Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. Ve 1 j a : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za man.] p r e m o ž n e rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu „Mira“ v Celovcu. Leto XIV. V Celovcu, 30. listopada 1895. Štev. 33. Dr. Lucgcr in Slovenci. Dr. Lueger nam Slovencem ne stoji več tako blizo, kakor nekdaj. Prej se je večkrat izrekel za ravnopravnost Slovanov ; zdaj pa kaj tacega ne črhne več, ampak vedno povdarja svoje nemštvo. K temu ga sili ozir na nemške nàrodnjake ali na-cijonalce. Zavolj tega ga ne smemo prehudo soditi: mi imamo Luegerja še zmirom za pošteno dušo; pa vsak politik hoče svoj namen doseči, in če je sam preslab, poišče si pomočnikov. Ko je Lueger videl, da njegova stranka sama ne premaga 'judovskega liberalizma, zvezal se je z nemškimi nacijonalci, in od tega časa so liberalci povsod tepeni, kamor se prikažejo. Eno močno zaslombo pa imajo še liberalci, namreč ogersko državo, kjer imajo Judi in prostomavtarji vso oblast v rokah. Iz tega varnega zatišja so ucvrli Luegerju močen udarec po glavi, da namreč ni bil potrjen za dunajskega župana; tisti kol pa, s kterim so ga vda-rili, je bil naš novi ministerski predsednik grof Badeni. Vendar ta udarec ni bil smrtonosen, Lueger še krepko stoji in se tem bolj razkačeno naprej vojskuje, njegova stranka pa mu stoji zvesto na strani. S kom bomo potegnili mi Slovenci? Mi odkrito rečemo, da želimo Luegerju zmago. Naj bo, da so antisemiti glasovali zoper celjsko gimnazijo, naj bo, da dunajskim Cehom ne priznajo enakopravnosti, — to se vse še lahko na bolje obrne, to so malenkosti nasproti velikemu vprašanju: ali naj v Avstriji vladajo Judi ali kristjani? Liberalna vlada je judovska vlada, to vidimo zdaj na Ogerskem in smo videli tudi pri nas. Ali naj bo kristjan judovski tlačan? Za to se gre! Kjerkoli vladajo Judi in njih hlapci, liberalci, brezverci in prostomavtarji, naj se imenujejo že „na-prednjake" ali „radikalce“ ali „svobodnjake“, povsod vidimo kraljevati odrtijo, sleparijo, silo in krivico; nekteri izvoljeni kopičijo tisočake in milijone, bodisi z mastnimi službami, ali z goljufijo, ali z odrtijo, ali s stiskanjem, skubljenjem in izkoriščanjem revnega ljudstva, — med tem ko se srednji stanovi, kmetje in delavci v vedno hujšo revščino pogrezajo. Zahvalimo Boga, da so kristjani to enkrat spoznali in da se ne dajo več slepiti s puhlicami o „svobodi“, „napredku“ itd. Ako v tem velikem boju zmaga Lueger in njegova stranka, potem smemo upati, da dobimo boljše postave vsaj Plačilo pridnemu in lenuhu. (Narodna pravljica.) Ko sta še Kristus in sv. Peter po svetu hodila, prišla sta enkrat do razpotja, kjer se je pot delila. Tam je stalo košato drevo in v senci pod drevesom je ležal neki mož znak, glavo naslanjajoč na obe podloženi roki. Kristus ga hoče skušati in se naredi, kakor bi ne vedel za pravo pot, ter ga vpraša: „Mož, povejte nama, ktera je prava pot v Jeriho?