavce je zmanjkalo vprašanj in točk, zato so se v tej stiski posluževali vprašanj, ki veljajo izključno za fizične delavce. Centralna komisija je bila premajhna, da bi mogla biti, kljub zelo velikemu prizadevanju, kos tako obširni nalogi.
Bodočnost novega pravilnika? O tem bomo lažje sodili, ko bo sploh zaživel
Ing. Lojze Stok, šef P E Ravne na Koroškem
Število točk za posamezno delovno mesto ne pomeni najvišjeg8 števila točk, ki jih lahko dobi delavec, ki delovno mesto zaseda. Metoda AODM je namreč takšna, da se p° opravljeni analitični oceni delovnih mest ocenjuje še vsak pos'amezni delavec, tj. ocena delavca.
Po kriteriju 02 osebne ocenitve se izračunajo dodatne točke za tiste delavce, ki imajo podrejene (neposredno in posredno), in to po posebnem postopku z uporabo tabele in krivulje. Pod to ocenitev spadajo vsi delovodje, oddelkovodje, šefi sektorjev, tehnični pomočniki, komercialni P8' močniki, šefi služb, glavni direktor, kratka vsi, ki vodijo določena dela i? so jim drugi podrejeni. Po tem kriteriju bodo startne osnove po AODM posamezniku povečane tudi za 30% ali več odstotkov. Dalje je v navodila povedano, da je treba to ocenitev opraviti v začetku leta, in sicer L aprila.
Sam način ocenjevanja po teni kriteriju povzroča precej dela,- čepr»v ga bo treba opraviti samo za prilili2-no 300 ljudi. Dalje pa vemo, da se
meter za junij 1967
Polletni pregled planskih pokazateljev je dokaj ugoden, saj so za podjetje kot celota vs pozitivni. V tabelah je prikazana realizacija plana za prvih 6 mesecev.
A. USPEH PODJETJA IN GRADBENIH PE
Podjetje kot celota je vrednost proizvodnje v prvem polletju preseglo za 18,7 "/o, kar je v primerjavi z anskim letom mnogo boljše (lani smo v istem obdobju presegli le za 2°/o). Tudi vrednost čiste proizvodnje (gradbena dela) je presežena za 17,7 “/». Podobno je z obrtniškimi deli.
Od gradbenih PE ni dosegla predvidene skupne proizvodnje samo PE Ljubljana okolica, ker je z obrtniškimi deli zelo pod planom (dosegli mesečni kumulativni plan obrtniških del le z 72,1 %>), medtem ko je pri čisti proizvodnji, kar je za podjetje pomembnejše, tudi PE Ljubljana okolica presegla predvidevanja (+13,4 u/ij). Največji presežek plana čiste proizvodnje izkazuje PE Ravne ( + 38,7 "/o) slede PE Jesenice (+ 2S,G '>/«,), medtem ko je PE Koper presegla čisto proizvodnjo le za 3,7 "A. Pri obrtniških rljlih pa razen že omenjene PE Ljubljana okolica zaostaja še PE Kavne (—6,8»/o).
B. USPEH OBRATOV
Presežek plana vrednosti skupne proizvodnje pri obratih je nazadoval v primerjavi s prejšnjim mesecem in je razlika med odstotkom presežka gradbenih PE in obratov le še minimalna (1,7 »/o), medtem ko je bila v maju realizacija plana obratov mnogo boljša kot pri gradbenih PE. Vendar so vse PE obratov prikazale pozitvne planske pokazatelje (če ne upoštevamo plana obrtniških storitev biroja za projektiranje — tuji sodelavci).
PRODUKTIVNOST IN EFEKTIVNE URE
Plan produktivnosti (razmerje čiste prozvodnje in efektivne ure) je skoraj v celoti presežen. Samo SPO ni dosegel plana produktivnosti, ker imajo večji presežek plana efektivnih ur (kar je v našem primeru negativen pokazatelj, kot pa so presegli plan skupne proizvodnje. V celoti je podjetje preseglo predvideno produktivnost za 19.1 Vo (ani v istem cb-drbju pa za 8,5 °/n).
Pri efektivnih urah je več PE prikazalo negativen pokazatelj, ker so presegli plan efektivnih ur za prvo polletje. Presežek porabljenih efektivnih ur izkazujejo PE Celje, od obratov pa biro za projektiranje, KO Ljubljana, KO Maribor in SPO. Iz omenjenega rezultira nižji presežek produktivnosti pri obratih kot pri gradbenih PE, ker je več obratov preseglo plan efektivnih ur kot gradbenih PE (samo Celje).
A. GRADBIŠČA
Pokazatelji		3	§1	„	Jesenice		1	|	S	g
		1	3»	■5 o		0, X	t j	. S 3°	C0 S	t X
Realizacija	Skupna proizvod.	118,7	118,2	110,3	123,7	105,1	134,8	97,5	121,0	131,2
plana	čista proizvod.	117,7	116,6	111,5	126,6	103,7	122,9	113,4	111,2	138,7
junij 1967	obrtniška dela	124,3	124,5	103,5	116,6	112,7..	194,2	72,1	184,6	93,2
Letni plan a) skupna dela	plan v "/o	44,1	44,5	51,0	41,7	49,9	36,4	48,6	48,0	39,1
	realizacija v %>	52,4	52,6	56,3	51,6	52,4	49,1	47,4	58,1	51,3
	+ ali —	+ 8,3	+8,1	+ 5,3	+ 9,9	+2,5	+ 12,7	—1,2	T 10,1	+ 12,2
	plan v °/o	44,1	44,6	50,9	41,6	48,4	38,6	44,8	48,0	39,9
b) gradb. dela	realizacija v %>	52,0	52,1	56,8	52,7	50,1	47,4	50,9	53,4	55,3
	+ ali —	+ 7,9	+7,5	+ 5,9	+ 11,1	+ 1,7	+ 8,8	+ 6,1	+ 5,4	+ 15,4
c) obrtniška dela	plan v %	44,1	44,2	51,4	42,0	60,0	28,4	56,0	48,0	35,4
	realizacija v °/o	54,8	55,0	53,1	49,0	67,6	55,2	40,4	88,6	33,0
	+ ali —	+ 10,7	+10,8	+ 1,7	+7,0	+ 7,6	+ 26,8	—15,6	+ 40,6	-2,4
Produktivnost	plan v »/o	20,84	18,87	18,84	17,33	25,44	16,48	18,60	20,71	15,42
jan-junij 1967	realizacija v °/o	24,83	22,71	20,21	21,91	29,04	21,07	23,98	23,67	21,62
	+ ali —	119,1	120,3	107,3	126,4	114,2	127,9	128,9	114,3	140,2
Efektivne ure	plan v »/o	44,5	44,5	47,0	37,6	49,9	43,7	43,4	48,0	41,9
jan-junij 1967	realizacija v °/o	44,0	43,2	48,9	37,6	45,3	42,0	38,2	46,7	41,5
	+ ali —	—0,5	—1,3	+ 1,9		-4,6	—1,7	-5,2	-1,3	—0,4
			B. OBRATI						
		Obrat! skupaj	Biro za proj.	d O M	KO Maribor	«s	OGP	SPO	
Realizacija	Skupna proizvod.	119,9	102,2	114,4	125,2	126,9	108,7	128,7		
plana	čista proizvod.	120,0	106,0	114,4	125,2	126,2	108,7	128,7		
jan-junij 1967	obrtniška dela	107,5	90,2	—	—	—	—	—	
Letni plan	plan v °/o	43,2	41,8	47,0	47,0	45,5	44,5	36,0	
	realizacija v °/o	51,8	42,7	53,7	58,9	57,8	48,4	46,3	
	+ ali —	+ 8,6	+ 0,9	+ 6,7	+ 11,9	+ 12,3	+ 3,9	H0,3		
Produktivnost	plan	26,56	22,08	28,74	26,58	24,85	23,37	30,21	
jan-junij 1967	realizacija	30,51	22,91	31,84	32,18	32,02	28,32	29,79	
	°/o	114,9	103,8	110,8	121,1	128,9	121,2	98,6	
Efektivne ure	plan	44,3	40,1	49,3	46,0	44,5	48,6	36,0	
jan-junij 1967	realizacija	46,3	41,0	50,9	47,6	43,6	43,6	47,0	
	•/.	+ 2,0	+ 0,9	+ 1,6	+ 1.6	—0,9	-5,0	4	11,0	
stanje podrejenih, zlasti pri tehničnem kadru (delovodje, sektorski vodje) med letom večkrat menja in bi bilo treba za vsakokrat, npr. delovodji. tudi spremeniti njegovo akontacijsko osnovo. Zlasti ho to nastopilo v zimskih mesecih, ko bo v splošnem treba znižati akontacijske osnove, ker se bo določenemu delovodji ali sektorskemu vodji zmanjšalo število podrejenih, čeprav brez njegove krivde.
Vprašanje je, ali bo to dosledno izvedeno in ali tak način ne bo povzročil prigovarjanja, mogoče tudi upravičenega, ker je splošno pri gradbeni dejavnosti, da se brez krivde npr. delovodje menja število delavcev, ki jih vodi. ker tako terja Proces proizvodnje. Ce ne bo doslednega spreminjanja startne osnove zaradi spremembe števila podrejenih, se bo metoda izmaličila in izgubila smisel, zaradi katerega se predlaga.
Druga slaba stran te metode je v tem. da bo. zlasti delovodja, vedno zahteval večje število delavcev, kot pa jih je mogoče pri določenem delu Potrebnih, in zahteval bo tudi povečanje osnovnih točk. istočasno pa bo to povzročilo nerentabilno poslovanje, majhno storilnost in večje stroške za osebne dohodke. Trditev da mora biti to uravnavano z izdelano Pripravo dela, ne more v celoti držati.
