62 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook modularis, ki je ~epel na vrhu jerebike. Na JZ strani pobo~ja (predel med Malim in Velikim Sne`nikom ter Obra~ali{- ~em) sem kasneje na{tel {est (6) pojo~ih sivih pevk, ki so posedale po ru{evju. [e istega dne sem se povzpel na Planinca (1.500 m), kjer sem pri lovski ko~i prepla{il komatarja Turdus torquatus. Ker se je ptica vedla zelo razburjeno, pri tem pa sploh ni bila tako pla{na, sem pomislil na bli`ino gnezda. Tega mi ni bilo treba dolgo iskati, saj se je v naslednjem trenutku iz gnezda, ki je le`alo na tramu pod streho, dvignila {e druga ptica o~itno istega para. Na podlagi predhodnih opazovanj te ptice v gnezditvenem obdobju (28.4., 4.5. in 10.5.1996) in tudi kasneje (23.9. in 4.10.1996) na razli~nih predelih Sne`nika sklepam, da je komatar precej pogosta ptica na Sne`niku. Bo{tjan Surina, @upan~i~eva 22, SI-6250 Ilirska Bistrica Vinski drozg Turdus iliacus Redwing – 1 observed in the company of Song Thrushes Turdus philomelus in Ptuj on January 14th 2000 (NE Slovenia) Z vinskim drozgom Turdus iliacus sem se prvi~ sre~al 14.1.2000. Na Ptuju poznam kar nekaj bli`njic, zato sem jo mahnil po eni izmed njih mimo doma upokojencev, kjer sem na mladih posajenih drevesih opazil okrog 10 cikovtov Turdus philomelos. Be`no sem jih pogledal, ko je mojo pozornost pritegnil vinski drozg Turdus iliacus. Imel je okrasto obrv, ki se je jasno lo~ila od zgornjega temnej{ega, rjavega dela glave. Prav tako je imel svetel dvojni brk. Poprsje in trebuh sta bila belkaste barve z jasnimi, temnimi pegami. Opazoval sem ga lahko le nekaj sekund, saj se je s cikovti prepla{il in odletel. Tako zaradi hitrosti nisem opazil rjasto rde~ih prog pod pazduhama, delno verjetno tudi zato, ker je bil obrnjen stran od mene. Za vsak primer sem {e pogledal v priro~nik, da ne bi pri{lo do kak{ne zamenjave s cikovtom ali cararjem in takoj izklju~il to mo`nost, ker nobeden od njiju nima obrazne maske. Tadej Trstenjak, Ul. Borisa Kraigherja 18, SI-2325 Kidri~evo Grmov{~ica Phylloscopus sibilatrix Wood Warbler – two males singing in June 2000, and probable breeding of this species on Mt. Krim (C Slovenia) at 1,000 m a.s.l. in thermophilous forest with Fagus sylvatica and Ostrya carpinifolia as the dominant tree species Grmov{~ica je ena tistih ptic, pri kateri med popisi nikoli ne vemo, ali pojo~i samec pomeni gnezde~i par ali ne. Grmov{~ica namre~ prepeva tudi na selitvi, zato se nemalokrat zgodi, da pojo~i osebki, ki smo jih zaznali v aprilu ali maju, konec maja ali junija izginejo [Jan~ar, T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134]. Vrednotenje velikosti gnezde~e populacije in celo mo`nost gnezdenja grmov{~ice na nekem obmo~ju je zato lahko zelo varljivo [Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana]. Kljub temu pa nekaj samcev poje {e junija in ti pari pri nas nemara tudi gnezdijo. V juniju pojo~a samca grmov{~ic sem zabele`il na Krimu med 3. in 4.6.2000, ko sta pela ob gozdni cesti pod samim vrhom Krima na nadmorski vi{ini okoli 1.000 m. V gozdu, kjer sem opazoval grmov{~ice, dominira sicer bukev Fagus sylvatica, vendar se z ve~jim dele`em pojavlja tudi ~rni gaber Ostrya carpinifolia, kar poudarja termofilni zna~aj pobo~ja, ki ima na tem delu prete`no ju`no ekspozicijo. Dne 4.6.2000 sem enega od samcev poskusil izzvati s posnetkom petja grmov{~ice. Na moje presene~enje se je samec zelo burno odzval, saj je v bli`ino kasetofona priletel nemudoma in s petjem neutrudno odgovarjal navideznemu vsljivcu. Pri tem ni deloval prav ni~ pla{no. Domnevam, da so grmov{~ice v letu 2000 glede na pozni datum petja in tudi na burni odziv samca na posnetek na Krimu tudi gnezdile. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana Skalni strnad Emberiza cia Rock Bunting – male observed in an opening of a dense woodland consisting mainly of Scotch Pine Pinus nigra and White Oak Quercus pubescens on April 7th 1996 at the village of Klanec near Kozina (The Karst, SW Slovenia) Pozno popoldne 7.4.1996 sem se odpravil na teren v vas Klanec pri Kozini. Ustavil sem se na jasi v gozdu ~rnega bora Pinus nigra, hrasta Quercus pubescens in {e nekaterih drugih listavcev v bli`ini omenjene vasi. Ve~erilo se je `e, ko sem vrh nekega, takrat {e golega listavca opazil strnada, ki se je ogla{al s kratkimi zvene~imi piski. Pogledal sem skozi teleskop in uzrl lepega samca skalnega strnada, ki je vrh drevesa potem ~epel {e kakih dvajset minut. Zanimivo je, da sem ga opazoval na zanj nenavadnem, gozdnatem obmo~ju. Ko se je stemnilo, sem poslu{al {e petje slavca Luscinia magarhynchos, nekje v daljavi pa se je oglasila tudi mala uharica Asio otus. Al Vrezec, Pra`akova 11, 1000 Ljubljana Veliki strnad Miliaria calandra Corn Bunting – three pairs at mud and cinders dump of the Bauxite and Aluminium Factory near Kidri~evo in June 2000 (Dravsko polje, NE Slovenia) Veliki strnad je postal v ni`inah SV Slovenije `e zelo redek gnezdilec, {e zlasti pa to velja za Dravsko polje. Prava ironija je, da so verjetno zadnji gnezde~i pari kolonizirali njegovo neko~ najve~jo rano – odlagali{~e rde~ega blata in pepela