“ Ležeči mož je bil toliko len, da se mu ni zljubilo odgovoriti, pa tudi roke ni maral stegniti, da bi s prstom pokazal, po kterej cesti naj gresta; le eno nogo je nekoliko vzdignil in z njo pomignil na tisto stran, kamor naj gresta. Cez nekaj časa prideta do možd, ki je na polju pridno delal. Kristus vpraša tudi tega, če je to prava pot v Jeriho. Kmet stopi brž bližej in reče : „Zdaj sta že na pravi poti, pa prišla bota še do več razpotij , kjer se ceste križajo, in lahko da zaideta. Zato hočem nekaj časa z vama hoditi in pot kazati. “ Priljudni mož je šel z njima celo uro hodà, dokler niso prišli vrh nekega klanca, od koder se je mesto Jeriho že iz daljave videlo, tako da nista mogla več prave poti zgrešiti. Ko se je kmet poslovil in nazaj odšel, vprašal je sv. Peter nebeškega Učenika: „Gospod, kakšno plačilo boš temu možu dal za to, da je tako daleč z nama šel pot kazat?“ Kristus reče: „Dal mu bom prav leno ženo." Sv. Peter se začudi in vpraša dalje: „Kako boš pa kaznoval onega lenuha, ki nama ni dal odgovora in tudi roke ni hotel zmakniti izpod glave, ampak je pot z nogo pokazal?" Kristus odgovori : v gospodarskem oziru, da se bo obstanek zagotovil kmetu, obrtniku in delavcu. Mi Slovenci nismo bogataši, naš zaklad so le pridne roke, kar si zaslužimo, to imamo; zato moramo stati na strani tistih, ki skrbijo za delavne stanove. Mi Luegerja nemarno za hinavca in mu verujemo, da krščansko misli in da ljudstvu pomagati želi. Euacega mišljenja so njegovi tovariši princ Liechtenstein, dr. Pattai, dr. Porzer, dr. Gessmann, dr. Scheicher in mnogi drugi. Ako bi ne bilo tako, gotovo bi Luegerja ne podpirali pošteni katoliški voditelji kakor so dr. Ebeuhoch, Dipauli, Morsey itd. Tudi katoliški listi razun „Vaterianda“ so vsi za Luegerja. Da bi Luegerjeva stranka utegnila nemškim nacijonalcem v roke priti, kakor se je nedavno Do-bernig hvalil v svojih „Slobodnih listih", tega se mi ne bojimo. Pomisliti moramo, da je pri tej stranki mnogo duhovnikov, skoraj vsa nižja nemška duhovščina, pa tudi mnogo duhovnikov in v resnici katoliških lajikov iz drugih nàrodov. Da bi se vsi ti dali okoli prsta oviti kakemu Stein-wenderju, to ni verjetno. Pozabiti tudi ne smemo, da je celo gibanje ukoreninjeno že v množicah ljudstva; z nàrodnimi frazami o „uemški slavi" in „nemški posesti" se ljudstvo ne dà več potolažiti, ljudstvo hoče kruha, hoče zboljšanja svojega stanja in brambe zoper kapital, špekulacijo in sleparstvo. Zato so tudi nacijonalci v svoj program sprejeli obljubo, da hočejo skrbeti za kmeta, mestjana in delavca ter pomagati, da se naredijo boljše postave za te delavne stanove. Le tej obljubi se imajo nacijonalci zahvaliti, da njih stranka med ljudstvom narašča. Radi ali neradi bodo tedaj nacijonalci hodili s krščansko-socijalno stranko, sicer bi jih ljudstvo kmalu zapustilo. Kako močen je ta socijalni tok med nemškim ljudstvom, spoznamo lahko iz tega, da so celò že liberalni poslanci začeli stavljati socijalne predloge, seveda zelò vodene in nedolžne, da se liberalnim bogatašem ne zamerijo, ob enem pa ljudstvu nekaj peska v oči vržejo, naj bi mislilo, da mu dobro hočejo. Ta velika vojska med krščanstvom in liberalizmom ni omejena na Avstrijo, ljuto se bije tudi v Nemčiji , na Francoskem, v Belgiji, v novejšem času tudi na Ogerskem. Ali se bomo mi Slovenci še pomišljali, na ktero stran nam je stopiti ? Ali se ne vojskuje Lueger zoper naše najhujše sovražnike, zoper nemške liberalce, Jude in Madjare ? Ni mo- „Dal