Enako se povišujejo ali znižujejo po kriteriju ■»znanje« (Oi), in sicer za največ 20% od skupnih točk Po At in A2. Obrazložitev tega načina je v tem. da se trdi. da je AODM •zdelana samo za povprečnega delavca. Postavlja se vprašanje, ali je delovno mesto, ki ga zaseda delavec z več izobrazbe, kot pa se zahteva za delovno mesto, tudi več vredno. Za Ptimer vzemimo delovno mesto tehničnega risarja, za katerega se zahteva po kriteriju »znanje« po Al stopnja 3 in po A2 stopnja 2. Delavec. ki to mesto zaseda, pa ima večjo izobrazbo, kot se zahteva. Za-to bo prejel lahko tudi 24 točk več. Ab je vrednost dela v tem primeru večja oz. ali je to v skladu s plačevanjem po delu?
. Kdor ima manjšo priznano šolsko izobrazbo, kot jo zahteva delovno mesto, je pa s prakso manjkajočo šolsko izobrazbo nadoknadil in v popolnosti odgovarja na delovnem mestu, potem bi se takemu delavcu ne smelo zmanjševati točke, če trdimo, da plačujemo znanje in ne spriče-
pri tistih, ki so oceno obravnavali, na Utemeljena ugovarjanja. Nekaj jih je komisija za AODM upoštevala, na večino pa je odgovorila negativno.
Dejstvo pa je. da je vsako delovno mesto ocenjeno pri večini z 12 kriteriji. Za razlago ocenitve je potreben obširen katalog, ki naj bi razložil, zakaj je določeno število točk po posameznem kriteriju, v večini primerov pa podrobna osebna razlaga člana komisije za AODM.
Ce bomo hoteli, da bodo jasno prikazane in utemeljene startne osnove po AODM. je potrebno veliko več neposrednega kontakta z delavci na posameznem delovnem mestu, kar pa spričo majhnega sestava komisije in raztresenosti delovnih mest fizično ni mogoče.
Pomanjkanje jasnosti in prepričljivosti metode ocenjevanja bo povzročilo in jih je že, nepopolno informiranost in nezadovoljstvo pri članih delovne skupnosti, še preden bi stopil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po tej metodi v veljavo, še več pa takrat, ko se bo dejansko odrazilo v »kuverti«.
V predlogu o AODM se poudarja, da ne bo nihče smel dobiti nižje akontacijske osnove, kot jo ima sedaj v absolutnem znesku. Torej gre za dejansko povišanje izplačil za osebne dohodke, ker se predvideva, da bodo povečane osnove za ročne delavce in za umske višje strokovne delavce.
Vemo samo eno, da sedaj porabimo poprečno 90% dohodka za osebne dohodke in da 10% ostanka komaj zadošča za obveznosti za normalni obstoj podjetja. Tako majhno sredstva ostanka dohodka, po kritju izplačanih osebnih dohodkov, ne morejo zagotoviti nikakršnih predvidenih povišanj in da hkrati ne bi bilo potrebno na drugih delovnih mestih absolutno znižati prejemke..
Taka predvidevanja in obljube niso realne, ker tudi niso grajene na principu, da je možno dosegati večje osebne dohodke samo skladno z zvečanjem storilnosti, ne pa na račun povečavanja startnih točk.
Joško Repše, šef KO Ljubljana
Osebno nimam nič proti AODM, vendar smatram, da sedaj ni čas za to, da bi ustvarjali v kolektivu ne-
^ala Metoda ocenjevanja pa tega v p1 ° Primerih ne zagotavlja. Povečevanje števila osnovnih točk Nastane po tej metodi tudi v primeru, oa ima kdo več prakse kot pa se za-teva na delovnem mestu. Tako bo ®pr. kvalificirani delavec (zidar, te-ar itd.) prejel za 33 točk višjo osno-0 kot pa je določeno po AODM, čeprav njegovo delo ne bi bilo v redu. t °..kriteriju Os bi se sicer odbilo 20 _ < Pa bo kljub temu prejel 13 točk Ijrf? kot drug dober delavec iste kva-s akacije z enako šolsko izobrazbo in Prakso, ki jo zahteva delovno me-
, pripomniti je treba še to, da se od-ajajo dela v skupinski akord, kjer j slab delavec po tem sistemu ude-Zen z večjo startno osnovo.
^Ocenjevanje p0 kriteriju Os »de-i Xl)a sposobnost« je predvidena en-na leto. Po tem kriteriju se oce-itdlfjde*° delavca, odnosi, disciplina kri r|kratna letna ocenitev po tem s -toriju prav gotovo ni stimulativna, h 1 . 0 popolnoma kampanjska in ne Hnela zaželenega ličinka.
j Pcenjevanje osebne prizadevnosti tr; avcav imamo že sedaj, pa je tudi mesečno ocenjevanje premalo stimulativno.
Uie ^‘kovanje posameznih delovnih st po osvojeni metodi je naletelo
zadovoljstvo. Pri nas je AODM naletela na velik odpor, in to upravičen. Zaradi raznih spričeval zgnbijt) naši najboljši delavci, kajti vsi niso imeli možnosti, da bi se redno šolali in izučili ali si preskrbeli »verificirana« spričevala. Pri nas je takih čez 45, so pa to naši najboljši delavci, ki so si »kvalifikacijo« pridobili z vztrajnim kvalitetnim in vestnim delom. Mi z živimi ljudmi ne moremo barantati, ker to niso številke temveč ljudje. Večina teh ljudi tvori jedro podjetja oziroma enote. Ne razumem, zakaj moramo sredi dela rušiti monolitnost kolektiva, slabiti voljo do dela in popolnoma nepotrebno povzročati slabšo storilnost dela. Moja dolžnost je, da opozorim na ta dejstva, ker drugače nam bo še žal. Dobro premislimo, kaj hočemo doseči z AODM in še šele potem odločimo. Predlagam, da pregledamo sedanji pravilnik in popravimo samo to, kar je narobe. Povsod uvedimo delo po učinku, pa bomo vsi skupaj zadovoljni.
Ivan Ramovž, šofer
Mi šoferji o analitski oceni delovnik mest zelo malo vemo. Do sedaj nam še niso povedali, kako bo. Vsi
smo pa prepričani, da bo več denarja. soj "se bo vrednost točke znatno povečala.
Ing. Borut Maister, predsednik upravnega odbora podjetja
Analitska ocena delovnih mest je gotovo pravična primerjava vrednosti posameznih članov kolektiva med seboj in dobra osnova za nagrajevanje.
Vendar skriva ta sistem poleg dobrih strani gotovo tveganje. V nekaterih primerih je točna in pravilna ocenitev nemogoča; sistem in postopek je za večino delavcev težko razumljiv. Zn definitivno oceno je treba uvesti temeljit postopek, za kar sedaj sredi polnega dela ni dovolj časa.
Dosedanji način nagrajevanja je bil že ustaljen in v kolektivu ni bilo čutiti negodovanja.
Prehod na nov način ocenjevanja bi prinesel v kolektivu nemir, tu in tam pri prizadetih odpor in zato za nekaj časa gotovo manjši uspeh pri delu.
Zato je odločitev, da se po predloženem sistemu AODM najprej izvede poizkusna ocenitev ter da se na podlagi dobljenih rezultatov ponovno pretehta ta način ocenjevanja, zelo umestna.
Upam, da sc bomo po objektivni presoji rezultatov lažje odločili, kako bomo v bodoče pravično nagrajevali naše delavstvo.
Franc Vovk, predsednik delavskega sveta podjetja
Glede na mnenje, da nekatera delovna mesta niso bila pravilno stimulirana in da je treba osebne dohodke prizadetih povečati, je CDS 25. septembra lani pristal na predlog, naj posebna komisija izdela analizo teh ocen in da bi na tej podlagi lahko dopolnili sedanji pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Nimam namena razpravljati o potrebi uvedbe AODM v podjetju. Želim le poudariti, naj celotni material o AODM proučijo samoupravni organi poslovnih enot in obratov ter s konkretnimi predlogi in pripombami pripomorejo k pravilnim sklepom CDS.
Pripominjam, da se v razpravah o AODM v podjetju delavski svet časovno ne bo omejil, saj je znano, da so nekatere gospodarske organizacije pripravljale gradivo za analitično oceno delovnih mest po več let, in to v industriji, kjer so metode analitične ocene delovnih mest dosti bolj objektivne, kot pa so v gradbeništvu.
V podjetju imamo pravilnik o osebnih dohodkih in naknadno sprejeto delitveno razmerje dohodka, ki nam dajeta vse možnosti za pravilno delitev osebnih dohodkov po enotah in obratih ter s tem v zvezi tudi posameznikom. Prav zato menim, da je v podjetju nastalo pomirjenje, ker smo dosegli v glavnem stimulacijo. Razumljivo pa je, da se s tem za vedno ne moremo zadovoljiti, saj morajo biti vsi naši napori usmerjeni k večji proizvodnji, večji produktivnosti in s tem v zvezi k večjim osebnim dohodkom.
Trditev, da bomo z analitično oceno delovnih mest dosegli večje osebne dohodke, je nerealna. Prav tako ne moremo trditi, da bomo z analitično oceno delovnih mest dosegli zmanjšanje fluktuacije. V »Gradisovem vestniku« in na sestankih pojasnjujemo, da člani delovnega kolektiva, ki so prizadeti z analitično oceno delovnih mest zaradi neprimerne izobrazbe, čutijo odpor in so neobjektivni do ocene, vrednotenja AODM. Naj bo to res ali ne, dokazov za to ni. Dejstvo pa je, da je takih članov v podjetju mnogo, ki so s svojim delom dokazali enakovrednost. Ali naj gremo v tem primeru s tako motivacijo mimo mnenj tehnikov, ki na delovnih mestih sektorskih vodij uspešno vodijo domala vso proizvodnjo. Ati naj v tem pogledu prizadeti člani delavskega sveta in upravnega odbora ali v sindikatu molčijo? Prepričan sem, da tako taktiziranje ne more pripeljati samoupravnih organov do pravilne presoje in pravilnega vrednotenja AODM.