mu bom prav pridno ženo." Peter se spet začudi in reče: „To pa vendar ne bo pravično plačilo!" Kristus odgovori: „Tega ti ne razumeš. Lenemu moram dati pridno ženo, da ga bo ona preživila, sicer bi moral od gladu konec vzeti ; treba pa je, da toliko časa živi, kolikor mu je namenjeno. Pridnemu pa ne smem dati pridne žene, kajti če bi oba tako pridno delala in varčno živela, kakor zdaj on sam, bi kmalu obogatela in utegnila bi postati lakomnika, kajti denar ima čudno moč na človeka; namesto za večno življenje bi skrbela le za časno premoženje in tako bi svoji duši pogubila. Da se torej ta dobri, pridni in priljudni mož izveliča, dal mu bom leno ženo, da bo ona pojedla, kar bo on več pridelal. Tako bo mož spoznal, da na tem svetu za njega ni pričakovati sreče, zato se bo skrbno pripravljal za večnost." Smešničar. Odkritosrčnost. Neki kmet je bil tožen od župana, da mu je v gostilni pred vsemi ljudmi rekel : „osel“ ! „Bodete obsojeni", rekel je sodnik k zatožencu, „veste menda za se kakšno polajšajočo okoliščino?" — Zatoženec: „Saj gospod župan dobro vó, da sem to ž njim odkritosrčno mislil!" Nekega hlapca je sosedov pes ugriznil, in hlapec mu je s sekiro glavo preklal. Bil je zavolj tega tožen, in sodnik ga vpraša: „Zakaj nisi psa rajši s toporiščem vdaril ?“ Hlapec reče : „Saj to bi bil storil, ko bi me bil pes samo z repom ugriznil." goče, da bi tisti naš sovražnik bil, ki pobija naše sovražnike. Lueger je zvest Avstrijanec in kot tak mora spoznati, da bo Avstrija le tedaj močna, ako se zamore naslanjati na vse tiste svoje nà-rode, ki so jej zvesto udani; on je tudi toliko pameten, da mora sprevideti, da je Nemcev v Avstriji premalo, da bi zamogli strahovati vse druge nà-rode; če brani Rumunce, Slovake’in Hrvate zoper Madjare, primorske Slovane zoper Lahe, ni misliti, da bi hotel zatirati ravno Čehe, Slovence in Poljake. Antisemiti hodijo z nacijonalci samo y gospodarskih vprašanjih, v nàrodnih zadevah so vse druzega mišljenja: med njimi je razširjena misel, da se mora Avstrija uravnati kot „zvezna“ ali fe-deralistična država. V tej zadevi pride gotovo enkrat do razpora med antisemiti in nemškimi nacijonalci ; zmagale pa bodo naravne sile, zdrava pamet in pravica. Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za veiikovško šolo.) 24 kron so poslali preč. g. prošt Anton Wakonig v Spod. Dravogradu za Veiikovško šolo od vesele družbe v libeliškem farovžu. — Lepa hvala! Živeli nasledniki! Iz Podravelj. Ker so prinesle „Karntner Nach-richten" v št. Sil. od 9. t. m. neki lažnjiv članek o našem g. župniku Antonu Gabronu, in ker mi skočidolski farani vsi razun ene peščice nemškutarjev našega g. župnika zelo spoštujemo, zarad tega o istem članku ne moremo molčati in izjavimo. da že prva beseda, namreč napis ni resničen, ker govori: ,o nekem tepenjaželjnem duhovnu". Ako bi bili naš g. župnik tak prijatelj do pretepa, tako ne bi še delj kot dve uri molčali, ko jih je tisti kmet koj pri vstopu v gostilno napadel, in celi gori omenjeni čas svojo surovost nadaljeval; molčali so celo, ko je tisti znani kričač iz Pečnice trdil, da duhovni nemajo nič v gostilnicah iskati. Molčali so, ko je trdil, da so duhovni tistikrat pridigovali, ko se je prvi hlapon mimo nas po Koroškem vozil, da je hudič v stroju in da ta goni. Le, ko je do-tičui kmet jim še različne priimke dajal, so ustali proti njemu in mu grozili, če ne bo molčal in jenjal jih napadati; na kar je kmet začel udrihati po g. župniku, ne da bi jih bil tolikrat zadel. Resnica je, da so gosp. župnik mu sicer grozili, ali morda celo za stol prijeli, a tistih plavih znamenj mu niso pouzročili in česa drugega storili ; ko bi bili naš župnik prej tistega že povsod znanega liberalca in nemškutarja Čemernjaka iz Pečnice poznali, gotovo bi se mu daleč izognili. Kakor smo čuli, je zagotovo bil uzrok ta, da je bil kmet nekaj nejevoljen zaradi svojih družbiuskih homatij. Zato pa bi bil kmet bolje ukrenil, ako bi doma na svoje hčere pazil in našega g. župnika pri miru pustil. Kar se pa omenja v članku zarad dveh nemških vasij, pa naj bo povedano le to, da nemške posestnike v celej župniji skoraj lahko na prstih ene roke sešteješ; no pa saj so naš župnik tudi poštenih Nemcev dober prijatelj, pa tudi pošteni Nemci jih radi imajo, k njim zahajajo in pri njih sveta iščejo. Le ker so naš g. župnik vnet dušni pastir in tudi liberalcem včasih dosti povejo, ker so že par katoliških shodov v bližini napravili, in ker so tudi Slovenec, se bojijo, da bi kje vse tukajšnje Nemce ne pokončali kali. Ali kakor rečeno, njih tudi Nemci radi imajo, le nekterim so precej trn v peti. Bog vedi zakaj ? Konečno pa tudi gostilne ne moremo pohvaliti. Ako bi tu prav ravnali, se bi onemu nemirnežu ne pustilo toliko priložnosti, gosp. župnika napadati, ampak se bi bil mogel poprej na hladno postaviti, kar se je pa zgodilo le nasprotno, ker so le onega ven spravili, ki se je za g. župnika potegoval. Občudujemo pa še to, kako da časniki o onej stvari nič ne omenijo, kar se je večer potem ravno tam zgodilo, ko je eden nekemu poštenemu posestniku srednji prst na desni roki odgriznil. Ako se ne motimo, je bil to nek mož, ki služi za učitelja doli nekje v podjunski dolini. Kar se pa tiče poslednjih besed omenjenega članka, smo pa ž njimi jako zadovoljni, ker primerjajo g. Gabrona z g. Einspielerjem. Take može potrebujemo, ki za kmeta skrbijo in mu želijo pomagati in mu grenke čase zboljšati ; saj ima kmet y sedanjih razmerah takorekoč zmirom boben na hrbtu in smrt pred očmi. Več kmetov. Od blaškega jezera. (Kako kmetu pomagati?) V časnikih se zdaj pogosto bere, kako slabo se kmetom godi, in prijatelji kmetov ugibajo, kaj bi bilo storiti, da se kmetu pomaga. Dovolite, da tudi jaz kot kmetovalec naštejem nekaj po-močkov. Prva potreba je, da se kmetu znižajo davki. Gruntni ali zemljiški davek nikjer ni tako visok, kakor v Avstriji. To je čisto neopravičeno, ker so kmetovi dohodki manjši ko prej, davki in poselske plače pa vedno naraščajo. Poznam kmeta, ki plača 150 gld. vseh davkov, njegov oče je pa pred 40. leti plačal samo 14 gld. in takrat je za pšenico več dobil, ko zdaj njegov sin. Tudi šolsko breme se mora olajšati, da deželne doklade ne bodo vedno naraščale. Sicer pa se morajo za kmete narediti čisto nove, bolj pripravne postave. To ne sme biti, da bi se z zemljo ravno tako delalo, ko s kakim drugim blagom. Ni vse jedno, ali je zemlja v rokah kmetovalcev, ki na