Analitična ocena delovnih mest si mora utreti pot skozi vsestransko presojo kolektiva in upravnih organov ne glede na prizadetost ali neprizadetost članov kolektiva, ker se lahko le po tej poti uveljavi v podjetju. Želim, da bi se razburjeni duhovi zaradi AODM pomirili, ker za razburjanje še ni nobenih razlogov.
*
Iz vseh dosedanjih razprav sledi, da se bodo o tem organi samoupravljanja le morali dokončno odločiti ter izbrati najpravilnejšo pot, ki bo v podjetju res omogočila pravo, objektivno in stimulativno nagrajevanje.
PRAVNI INASVETI

m
m
m
m
m
Oj
iii
DELOVNO MESTO DELAVCA HKRATI NE MORE BITI
NA DVEH KRAJIH
Delovno mesto oziroma delo je sestavni del delovnega procesa, obenem pa je delovno mesto tudi samostojna enota, ki mora biti’ določeno tako, da delavec natančno ve za naloge, ki jih mora opravljati, in odgovornosti, katere mu jih delo na delovnem mestu nalaga. Ni v skladu s predpisi sklep delovne skupnosti, da dela po 6 ur dnevno v delovni organizaciji, ostali dve uri dnevno pa doma. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa v 4. členu, da nastajajo delovna razmerja v organiziranem delu, v katerem ima vsak delavec določeno delovno mesto oziroma delo v okviru določenega delovnega mesta. Delovna organizacija s splošnim aktom določa delovna mesta v organizaciji. Delavec, ki je v novem delovnem razmerju v določeni delovni organizaciji, v kateri ima tudi določeno delovno mesto oziroma delo v okviru določenega delovnega mesta, ne more namreč imeti takšnega delovnega mesta na dveh krajih npr. v delovni organizaciji in doma.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
iij
m
m
DELAVEC, KI JE ODŠEL IZ PODJETJA ZARADI ODSLUŽITVE VOJAŠKEGA ROKA, IMA PRAVICO X RNITI SE NA
DELO V PODJETJE.
V	smislu 131. člena TZDR ostane delavec, ki neha delati v delovni organizaciji zaradi odhoda na odslužitev oziroma doslu-žitev vojaškega roka, še naprej član delovne skupnosti in ima neposredno po odslužitvi vojaškega roka pravico vrniti se na delo v delovno organizacijo. Vse dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo po delu in iz dela v delovni organizaciji, med odsotnostjo delavca mirujejo.
V	našem pravilniku o delovnih razmerjih je podrobno določen čas, kdaj se mora delavec vrniti na delo, da ne izgubi pravice, ki mu jo zakon daje. Po našem pravilniku se šteje neposredno po odslužitvi vojaškega roka takrat, če se je delavec vrnil najkasneje v 5 dneh (mišljeni so koledarski dnevi po dnevu, ko je bil razrešen vojaške dolžnosti, tj. ko je odslužil vojašk rok).
Delovna organizacija je dolžna takega delavca po vrnitvi iz vojske sprejeti ponovno na delo ne glede na to, ali je zanj ustrezno delovno mesto. Ce je njegovo delovno mesto ukinjeno, oz. se je zmanjšalo število zaposlenih na delovnem mestu in ni drugega ustreznega delovnega mesta, potem bo komisija za sklepanje o sprejemu in prenehanju dela, ki je po naši interni zakonodaji pristojna, sklenila, da takemu delavcu preneha delo, pri čemer pa ima delavec pravico ostati na delu še toliko časa, kolikor je to določeno v našem pravilniku o delovnih razmerjih (124. člen).
Ce delovno mesto ni ukinjeno in je bil namesto delavca, ki je odšel na odslužitev vojaškega roka, sprejet drug delavec, bi bil sklep o prenehanju dela nezakonit, ker bi se smelo sprejeti na takšno delovno mesto drugega delavca le za tisti čas, ko je bil njen delavec v vojski. To predvideva 2. odst. 26. člena TZDR. Zato je treba pri sprejemanju novih delavcev na izpraznjena delovna mesta delavcev, Iti odidejo na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, paziti, da se jih bo sprejelo samo za določen čas. Izrecno je to poudarjeno v 160. členu našega pravilnika o delovnih razmerjih.
Vse, kar velja za delavce, ki odidejo na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, velja tudi za delavce, ki začasno nehajo delati v podjetju zaradi izvolitve v predstavniška telesa ali izvolitve oziroma imenovanja in sprejema funkcije, ki jih določa zakon ter izvolitve za funkcionarja s stalno funkcijo pri družbeno-političnib organizacijah. Tudi za te delavce velja petdnevni rok po preteku mandata ali po razrešitvi, ko imajo pravico vrniti se na delo v podjetje.
m
SE
yj
DELAVEC, KATEREMU PRENEHA DELOVNO RAZMERJE ZARADI IZPOLNITVE POGOJEV ZA POLNO POKOJNINO, IMA PRAVICO NA ODPOVEDNI ROK, LETNI DOPUST IN DRUGO KAKOR VSAK DRUG DELAVEC, KATEREMU SE ODPOVE ALI JE SAM ODPOVEDAL DELOVNO RAZMERJE.
m
m
m
m
m
m
m
I
m
m
m
m
Po določilih 108. člena TZDR lahko preneha delo delavcu po sklepu delovne skupnosti brez njegove privolitve, ko izpolni pogoje za pridobitev pravice do polne pokojnine (40 let delovnega staža oziroma 35 let za ženske).
S tem določilom je ugotovljena posebna zakonska podlaga za prenehanje dela delavca brez njegove volje. To pomeni, da je odvisno od volje delovne skupnosti, ali bo prenehalo delovno razmerje takemu delavcu ali ne.
Ce delovna skupnost sklene, da takemu delavcu preneha delovno razmerje, ima delavec pravico, da ostane na delu še toliko časa, kolikor je to določeno v pravilniku o delovnih razmerjih (glej naš pravilnik o delovnih razmerjih 124. člen). Kadar bi bil tak delavec takoj razrešen dolžnosti, mu je treba v smislu 110. člena 4. odstavka TZDR izplačati osebni dohodek do izteka časa, ki je določen v pravilniku (t. im. odpovedni rok)
Določila 108. člena TZDR ne veljajo za delavce udeležence NOB, ki pridobijo pravico do polne pokojnine po 35 ozrroma 30 letih delovne dobe, ker se določila prej cit. člena TZDR nanašajo na delavce s 40 oziroma 35 leti delovne dobe, ki je osnova za pokojnino. To pomeni, da udeležencem NOB, ki dosežejo pravico do pokojnine s 35 oziroma 30 leti pokojninskega staža, ne preneha delo na podlagi zakonske osnove po 108. členu TZDR. Njim lahko preneha delo na kakšni drugi zakonski podlagi.
Delavcem udeležencem NOB, ki nadaljujejo delo po dopolnjenih 35 oziroma 30 letih pokojninskega staža, lahko preneha delovno razmerje po 108. členu TZDR, ko dopolnijo 40 oziroma 35 let pokojninskega staža. Takrat imajo seveda tudi pravico, da ostanejo na delu še toliko časa, kolikor je določeno v pravilniku o delovnih razmerjih.
Delavcem, ki jim preneha delo po sklepu delovne skupnosti na podlagi 108. člena, je treba v času »odpovednega roka« omogočiti redni letni dopust, kolikor ga za tisto koledarsko leto še niso izkoristili in če imajo seveda pravico do njega po 83. členu našega pravilnika o delovnih razmerjih.
m
I
m
m
m
m
lij
m
iTi
Uprava stanovanjskih hiš in stanovanj »GRADIS«
sporoča vsem hišnim svetom in stanovalcem Gradisovih stanovanj, da je dne 14. VII. 1967 stopil v veljavo nov odlok Mestnega sveta o minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Ker nalaga ta odlok nove dolžnosti tako stanovalcem kakor tudi upravi, smatramo za potrebno, da vas opozorimo na ta odlok, katerega bomo v celoti posredovali v prihodnji številki Gradisovega vestnika.
Ker nalaga odlok stanovalcem večje dolžnosti pri vzdrževanju stanovanj, prosimo, da popravljate manjše okvare takoj, skrbite, da bodo stanovanja v redu vzdrževana. Starši naj navajajo otroke na to, da bodo znali spoštovati in čuvati družbeno lastnino, da ne bodo delali škode na skupnih napravah, po nepotrebnem uporabljali elektrike ter se po nepotrebnem zadrževali na stopniščih, hodnikih in v kleteh. Zlasti naj pazijo na red in čistočo v teh prostorih in čuvajo zelenice in naprave na njih.
Ponovno opozarjamo na redno čiščenje električnih bojlerjev, pregled termostatov in varnostnih ventilov.
Hišne svete naprošamo, da ponovno pregledajo hiše, kaj bi bilo treba popraviti ter nam to takoj sporeče, če investicijska vzdrževalna dela že ne tečejo.
V. d. upravnika Rajko Šalehar
K KB

KHK
Materialna asnava - pogoj za razvoj samoupravljanja
S S
S
i
I | S
I
S
0
S
s
ffl
s
s
1
1
1
1
@
nsnaisiigiBigiigiRHigiiaBigigigiigiigiffiRqigBsaBBaBB aaBaaaBBB siarereiaiaisiiaraigiiaiaiaiaiaiagraraigiigiKBKiiaiar-as
Pri naši organizaciji poslovanja so v sistemu samoupravljanja prenesene na kolektive enot pravice neposrednega odločanja o delovnem procesu, o medsebojnih delovnih razmerjih, odločajo o delitvi dohodka v skladu s sprejetimi načeli in skupno določenimi proporci sprejetimi z gospodarskim načrtom podjetja ter o drugih vprašanjih, ki se tičejo njihovega ekonomskega položaja. Hkrati pa je zagotovljeno, da se dosegajo najugodnejši pogoji za delo in poslovanje podjetja.