njej živež pridelujejo, ali pa v rokah gospdde, ki na njej le svoj kratek čas išče. Kmet se mora bolj trdo k zemlji privezati ; to ne gre, da bi kmetu zavolj malega dolga hišo in zemljišče prodali ter njegovo družino po svetu pognali. Kmetu se mora vselej več let časa pustiti, da svoj dolg plača. To ne gre, da bi šla kmetija kar tako brž na boben, ker upnik ali njegov odvetnik noče dalje čakati. Pomisliti moramo, da pride kmet včasih po nedolžnem v dolgove. Recimo, da mu vse pridelke toča pobije : žena in otroci, hlapci in dekle hočejo vendar jesti! Kmet mora tedaj dolg narediti, da kupi živeža za celo leto. Ali bi tedaj prav bilo, če bi drugo leto njegov upnik rekel: „Precej mi povrni ves dolg, ali pa ti pustim hišo prodati!“ To bi bilo krivično in se po postavi ne bi smelo dovoliti; kajti kmet je bil prisiljen dolg narediti, ko je vse toča pobila; naredil je dolg v zavesti, da ga v enem letu ne more poplačati, ampak v več letih, zato se mu mora tudi več let časa pustiti. Nadalje bi se ne smelo dopustiti, da se kaka kmetija prodà pod ceno. To je velika krivica, če kmet zavolj majhnega dolga zgubi vse svoje premožeuje. Recimo, da je kmetija vredna 1000 gld., kmet je pa dolžen 300 gld. Upnik ga toži z odvetnikom. Kmet išče posojila, pa ga ne dobi, kajti ljudje pravijo: „Nekaj je že dolžen, zdaj bo še advokat s svojim računom dolg pomnožil, potem pride hiša na dražbo in se bo morda pod ceno prodala, in jaz zgubim svoj denar.“ Kmet ni dobil denarja, hiša pride na boben, sosedi nočejo k dražbi priti, ker nobeden ne mara kmetove družine iz hiše pregnati, pri tretji dražbi se ponuja kmetija za vsako ceno, nek tuji špekulant jo kupi za 200 gld., od teh dobi odvetnik 100, upnik in tožnik pa tudi samo 100, ostalih 200 mora zgubiti, bivši posestnik pa zgubi 700, kajti dolžen je bil 300, kmetija je bila vredna 1000 gld., torej bi se spodobilo, da mu 700 gld. v roki ostane, pa ni dobil beliča! Kmetije se torej ne smejo prodajati pod ceno, to se mora postavno prepovedati. — Nadalje se morajo kmetje rešiti iz oblasti advokatov in rešiti velikih notarskih stroškov. Notarji naj postanejo cesarski uradniki, naj jih država plačuje, kmetu pa naj ne delajo nobenih računov, saj kmet je s plačili tako že preobložen. Kar pa odvetnike zadene, naj se med nje in med kmete naredi nekaka stena. Kmet naj ostane svoboden posestnik, pa pravdati se sam ne sme, ampak za njega naj se pravdajo kmetske zadruge, ki se imajo ustanoviti. Vsaka zadruga naj ima svojega odvetnika, ki naj vodi vse njene pravde ; vsaki kmet naj plača v zadrugo svoj donesek za pravde, s tem pa zadruga svojega odvetnika plača. Manjše pravde naj razsoja zadružni odbor sam brez odvetniške pomoči. Sam sme kmet tožiti koga druzega le pri zadrugi; če je stvar besede in truda vredna, potem zadruga izroči vso zadevo svojemu odvetniku, tožujoči kmet pa naj se oprosti vseh plačil razun tistih, kterim so tudi vsi drugi podvrženi. Dobro bi tudi bilo, narediti mnogo „stalnih kmetskih domov", od kte-rih bi se ne smelo nič zemljišča proč prodati, kteri bi se ne smeli čez eno tretjino zadolžiti, ne pod ceno prodati, in ako se kteri prodà, smel bi ga kupiti le kak znani kmet ali pa zadruga. Prostovoljno bi smel