Kakšen naj bo način delitve ustvarjenega dohodka v našem podjetju pri organizaciji poslovnih enot, se je kolektiv odločil že ob sprejemu statuta. Vsaka enota deli ustvarjeni dohodek na del za osebne dohodke in za sklade v razmerju, ki se vsako leto postavi z gospodarskim načrtom. Pri določanju delitvenega razmerja mora delavski svet upoštevati, da se trajno zagotavljajo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo in da se zagotovijo sredstva za osebne dohodke in skupne potrebe članov kolektiva v skladu z doseženo produktivnostjo in rentabilnostjo poslovanja za določeno obdobje.
Po določilih statuta in pravilnika o delitvi dohodka je delavski svet za letošnje leto že sprejel hkrati z gospodarskim načrtom, kakšno naj bo delitveno razmerje
dohodka za celotno področje in v posameznih enotah ter sprejel tudi merila za uporabo proporcev delitve dohodka na osebne dohodke in sklade vse v razmerju z doseganjem dohodka, upoštevajoč tržne razmere in pogoje gospodarjenja.
Za letošnje leto se predvideva, da bo iz doseženega dohodka celotnega podjetja mogoče razdeliti za osebne dohodke 88,4 %>, na sklade pa 11,6 %>. Enote bodo razpolagale od skupnih sredstev skladov 5 %>, za sklade podjetja pa bodo vlagale 6,6 °/o. Če upoštevamo, da razpolagajo enote samostojno z vsemi doseženimi sredstvi ,za osebne dohodke po vnaprej določenem delitvenem razmerju in delom skladov, ugotovimo, da dejansko neposredno upravljajo s 93,7% vsega dohodka in le 6,6 % vlagajo v skupne sklade za koristi podjetja kot celote, s katerim upravlja delavski svet podjetja.
Materialna osnova za razvoj samoupravljanja v enotah podjetja je torej pravilno postavljena, hkrati pa so zagotovljeni pogoji za delo in poslovanje podjetja kot celote. Pred kolektive enot in njihove samoupravne organe se postavlja s tem, da s pretežnim delom dohodka neposredno upravljajo, veliko večja odgovornost za pravilno razporeditev doseženih sredstev.
Višina sredstev (tj. 6,6 % od ustvarjenega dohodka, ki se vlaga v skupne sklade za koristi celotnega podjetja) zadošča le za obvezne naložbe v rezervni sklad in rezerve gospodarskih organizacij, za plačila v korist celol nega kolektiva, kot so: spominska darila, regresi pri organiziranju letnega dopusta, za delovanje skupne sindikalne organizacije, dalje za odplačilo posojil za najete kredite za osnovna sredstva in sredstva sklada skupne porabe- tej sorazmerno majhen del za obratna sredstva. Sredstev za razširjeno reprodukcijo ni predvidenih v okviru sredstev skupnih skladov in se zato postavlja pred kolektive eno in njihove organe upravljanja, da prevzamejo neposredno skrb in odločilno vlogo v procesu razširjene reprodukcije Del dohodka, ki se z uporabo meril za delitev dohodki vlaga v sklade, s katerimi kolektivi enot neposredno razpolagajo. bodo razporedili tudi v namene razširjene reprodukcije — nove nabave opreme, strojev itd. za uspeš nejše delo in povečanje materialne osnove.
Ko ugotavljamo, s kolikšnim delom ustvarjenega do hodka razpolagajo neposredno kolektivi enot pri našem podjetju, lahko trdimo, da je notranja delitev na takšn' stopnji, ki zagotavlja v sistemu samoupravljanja neposrednim proizvajalcem, da dejansko odločajo o delu in delitvi doseženih sredstev in s tem prevzemajo neposredne in prek svojih organov upravljanja odgovornost za pra vilno gospodarjenje v svojo lastno korist, korist podjetji kot celote in v korist družbene skupnosti.
Uspehi pri takšnem načinu notranje delitve in organizacije samoupravljanja ne morejo izostati, saj se s povečano materialno osnovo, s prepustitvijo večjega dela sredstev, s katerimi neposredni proizvajalec sam upravlja, veča tudi interes slehernega za čimboljše gospodarjenje in za napredek proizvodnje v enoti ter podjetju kot celoti.

— Tako, sedaj sem pa na cesti...
Razpis
Razpis štipendij
1 Človek
strokovnih izpitov za tehnike in inženirje
Razpisujemo jesenski rok strokovnih izpitov za tehn. kader. Izpiti sc bodo vršili konec septembra ali prve dni oktobra v Ljubljani. Prijave za izpit je poslati do 1. septembra 1967 na kadrovsko službo centrale.
Program izpitov ostane tak, kakor v pomladanskem roku (glej razpis v aprilski številki -Gradisovega vestnika«).
Pismeni del — kiavzurna naloga traja 8 ur z opoldansko pavzo.
Za ustni del izpita bo organiziran krajši geminar, kjer se bodo kandidati seznanili z izpitno tvarino.
Kraj in čas seminarja bomo kandidatom pravočasno sporočili.
Opozarjamo vse kandidate, da je pogoj za pristop k izpitu končana ustrezna tehniška šola in najmanj 2-letna praksa. K prijavi mora kandidat priložiti naslednje:
I. LASTNOROČNO PISANO PRIJAVO, v kateri mora podrobno opisati, kako dolgo je v stroki zaposlen in na katerih delih je dosedaj sodeloval. Navesti je tudi, na katerem delovnem mestu se sedaj nahaja.
PREPIS ZADNJEGA ŠOLSKEGA SPRIČEVALA
Kandidati, ki v pomladanskem roku izpita niso opravili in želijo popravne izpite absolvirati v jesenskem roku, morajo dostaviti kadrovski službi pismeno prijavo, da želijo te izpite v jesenskem roku opraviti.
Vse eventualne informacije dobijo kandidati pri podpisanem.
Direktor KSS
Dragovan Sever. dipl. ing.
V skladu s programom centra za izobraževanje in nastale potrebe
RAZPISUJEMO
v šolskem letu 1967/68 naslednje štipendije:
1.	Gradbena fakulteta .... 1
2.	Višja varnostna šola .... 1
3.	Gradbena srednja šola ... 5
4.	Gradbena delovodska šola . 8
Pogoji:
Ad 1) — uspešno zaključen prvi in drugi letnik gradb. fakultete
Ad 2) — gradbeni tehnik z 2-Ietno prakso
—	visoko kvalificiran delavec s 5-lelno prakso
Po uspešno končani šoli, dobi kandidat naziv »varnostni inženir«.
Ad 3) — uspešno zaključen 1, in 2. letnik gradbene srednje šole
Ad 4) — uspešno končana vajeniška šola z izpitom
—	3 leta prakse na delovnem mestu kvalificiranega delavca
—	priporočilo poslovne enote z opisom dosedanjega dela in uspeha
Prednost imajo kandidati, katerih starši so zaposleni v podjetju.
Prošnje sprejema KSS,' -Center za izobraževanje, Ljubljar.a. Koritkova 2, najkasneje do 15. agusta 1967.
IH
m
m
fij
1
iy
S
m
m
1
m
m
m
iii
m
m
m
m
[ij
m
m
m
m
m
m
m
m
Oj
m
m
m
m
m
iii
v ■
l se uci,
1 dokler je živ
Z leti se sposobnost učenja zmanjšuje za manj kot 1 °/o letno
Pobudo za ta sestavek so mi dali nekateri starejši delavci ob polaganju izpitov iz varstva pri delu. Odgovori starejših delavcev na izpitna vprašanja so bili celo boljši od mlajših sodelavcev, kateri so na višku svojih umskih in fizičnih moči. Iz tega lahko sklepamo, da mnenje nekaterih, češ, da se odrasli težje učijo, ne drži.
Podobni primeri so vzbudili tudi pri znanstvenikih v svetu zanimanje. Zasledovali so konkretne primere ter ugotovili, da se tudi starejši ljudje lahko učijo, če so za to ustvarjeni določeni pogoji. Protiraziogi odraslih, da ima vsaka doba svoje in da starejše delavce zapušča spomin, ima svoj koren le v psihičnih-ekonomskih in socialnih pogojih. Strokovnjaki so ugotovili, da se odrasli lažje učijo kompleksne materije, a mlajši eno-stavne. Na splošno pa so ugotovili, da pada sposobnost učenja v letih od 22 do 48 let starosti samo za 15%, oziroma manj kot 1% letno. Res pa je, da z leti upada sposobnost hitrega reagiranja za določene naloge, toda volja in spretnost ostane.
Vsekakor pa pridobljeno znanje v mladosti in izkušnje v nekem smislu kompenzirajo neznatno upadanje inteligence. :
Kdor hoče slediti naglemu razvoju družbenoekonomskih	sprememb
predvsem pa hitremu razvoju tehnologije. se mora stalno učiti, citati in zasledovati vedno nove tehnične dosežke. To velja za vsakogar, pa naj bo star ali mlad.
Danes mora biti kvalificiran delavec, tehnik, inženir usposobljen za vsako novo metodo dela, tehnologijo, kot tudi, da vsak čas aktivno sodeluje v organih upravljanja.
Znanje, katerega si mlad delavec pridobi v šoli, v praksi običajno ne zadostuje. Zato se moramo, če želimo, da ne bomo s svojim včasih tudi pomanjkljivim znanjem izgubljeni za stvarnost, stalno učiti, pa naj bomo mladi ali stari.
Z dopusta v Poreču. Pa pravijo, da tovariš Galič ni močan
V Poreču vsesplošno zadovoljstvo
Gostje v našem počitniškem domu so zelo zadovoljni s hrano in postrežbo
»To pa morate druge vprašati, ne mene«, se je nasmehnil Ivan Kovačič, ki tudi letos kot upravnik našega počitniškega doma v Poreču skrbi za dobro počutje gostov, ko smo ga vprašali, kako so kaj ljudje zadovoljni s hrano, postrežbo in nasploh s počutjem v tem domu.
Včasih smo slišali iz naših počitniških domov — tudi iz Poreča — najrazličnejše pripombe. Nekaterim ni bila povsem všeč hrana, več pripomb je šlo na račun nezadovoljive postrežbe, saj so morali nekateri gostje včasih precej dolgo čakati, da so dobili pri kosilu ali večerji svoj obrok. Ta ali oni se je pritoževal tudi nad nekaterimi preveč navdušenimi »nočnimi pevci«, ki so ob preobilno zaužitih maliganih včasih še čez polnoč napenjali svoje glasilke in vsem tistim, ki so si želeli počitka in spanja, trgali živce.
Vsega tega letos v Poreču ni. Ni nočnih razgrajačev, ni čakanja na dnevne obroke hrane, tako da so vsi s postrežbo in tudi s hrano na moč zadovoljni.
»Kolikor govorim z ljudmi, lahko povem, da so vsi zelo zadovoljni s hrano in tudi s postrežbo. Hrana je res dobra, obroki so tako veliki, da tudi najhujši jedec ne more biti lačen,« je povedal Janez Zupan, predsednik sindikata v upravi pod-
Z- dvorišča je zadišal prijeten vonj po čevapčičih
jetja. »In kar je še najvažnejše, naša kuharica Erna zna sestaviti tako pester jedilnik, da zadovolji celo najbolj izbirčne goste.«
Tako kot tovariš Zupan so povedali tudi drugi: vsi so izrekli samo pohvalne besede o 9-članskem kolektivu, ki skrbi trenutno za približno 80 gostov v Poreču.
Tudi naša kuharica Erna Pokriz-nik, ki sicer vsak dan skrbi v Mariboru, da želodci naših delavcev niso prazni, je povedala, da letos še ni slišala pritožbe na račun hrane.
»Ali ljudje vse pojedo?« smo vprašali Erno.
»O, vse. vse, prav nič niso izbirčni,« se je nasmejala. In še je dodala,
da imajo pač ljudje na morju večji tek, kajti tudi tisti ki le malo plavajo, pridejo bolj ali manj lačni k mizi.
»Erna, kaj boste imeli jutri za kosilo?« smo jo hoteli presenetiti, i 9 nam ni uspelo.
»Kostna juha z zdrobovimi cmoki, grahova omaka, pomiri, piščance 111 telečja rulada,« je odgovorila Ema. kot hi ustrelil iz puške.
Proti večeru, ko so prišli za večerjo na vrsto čevapčiči, smo se lahko n.a lastne oči prepričali, da ima tovariš Kovačič vse probleme trdno na vajetih in da sploh dobro pozna svoj posel. Vsi skupaj so krepko za vi hab rokave in kmalu so prijetne vonja'® podražile nosnice lačnih gostov. Kot bi trenil, je bila lepa količina čevapčičev pripravljena — vsak jih je dobil na krožnik kar deset — in hitro so bili. ljudje postreženi.
Skratka — v Poreču je letos prijetno, dovolj je toplega morja in sonca, dovolj okusne hrane, prijetne ok^-ce., ki je lepo ozelenela. Problemov ni z vodo, ki jo v marsikaterem " morskem mestu poleti zmanjkuje. 'n če dodamo še izredno nizko ceno 73 celodnevno oskrbo — komaj 1500 starih dinarjev —	(1500 din regresira
dnevno vsaki osebi podjetje), potem bi v Poreču oziroma počitniškem dn-mu res težko našli kakšno »črn°. piko«.
Antiradioaktivni beton
Proizvodnja in uporaba atomske energije v miroljubne namene zahteva reševanja težkih problemov tudi s stališča zaščite živih bitij pred atomskim žarčenjem.
Pred atomskim žarčenjem so se najprej zaščitili s kovinskimi ploščami posebno s ivinčenimi, ki dobro absorbirajo žarke. Kmalu se je pojavil tudi beton z antiradio-aktivnimi lastnostmi, katerega zlahka vlivamo v opaže in kateremu lahko damo tako obliko, kakršno rabimo in ki je v vsakem primeru rkonomčnejši, kot kovinske plošče.
Seveda zahteva prostor, katerega imamo ia razpolago, ter vrsta in jakost radiacije beton, katerega kvaliteta je točno določena tako glede njegove sestave kot tudi glede lačina vgraditve.
1.	Izbira antiradioaktivnega betona
Znano je, da imajo nekatere radiacije kot gama delci, X-žarki ali nevtroni veliko moč
Veslišna odkopna kladiva
Končno je uspelo strojnim Inženirjem konstruirati stroj, kjer je močno zmanjšan rirup, ki ga povzročajo odkopna kladiva pii razbijanju zidov, tlakov In podobno.
Celotna naprava sestoji Iz:
—	zračno hlajenega Diesel motorja jakosti GKS,
—	vodne črpalke kapacitete 201/minuto,
—	koaksialnega kabla dolžine 20 metrov,
—	hidravličnega odkopnega kladiva.
Motor in črpalka sta na enem podvozju n sta učinkovito izolirana s pokrovom iz •teklene volne. Ogrodje za to stekleno volno vorl jeklena mreža. Dostop hladilnega zra-:a je urejen s posebnimi odprtinami.
Hidravlično odkopno kladivo ne daje nikakršnega hrupa pri izpihavanju komprimi-‘anega zraka. Hidravlični sistem je tako »reštudiran, da v notranjosti kladiva ne nastanejo nikakršni udarci. Jeklena ost ozt-oma dleto, s katerim razbijamo material, zhaja iz kladiva tako, da ne pride do drg-ijenja kovine ob kovino. Tako ostane le isti del hrupa, ki ga povzroča samo raz-ujanje materiala (zidu, betona ln podobno).
Med klasičnim odkupnim kladivom, 'števši seveda tudi kompresor, in med na-iravo, ki je tu opisana, znaša razlika v trupu 10 decibelov. Pri praktični preizkuš-tji za 8 mm delebine je hrup klasičnega •dkopnega kladiva oviral sporazumevanje oed ljudmi, medtem ko hrup nove naprave . d bil močan in se Je dal lahko prenašati
prodiranja skozi material. Seveda te žarke lahko absorbirajo le zelo debele stene normalnega betona in to bi bila ena od rešitev problema, če ne bi bila zelo draga in predvsem če ne bi zavzela ogromno prostora.
Ker torej ni mogoče graditi tako debelih sten, je bilo treba najti specialne vrste betona.
Specifična teža materiala in vode, ki jo vsebuje beton, da precejšnjo zmožnost absorbiranja raznih žarkov. Nekatere vrste betona imajo lastnost, da zadržijo znatno količino vode, posebno pri uporabi takega cementa, kateri ima to lastnost, da zadrži veliko vode, na primer magnezijev cement. Pri tem je treba vedno kontrolirati količino dodane vode, kajti pretirana doza vode povzroči krčenje betona in s tem škodljive razpoke, katere omogočijo prodiranje žarkov skozi beton. Vse vrste betona, ki jih izdelamo iz specialnih vrst cementov, imajo še danes to slabo lastnost, da niso trajne in da niso dovolj odporne proti pojavu, ki ga imenujemo utrujenost materiala.
Vrste betona, ki so odporne proti žarčenju ali težki beton izdelamo iz mineralnih agregatov velikih specifičnih tež. Od teh mineralnih agregatov zahtevamo, da niso predragi in da se med manipulacijo, to je med prevozom, deponiranjem, mešanjem in ograjevanjem, ne drobijo.
Specifične teže nekaterih vrst mineralnih agregatov in dodatkov, ki se uporabljajo za
težki beton, so za agregat	in beton	v tonali
za 1 m* naslednje:	Agregat	Beton
odpadki kovanega železa	.	7,8	5,45
litine, ki vsebujejo fosfor	. 6,5	4,65
magnetit		. 4,95	3,92
barit ........	. 4,10	3,44
Najtežje dodatke k mineralnim agregatom dobimo med odpadki in ostružki jekla, med odpadki iz livarn in podobno. Najbolj pa uporabljajo beton, ki je sestavljen iz magnetita kot mineralnega agregata. Navadno se uporablja en prostorninski del cementa s 4 prostorninskimi deli magnetita in z 11 težnost-nimi odstotki vode. Taka sestava da beton, ki ima 28-dnevno tlačno trdnost 250 kg/cm5.
Pri isti debelini betonske stene ima beton, zabetoniran z magnetitom, dvakrat večjo odpornost proti prodiranju radioaktivnih žarkov kot navadni beton, ki ga poznamo iz vsakodnevne prakse. Od mineralnih agregatov, ki se uporabljajo za težki beton, je zanimiv barit, ker je ta sorazmerno poceni, in pa zaradi svojih posebnih kvalitet: ne segregira se, ko se beton ugrajuje in ne vpija vodo, kar nam omogoči, da lahko pripravimo beton s sorazmerno nizkim vodocementnim faktorjem. Zanimivi za težke betone so tudi še
ie*«a
drugi materiali kot limonit (železov oksid), galenit, kromit itd. Njihova uporaba je odvisna seveda od njihove nabavne cene in njihovih lastnosti za pripravo težkega betona. Obširne predhodne laboratorijske preiskave so zato vedno nujno potrebne.
V splošnem lahko dobimo zadostne tlačne trdnosti betona z uporabo vseh zgoraj navedenih vrst mineralov. Prenesejo tudi dovolj visoke delovne temperature: vse to pa seveda le, če je beton skrbno izdelan. a
2.	Vgraditev betona
Sama teža težkega betona, ki ga ugraju-jemo v velike konstrukcije za biološko zaščito živih bitij, predstavlja velik problem. Ta se pa še poveča, ker je pri teh napravah predvidenih vedno veliko odprtin, ki pa so ne-obhodno potrebne, kot npr. odprtine za palice z atomskim gorivom v reaktorju. Vse to zahteva izredno skrbno betoniranje in dobre, točno izdelane opaže.