kmet le tedaj prodati hišo, ako bi privolila žena in vsi nad 18 let stari njegovi otroci. Tudi poselsko vprašanje je zelo važno za kmeta. Poslom naj se preskrbi pokojnina za starost, ktero naj sami uplačujejo, in nekaj naj še država priloži ; ako bodo posli za starost preskrbljeni, morda bodo potem bolj mirni, zadovoljni in ubogljivi, kakor zdaj. Občinam pa potem ne bo treba toliko revežev podpirati in ne bodo tirjale tako visokih občinskih doklad. Iz zgornjega Koroškega. (O različni pisavi imen v matičnih knjigah). Precejšen hrup je naredilo, ko je pred kratkim neko okrajno sodišče na višem mestu naznanilo, da nekteri slo- venski duhovniki v farnih knjigah ali maticah različna imena poslovenjujejo in jih drugače pišejo, kakor so se poprej pisala. No, v kratkem se je videlo, da iz celega tega šuma nobenega masla ni prišlo, k večjemu malo „snupca“ na vse strani. Čudil sem se takrat vsemu temu, ker sem vedel, da je tukaj po nemških krajih v tem oziru veliko slabše, kakor pa po slovenskih. Vendar takrat, ko je bilo tako lepo vreme, nisem utegnil se s takimi „malenkostmi“ pečati. Zdaj pa v pozni jeseni, ko človek že rajši v sobi tiči, pride mi ta zadeva zopet na misel. Premišljujem tedaj nekaj časa za toplo pečjo, kako so nekdaj v Celovcu v neki ljudski šoli naredili iz pristnega slovenskega mlinarja nemškega Mullner-ja in kako je posvetna oblast iz žabniškega nàrodnega Pruštuk-a naredila Friih-stuck-a; da celo na to sem se spomnil — prej imenovano ime MiiHner me je namreč na to spravilo — kako da učitelji v neki večrazredni šoli imen učencev niso tako zapisovali, kakor so jih dobili zapisana od farnega urada, ampak tako nekako, kakor so jih slišali od šestletnih otrok izgovarjati. Ko so pa pozneje potrebovali razne izpiske iz krstnih in drugih bukev, potem se je še le videlo, kako napačna da so bila imena učencev pisana in to seveda tudi v šolskih spričevalih, da nezakonski in posebno nelegitimirani otroci imeli so navadno čisto drugo ime, kakor bi se smeli pisati. Med tem pa vzamem krstne in druge take bukve v roke, jih za kratek čas malo pregledujem in tu najdem med drugim sledeče pisave od enega in istega imena: 1. Praesnig, Praesnigg, Praessnig, Pràssnig, Prassnigg, Presnig, Pressnig in Pressnigg. No, si mislim zraven * slovenske besede Praznik Nemci seveda ne bodo znali brez napake zapisati. Zategadelj gledam še voljno dalje in dobim zopet sledeče različne pisave od ene in iste besede: Za-metter in Zamet er, Seierer in Seirer, Pesimoskar in Petemoska, Kovač in Kowatsch, Sluga in Schluga, Stofan in Stefan, Hillepold in Hillebold, Jenul in Jenull, Majer, Majer, Maier in Mar, Gratzer in Grazer itd. Ko bi moral tukaj kak natančen modrijan narediti izpisek in videl ono dolgo vrsto različnih pisav, gotovo bi mu šlo kakor onemu oslu, kterega je neki modrijan peljal v sredo med dva jednako velika kupa sena in ga tam pustil. Ker pa je bilo na obeh straneh enako veliko enega in istega sena, osel ni vedel, na kteri strani da bi začel jesti in je zavolj tega od sena obdan gladu poginil. To premišljevaje sem se sicer malo jezil, ali vsled pečne toplote počasi postanem zaspan in malo zadremam. Tu se mi začne hitro sanjati. Bil sem dol na Ogerskem