3,	Betoniranje
Zaradi velike teže in oglatosti mineralnega agregata se težki beton v primeri z navadnim betonom pri istem vodocementnem faktorju zelo težko ugrajuje. Vgrajevanje težkega betona lahko izboljšamo tako. da dodajamo več finih delcev mineralnega agregata in več cementa ter s tem tudi več vode.
Pri težkem betonu je vedno velika nevarnost segregacije betona zaradi velike razlike med posameznimi specifičnimi težami sestavin betona Zato moramo beonirati drugače, kot smo navajeni pri navadnem betonu. Zmanjšati je treba količine sestavin, ki jih doziramo v mešalec; zmanjšati moramo pa tudi količino betona, ki ga prevažamo s transportnimi sredstvi in žerjavi.
Vibriranje mora biti zelo previdno, ker so določeni minerali, ki nastopajo kot mineralni agregati, krhki in se zato zelo hitro zdrobijo, kar pa seveda ni dopustno.
Če pa za pripravo betona uporabljamo kovinske odpadke, je boljše, da vibriranje opustimo. V tem primeru moramo tak beton phati. Običajen način je, da se nanašajo taf}ke plasti malte, v katero vtopimo še debelejše kose železnih odpadkov. Zato je treba paziti na to, da je beton čimbolj enakomeren.
4.	Opaž
Zaradi telike teže je pritisk težkega betona na opaž velik, zato mora biti ta prilagojen pritiskom in močneje izdelan. Dostikrat se uporabi železen opaž, ki pa se po beteniranju ne odstrani in služi kot dodatna zaščita proti žarčenju, ščiti pa tudi beton in obenem omogoči, da nanj lahko obesimo razne instalacije. Seveda mora biti uporaba takega opaža predvidena že vnaprej, ker železen opaž znatno poveča ceno lele naprave.
Čeprav pri nas še ne gradimo naprav, ki bi zahtevale težke betone, je vendarle prav in koristno, da poznamo vsaj osnove o sestavi in o vgrajevanju težkega betona; temu namenu služi tudi ta članek.
Higronielrični dozator za beton
Vsi, ki imajo opravke z betonom, si želijo, da bi bila betonarna opremljena s tako napravo za doziranje vode, ki bi poleg točnega doziranja upoštevala tudi vlago, ki se nahaja v mineralnem agregatu.
To željo lahko ustvarimo, če uporabljamo higrometričnl dozator »B T. R.«, kateri avtomatično In z veliko točnostjo dodaja vodo, ki Je potrebna za napravo betona, pri čemer ta dozator upošteva tudi vlago, ki se nahaja v mineralnem agregatu.
Princip tega agregata je v tem. da meri specifični električni upor mešanice s pomočjo elektrod, ki so nameščene v notranjosti bobna. V začetku vsakega mešanja doda dozator približno SS •/• potrebne vode. Dozator meri nato vsebino vode v mešanici. ki je v bobnu, skalkullra točno količino potrebne vode za želeni vodocementni faktor , odpre zatvornieo pri vodnem rezervoarju in spusti v boben še ostalo potrebno količino vode.
Dozator ima obliko omarice velikosti 46 X 50 X 15 cm, v kateri so vsi potrebni komandni in kontrolni aparati. Opremljen Je z večjim številom programov, ki ustrezajo različnim mešanicam, kateie želimo dobiti.
Protiprašna barva za tla
Na svetovnem trgu se je pojavilo novo sredstvo, s pomočjo katerega lahko naredimo tla brezprašna. To sredstvo se Imenuje »Antiplacld K«, ki Je v bistvu plastična obloga tal in zidov, ker sestoji iz akrilnih smol in specialnih topil Prodaja se kot brezbarvna tekočina, uporablja pa se brez katalizatorja.
»Antiplacid K« se nanaša na očiščeno podlago s krtačo, pleskarskim valjem ali z razpršilcem. Med nanašanjem vsake plasti je treba čakati M ur.
Osnovne lastnosti te obloge so:
—	na oblogo ne vplivajo atmosferski pojavi,
—	prenese temperaturo od —19* C do + 140* C,
—	odporna Je proti brušenju In
—	proti kislinam, oljem, maščobam itd.
Kot podlaga se lahko uporablja: cementni estrih, porozne ploščice, ztdalki itd.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
Sklepi organov samoupravljanja
DS Koper
SKLEPI
11.	seje delavskega sveta »Gradis« PE Koper z dne 27. S. 1967
1.	Novoizvoljeni Člani komisij DS se morajo do prihodnje seje sestati. Izvoliti predsednika ln o tem poročati na naslednji seji.
2.	Ker Imamo naselje zasedeno, bi v bodoče sprejemali, če bo potrebno, le take delavce, ki imajo stanovanje preskrbljeno.
3	Delavec šehič Alija je kaznovan z zadnjim javnim opominom, Izključiti ga Je iz seznama abonentov, njegov odnos do dela in predpostavljenih pa naj komisija upošteva pri določanju intenzitete.
DS sprejme sklep, da se v bodoče v takih primerih postopa enako, brez predhodnega razpravljanja na DS.
4.	Plačilo pogrebnih stroškov za pok. Slabeta Humberta se odobri, enota pa naj oskrbi refundacijo od Zavoda za soc. zavarovanje.
V bodoče bo o plačilu pogrebnih stroškov za člane enote razpravljal delavski svet le v primerih nesreče pri delu ali v zvezi z delom.
Za vsak smrtni primer člana enote pa naročimo, venec kot do sedaj.
5.	Vdovi Sahlnovlča Sulejmana — Sahi-novlč Hamidi iz Otoke Je odobrena pomoč v znesku 100.000 S din, ki ji bo nakazan v dveh obrokih.
6.	Medvedu Jakobu, gr. delovodji, je odobreno posojilo za gradnjo stanovanjske hiše v znesku 1.000.000 S din.
7.	Gorjupu Viljemu iz Kopra 10 je odgovoriti. da Ima enota kontrolno službo bolnikov urejeno ter zaradi tega ni možnosti za honorarno namestitev kontrolorja.
8 Centru za izobraževanje na centrali priporočimo naša dva člana kolektiva za sprejem v delovodsko šolo: Purgarja Ivana in Vidoviča Draga.
9.	DS sklene, da podjetje v nobenem primeru ne more nastopati kot garant posojilojemalcem, kj najemajo kredit v trgovskih podjetjih, ki ne zahtevajo drugih garantov.
10.	Lesne odpadke v naselju je člmprej
prodati zaposlenim Določiti je novo ceno za režijske prevoze, v kateri bo zajeta tudi cena šoferske nadure, kar je obvezen plačati vsak kupec odpadnega materiala po računu enote oz podjetja.
Komisiji za razhod se naroča, da sproti razhoduje in ocenjuje odpadni material na sektorjih, katerega naj kupci odpeljejo direktno z gradbišča.
11.	Da preprečimo vedno pogostejšo krajo osebnih predmetov v slačilnici na skladiščih, ima skladiščnik na tem sektorju dolžnost, da slačilnice potem, ko odidejo delavci na delo, zaklene in Jo odklene ob malici ter po končanem delu. Zunaj tega časa pa le v izjemnih primerih.
12.	DS sklene, da se prosta sobota dne 15. Julija prenese na ponedeljek dne 3. julija, če bo s tem soglasna tudi centrala.
Koper, 27. 6. 1967.
Predsednik DS: Alojz Lovšin
UO KO Ljubljana
SKLEPI
Upravnega odbora Kovinskih obratov Ljubljana, z dne 24. 6 1967
1.	Za namestnika predsednika UO Je bil Izvoljen D role Edo.
2.	Vzame se na znanje poročilo člana UO podjetja.
3.	Člani UO niso imeli pripomb na na-lizo 5-mesečnega poslovanja obrata. Zaradi izboljšanja dela pa Je potrebno:
—	še nadalje stremeti, da se znižajo poslovni stroški;
—	zaostriti se mora delovna disciplina, V ta namen se pripravi predlog do prihodnje seje;
—	znižati Je potrebno zaloge;
—	delovne naloge je potrebno po dokončanem delu takoj zaključiti In predložiti za obračun;
—	tehnična služba naj poišče ustrezno rešitev za pranje strojnih delov,
4.	Sprejme se finančni plan po OE. Zaradi realizacije finančnega piana je uprava
JO uprave domov
SKLEPI
II. redne seje Upravnega odbora Uprave ielavskih domov in naselja »Gradis« Centrala Ljubljana, z dne 27. junija 1967
1.	Ugotavlja se, da so sklepi druge redne e je odbora izvršeni.
2.	Sprejme se k znanju in potrdi »obra-un« storitev delavskih domov in naselij za as od 1. I do 31. VI. 1967. Rezultati z obra-unom od 30. IV. pokazujejo manjšanje •troškov.
3 Delavec v naselju Koželjeva 8a Gojko 'iljič zaradi del v popoldanskem času v na--lju od 1. VII. 1967 ne bo plačeval ležišča naselju. Zato je obvezen na dela izven elovnega časa po nalogu upravnika naselja.
4. Odobri se redni letni dopust vodji prave od 3. do 31. VIL 1967.
Predsednik UO:
Ivan Grilc
JO Koper
SKLEPI
i- redne seje upravnega odbora »Gradis« PE Koper, dne 9. VI. 1967
1.	Za predsednika upravnega odbora Gradis« PE Koper je bil izvoljen tov. An-on Franderajh, KV tesar, za njegovega namestnika pa tov. Ivan Zore, strojni referent.
2.	Odobri se koriščenje 1-mesečnega neplačanega dopusta tov. Abd.#ihu Bečiču, in •icer od l. VII. do l. VIII. 1967.
Predsednik UO: Anton Franderajh
DS Ravne
SKLEPI
’-0. redne seje DS — PE Ravne na rotoškem, z dne 30. VI. 1967
1.	Sprejet je interni pravilnik PE Ravne ) nagrajevanju strokovnega kadra in orga-
nizatorjev proizvodnje z dopolnitvijo člena 8.
2.	Tov. Ivana Hermana se ne izključi iz delovne skupnosti.
3.	Pooblasti se kadrovik PE, da poskuša z delavci, ki so imeli opravičene neplačane in neopravičene izostanke, doseči pismeni sporazum za povrnitev plačanih prispevkov.
4.	člane DS — PE se seznani s uspehom poslovanja v prvih petih mesecih.
5.	DS — PE daje pristanek da se prevzamejo dela na vrstnih hišah v Dobji vasi Izpod lastne prodajne cene, istočasno pa formira 3-člansko ' omisijo z nalogo, da pred zaključkom poslovnega leta 1967 preveri dejansko finančno stanje te gradnje ter svoje ugotovitve posreduje centralnemu DS v obliki vloge za eventualno uporabo do sedaj ustvarjenih finančnih rezerv,
Predsednik DS — PE: Milan Majžlr
UO KO Maribor
SKLEPI
2. rednAseje UO poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 15. VI. 1967
1.	Sprejme in potrdi se obračun proizvodnje in delitev dohodka za mesec maj 1967,
2.	Pregleda se obračun proizvodnje obračunske enote remont, glede na padec finančnega uspeha.
3.	Izdela se nova razdelitev amortizacije med obrač. enoto strojno in novogradnjo.
4.	Do prihodnje seje se sestavi poročilo glede obračuna akorda.
5.	Potrdijo se akontacije ocenitve organizatorjev proizvodnje in ostalih delavcev, ki delajo v režiji za mesec maj 1967.
6.	Izvrši se končni obračun akorda za april in maj 1967.
7.	Določijo se najstrožji ukrepi proti kršilcem predpisov o varnosti pri delu.
8.	Prosilca za sprejem v uk se pismeno obvesti glede pogojev za sprejem.
Predsednik UO P.E: Tone Stražar
Letos bo zlata
»Letos bo zlata medalja,« mi je nedavno dejal Rudolf Kovačič, kvalificiran tesar iz Ljubljane,
Dvajset let je dolga doba. Kaj boste povedali za bralce »Gradisovega vestnika«?
»E, kaj bi povedal,« je dejal, »Delal sem, v vseh 20 letih nisem imel niti enega plavega. Bolan sem bil le enkrat. Z zaslužkom sem bil zadovoljen, seveda meje včasih tudi pogrelo. Kljub temu pa je najboljše, da se držiš enega podjetja.
Kaj mislite, zakaj je bilo prvi dan izpitov tako slaba udeležba?
»Temu se ne čudim,« je odgovoril tovariš Kovačič. »Ljudje komaj čakajo, da gredo po delu na »fuš«, saj zaslužki v podjetju so premajhni. Delavec v najboljšem primeru zasluži mesečno 50.000 SD. Za stanovanje in hrano plača 56.000 S din. Pa sami izračunajte, koliko še lahko pošlje svoji družini, če jo ima. Opazoval sem sodelavce iz Bosne, dostikrat jedo za kosilo le suh kruh. Malo boljše je sicer za nas kvalificirane, toda če hočeš še kak priboljšek, smo tudi mi primorani popoldan delati.
Pa sindikat?
»Tega pa že dolgo ni. Nekateri tovariši pravijo, da spi spanje pravičnega . Članarino plačujemo in to je tudi vse. Še sestankov ni več, kdo bi še danes zagovarjal težnje delavcev. E. tiste solidarnosti ni več.«
In želje n bodoče?
Želim, da bi zdrav dočakal zasluženo pokojnino. Podjetju pa. da bi dobro gospodarili, imeli veliko dela in denarja.
Srečno vožnjo, šoferji!
Vsako leto 13. julija praznujejo šoferji in avtomehaniki svoj praznik. Na ta dan je bila pred 24. leti na Dolenjskem ustanovljena prva slovenska motorizirana edinica NOV, ki se je pozneje ogorčeno borila proti okupatorju.
Prav je, da ob tem prazniku našim šoferjem čestitamo in se jim zahvalimo za njih aktivno delo in sodelovanje pri izpolnjevanju obširnih in odgovornih nalog podjetja.
Da je to res, nam dokazujejo konkretne številke. V letu 1966 so naši šoferji prevozili skupno 4 milijone 702226 ton/k. Od tega 5-tonski vozovi 98.521 ton/k, 4,5 do 5-tonski vozovi 1,746.795 ton/k, 6-tonski vozovi 902.416, 7-tonski vozovi 784.604 ton/k, 8-tonski vozovi 789.651 ton/k, 10-ton-ski vozovi 92.238 ton/k ter vlačilci s prikolico 2SS.237 ton/k.
Skupaj so prevozili 1,481.217 km ali skoraj 32-krat pot okoli zemlje.
Zato je bilo porabljeno 26.547 1 bencina, 402.087 1 nafte, 11.451 kg olja ter 118 kg masti.
V podjetju imamo 84 raznih avtomobilov ter 2 vlačilca. Žal je naš vozni park že sorazmerno star in izrabljen, saj je 40 °/o vseli avtomobilov stalno v popravilu. Nujno bi potrebovali nov vlačilec za prevoz armature. Prav tako bi potrebovali več majhnih 2.5-tonskh avtomobilov za prevoz drobnega in manjšega materiala.
Največ materiala so v lanskem letu revozili šoferji na deutzih, kot so udvik Uršič, Ernst Gregorič. Ivan
Ramovž, Jože Kunštrle, Janez Kodra in drugi. Seveda bi morali našteti še vrsto imen, saj so vsi naši šoferji, razen zelo redkih izjem, zelo vestni, pridni in požrtvovalni.
Vsem našim šoferjem želimo pri vožnji mnogo uspeha in srečno vožnjo.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem članom kolektiva Gradisa v Frankfurtu v Nemčiji za njihovo nesebično pomoč ob nesreči, ko mi je dne 50. aprila pogorelo stanovanjsko poslopje in del gospodarskega poslopja. S hitro nabiralno akcijo mi je pomoč tovarišev bil velik prispevek, da sem si vsaj za silo zopet lahko uredil svoj dragi dom.
Še posebno pa se zahvaljujem Marjanu Kopušarju in Vladu Periču, ki sta to akcijo vodila.
Antun Arnuž
Ob prazniku šoferjev čestitamo vsem šoferjem »Gradisa«
Zlatarna v Celju
Objekt mora biti zgrajen do 1. novembra
Potnik, ki se pelje z vlakom iz bogate Savinjske doline proti Celju, zagleda na levi strani proge, tik pred križiščem s Kersnikovo ulico, novo veliko gradbišče.
Tu grade Celjani nov objekt za zlatarno Celje. Koliko bo podjetju prinesla »zlata«, še ne vemo: vemo pa, da je bil objekt prevzet pi\d zelo nizkimi cenami.
Nosilno konstrukcijo objekta predstavlja železobetonski skelet, ki leži na železobetonskih pasovnih temeljih. Proizvodni del je 2-nadstropen (4 etaže), upravni del z glavnim vhodom, pa 3 etaže.
V proizvodnem delu ho klet (1. etaža), skladišča, elektroliza kotlarna, prostor za počitek delavčev itd. V pritličju (II. etaža) pa strojnica. orodjarna, skladišča, topilnica, učilnice itd. Glavni proizvodni prostori pa bodo v I. in II. nadstropju (III. in IV. etaže). Zaradi specifičnosti proizvodnje zahtevajo vsi prostori optimum svetlobe.
Na objektu zelo hitijo, saj je rok za vselitev sorazmerno kratek — 1. november 1967. Delajo po 12 ur dnevno, in sicer od 6.—12. ure ter od 13.—19. ure.
Čeprav dela na gradbišču le 52 delavcev, je tu vse živo. Stroji ropotajo in delavci hitro švigajo sem in tja. Dobiš občutek, kot da je delo organizirano po tekočem traku.
Le za trenutek smo ustavili Ivana Brico, PKV tesarja.
»Pa res pridno delate,« sem dejal.'
- Čas nas preganja, nas tesarje po betonarji in železokrivci,« se je odrezal tovariš Brico.
Ker se niti je mudilo, naprej nisem več spraševal in tudi ostale ne. Saj pregovor pravi: Čas je zlato. Še posebno pa na »Zlatarni« Celje.
Kje in kaj delamo
Večji obekti, ki jih trenutno gradijo naše poslovne enote:
PE Ljubljana: Bolnica Petra Držaja Nova Teol-Ljubljana, zaključna dela na Toplarni v Ljubljani, Ob jekti in posteljica na koprski progi dve hangarski skladišči v luki v Kopru, hotel v Opatiji, sodelovanji na TE Plomin v Istri, »Color« v Medvodah.
PE Ljubljana-okolic a:	Papirnica
Vevče, olimpijski bazen in tribune ' Vevčah. Avtoobnova v Ljubljani samski dom za Avtoohnovo, stano vanjski obekti za trg v Novih J ar šah. hladilnica, industrijski tir in zu nanja ureditev za »Prehrano« ol Šmartinski cesti v Ljubljani.
PE Koper: štiri liangaralna skladi šča v luki v Kopru, stanovanjski naselje OLMO v Kopru, operativna obala la (dolžine 120 m), dovršite' pod nega skladišča v luki. razni te melj! rezervoarjev. Gradisov samsk dom. V teku so priprave za gradnji nove operativne obale št. 5 (dolžim 206 m).
P E Jesenice: obširna dela za žele žarno Jesenice, tretja stanovanjska stolpnica, poslovna stavba v centru Jesenic, skladišča v Kranju in delu v tovarni »Sava« v Kranju in »Exo termu« v Kranju.
PE Celje: Objekti za K1K Po murka v Murski Soboti, skladišči »Veležitar« v Celju, kolektor v Celju »Zlatarna« v Celju, dela v »Cinkarni«, gradnja stanovanj zn trg na Otoku lil v Celju. V kratkem ho licitacija za TE Šoštanj, za katero ji Gradis zelo resen konkurent, čeprav bo skupno 6 ponudnikpv na osnov še izbrane »sposobnosti«,
Pl: Maribor DL.Vl-posluviia stavba kolektor 111. razbremenilnih, dela na I1C Srednja Drava, skladišče Ko loniale. Zavod za rehabilitacijo. To varna kovinskih izdelkov Maribor valjarna »Impol«, silosi v Ptuju, nipsi v. Veržeju.
PE Kavne: dela v železarni, stanovanjski stolpiči in bloki na Ravnah razna dela v rudniku »Mežica«, hala v Prevaljah, stanovanjsko naselje Dobja vas — Ravne
Poleg zgoraj naštetih dol izvajajo vse naše poslovne enote še mnogi manjših del. ki jih tu zaradi pomanj kanja prostora ni mogoče navajati
am
12.	Prošnja Nikola Kokanoviča, ki prosi za dodelitev sobe, se odstopi stanovanjski Somisiji.
13.	Prošnji Polda Maučeca, ki prosi za zaposlitev sina, se ne ugodi, ker nimamo potrebe po NK delavcih, niti nimamo lažjih delovnih mest za mladino.
14.	Športnemu društvu Jesenice se odobri 5 vreč cementa kot materialni prispevek za prireditev javne tombole.
15.	Vloge za finančno pomoč:
Zavod za vzdrževanje športnih objektov. Jesenice,
Hokej klub Jesenice,
8.	razred osnovne šole Mojstrana,
Teodora Leupušček Tolmin,
učenci 8 razreda, Dijaški dom Tolmin,
Soc zavod Fr. Berglja Jesenice se ne odobrijo, ker ne razpolagamo s finančnimi sredstvi.
16 Graditeljem garaž Cirila Tavčarja Jesenice se odobri posojilo železnih stojk proti odškodnini
37. Strokovne ekskurzije v Pariz se na obvestilo Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, ne bomo udeležili.
Predsednik UO PE: Viljem Zrim
DS uprave stanovanj
SKLEPI
111 redne seje DS Uprave stanovanjskih hiš in stanovanj »GRADIS« z cine 27. V. 1967
DS .je sprejel naslednje sklepe:
1.	Finančni obračun za leto 1966 se sprejme in potrdi.
2.	Sprejme se poročilo v, d. upravnika.
3	Zapisnik seje naj prejmejo vsi člani DS
4	Urediti se mora vprašanje delovnega mesta upravnika in naj se zato napravi vloga na pristojno mesto.
5.	Zaradi preobremenitve delavcev pri upravi se sklene, da se za kampanjska dela lahko občasno zaposli honorarno moč v dogovoru s tov. sekretarjem.
6	Hišnim svetom je treba predlagati polletne obračune.
7	Izvršiti se mora redni letni pregled vseh stanovanj in hiš
8	Sklicati se mora skupščina stanovalcev za 12 junij 1967.
9.	Proda se eno trosobno stanovanje v Celju, Ljubljanska 24 Stanovanjskemu pod-
jeiču Celje za 90.000 N din Od Stanovanj skega podjetja Celje se kupita dve manjši stanovanjski enoti za doplačilo 50.000 N din tj. skupaj 140.000 N din.
10 Stanovanjskemu podjetju Jesenice st odstopi izjemoma v upravljanje stanovanje kupljeno v novi stolpnici za tov, Ljube Tarman.
11.	Odpove naj^e hišniško stanovanje z.i hišnika, ki sta daTa odpoved in sicer v Mariboru na Poljanah 29 in Razlagovi 21.
12.	Za posamezna stanovanja se naj odvedejo denarna sredstva iz naslova uprav ljanja in tekočega vzdrževanja stanovanjskim podjetjem, ki upravljajo stanovanjske hiše določenih stanovanj.
Overovatelja zapisnika:
Osvin Novak	Zapisnikar:
Jožica Berčič	Helena Žigon
UO KO Maribor
SKLEPI
1. izredne seje UO poslovne enote »Gradis« kovinski obrati Maribor, dne 29. VI. 196t
1.	Izvršeni so popravki pri točkovanju — kriteriji za dodelitev stanovanj.
2.	Komisija za stanovanjska vprašanja sestavi novo prioritetno listo.
3.	Upravni odbor PE dodeli stanovanja
a)	Francu Tolmincu, (eno) dvoinpolsobne novo stanovanje v stolpiču Koršetova 12 stanovanje št. 19 v IV. nadstr., skupne površine 67,14 mz,
b)	Pavlu Šauperlu, dvosobno stanovanjc Na Poljanah 29 v Mariboru, katerega izpraz ni tov Tominc,
4.	Tov. Franc Tominc vplača obvezen po log po pravilniku o dodelitvi stanovanj člen 7,
5	Glede na to. da ima stanovanjska ko misija še 7 nerešenih prošenj za dodelite' stanovanj, se do nadaljnjega prošnje ne bo do sprejemale
6.	Prosilci za dodelitev stanovanja imajo pravico pritožbe na DS poslovne enote ' roku lfi dni po objavi,
7	Odobrijo se obračunske postavke tč. 2 dnevnega reda
8	Odobri se prošnja pod tč. 2. dnevneg? reda.
r	Predsednik UO PE:
Tone Stražar
zadolžena za kontinuiran priliv dela v vse delavnice.
Posamezne delavnice so dolžne voditi evidenco o svoji zadolžitvi tako, da lahko pravočasno signalizirajo upravi o morebitnih zastojih v proizvodnji Vsak član delovne skupnosti je dolžan izpolnjevati naloge predpostavljenih, ker današnja gospodarska situacija nakazuje mobilnost ob vsakem času
Na vsaki seji UO je dolžna komercialna služba pripraviti analizo izvrševanja plana.
5. Vsak član delovne skupnosti, ki povzroči škodo, jo mora odplačati.
6	Sindikalni podružnici se predlaga, da organizira izlet za upokojence, člane kolektiva in otroke umrlih delavcev.
7	Odpiše se jedilni pribor v vrednosti 836,68 N din in brezplačno prenese na Družbeno prehrano Bežigrad
8	Zaradi predvidenega zmanjšanja del v mehanični delavnici naj uprava do 21. 7 1967 pripravi sledeče predloge;
—	kakšne so nadaljnje možnosti za popravila v okviru Gradisa in eksterna popravila:
—	koliko ljudi se bo lahko zaposlilo po drugih delavnicah.
9	Odobri se 5 dni izrednega plačanega dopusta Bogataju Valentinu
10	Odobri se 3 dni neplačanega dopusta I viču Rudiju
11	Akcije v okviru mladinskih brigad se ne more udeležiti Sekač Valentin zaradi negativnega šolskega uspeha.
Predsednik: Franc Plesec
DS Jesen ice
SKLEPI
i	redne seje delavskega sveta GV Jesenice, z dne 13. VI. 1967 in pričetkom ob 16 uri
1	Tehnična služba PE mora vse storiti, da se čim več del odda v akord.
2	Nadurno delo na sektorjih se lahko izvaja vendar pod pogojem, da je* delo dobro organizirano in da dela vsaj 80 °/o vseh delavcev na določenem sektorju popoldne dan
3	Za v me se predlog komisije za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti ki se nanaša na izključitev i? kolektiva tov Janeza Novaka gr adh delovodjo, s priporočilom, da komisija izreče po svoji ponovni proučitvi ustrezen ukrep
4	Na lastno željo se tov Janeza Novaka
razporedi s 14. VI. 1967 na delovno mesto zidarja in premesti na sektor »Sava« Kranj.
5.	Tov. Ismeta Mehanoviča, NK delavca, se izključi iz kolektiva zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti z dnem vročitve odločbe.
6.	Imenujejo se strokovne komisije za posamezne sektorje.
Overovatelj:	Predsednik DSPE:
Ivan Habinc	za Vlado Sanca
SKLEPI
1.	Upravni odbor vzame na znanje gospodarsko poročilo komercialnega šefa in šefa gradbenega vodstva,
2.	Predložen plan dopustov se načeloma potrdi s tem da se 50°/« planiranih dopustov v mesecu avgustu prenese v naslednje mesece Poleg tega se pooblašča sektorske vodje, da ob nujnih delih oziroma kratkih iz-vršitvenih rokih kritična delovna sila v določenem obdobju ne gre na dopust
3.	Mariji Jeločnik, uslužbenki se dovoli podaljšanje prostih dni za 1 mesec s tem, da prične en mesec prej z osemurnim de-
4.	Zavrne se pritožba Antona Škafarja, V K zidarja, ki se je pritožil na izdano »odredbo« o ustavitvi nadomestila OD za čas bolovanja od 5 do 10 VI 1967,
5	UO vzame na znanje obvestilo, da ie treba odvajati 19.2 °/» prispevkov za vse dni neopravičenih izostankov posameznikov. Sprejet je sklep da morajo ta prispevek plačati kršitelji sami
6	UO vzame na znanje naslednje odpovedi delovnega razmerja s strani delavcev:
Mile Rožič K V zidar Miro Langerholc, geometer Mato Matič, NK delavec Jože Sarkan KV tesar Dragan Zivič. KV zidar.
7	V glavni gradbeni sezoni neplačanih dopustov ne odobravamo razen v izjemnih primerih pri katerih se naroča kadrovskemu oddelku, naj prouči upravičenost skupno z delovodji.
8	Francu Mencingerju se odobri odprodaja 50 kg bet železa # 6 in 50 kg bet železa 'T' 8
9	Mehu Malkoču se odobri enkratna odprodaja odpadne opeke z nad 50 °/e razbitost jo
10	Jožetu Biliču se odobri v posojilo 30 m' opažnih desk in 20 klem pod pogojem, da predloži gradbeno dovoljenje
11	Alfonzu Kočarju se odobri otipiviaja odpadne opeke, kolikor je na zalogi, kar preveri komercialna služba.