in tu sem hitro zopet postal vesel in dobre volje. Videl sem namreč v sanjah, kako čudno da so civilni ogerski opravi-telji zapisavali slovaška, rusinska, srbska in ru-munska imena v svoje nove bukve, tako da jih opravitelji sami niso več mogli brati, pa tudi tisti ne, ki so se tako pisali. Tu se zopet iz svojega spanja zbudim ter sklenem, vse to hitro zapisati, da bi tudi dragi „Mir“-ovi bralci o tem kaj zvedeli. Od Timenice. („Klerikalni“ strah.) „Kle-rikalec“ je beseda, ktera se zelò često rabi pri naših nemških liberalnih shodih v boju zoper krščanske socijaliste in Slovence. S to besedo se srečamo v vseh liberalnih časnikih, začenši od znane velikomestne judinje na Dunaju do zadnjega liberalnega lističa na deželi. Niti voditelji liberalne stranke se ne sramujejo rabiti to besedo, da, v govorih nekterih liberalcev beseda „klerikalec“ na-domestuje vse dokaze. „Klerikalec, klerikalec", kličejo vsi in mislijo, da s tem svojega sovražnika najbolj udarijo. Smatramo torej za svojo dolžnost, pri tej besedi, s ktero se napravlja toliko hrupa, vsaj enkrat zopet malo obstali. Stranka, kterej „Mxr“ služi, se imenuje „katoliško-konservativna“. Vsak razumen človek bi pa mislil, da liberalci nas bodo tudi tako imenovali. A če vprašamo po vzroku, zakaj nas tako ne imenujejo, moramo samim sebi odgovoriti: beseda „klerikalec“ je pač za agitacijo bolj ugodna. Liberalci rabijo to besedo nalašč; hočejo namreč pri nemislečih ljudeh spraviti „katoliško - konservativno stranko" v sum, da služi le gmotnim koristim duhovništva, da hoče vlado duhovščine in tej vse druge stanove podvreči. Časniki in ljudje, ki to besedo rabijo, dobro vejo, da je to vse laž ; a mnogi ljudje vendar le verujejo takemu besedičenju. Skoraj neverjetno je, koliko da je še na svetu h koncu 19. stoletja nemislečih ljudij. Ce tudi so cerkveni dobrodelni zavodi jako razširjeni, četudi ravno v verskih stoletjih so bila sezidana najkrasnejša poslopja, četudi je povsod znano junaštvo usmiljenih sester in če tudi vsak vidi, da pri samostanskih vratih se revni ljudje nasitujejo, vendar so še ljudje, ki omenjenemu obrekovanju verujejo in kterim se hlače tresejo, ker bojda sebičnost ter vladoželjnost duhovščine je namen in cilj katoliško-konservativne stranke. Temu nasproti usojamo si trditi : Katoliško-konservativna stranka noče biti stranka samo enega posameznega stand; noče biti stranka le kmečkega ali obrtnij-skega ali duhovniškega stand; ona je in hoče biti vsled svojega postanka, svojega bitva in svojih namenov, resnična in prava stranka ljudstva, v kterej bi bili zastopani enakomerno vsi stanovi. Ce pa nasprotniki razumejo pod besedo „klerikalen“ notranjo vez naše stranke s sveto cerkvo, potém je ta beseda odveč; zakaj v besedi rkatoliško-kon-servativen" je ta misel veliko bolj izražena, kot v besedi „klerikalen". V ustih naših liberalnih nasprotnikov je beseda „klerikalec“ psovka, ktere namen je, bralca ali poslušalca v strah vzeti. Zató, ker se je to sredstvo kot dobro potrdilo, rabijo ga judovski in liberalni listi. Porabili so ga tudi pri zadnjih volitvah v dunajski mestni zbor, ali na Dunaju je to sredstvo že zgubilo svojo čudodelno moč. Dunajčani so sprevideli namen in so šli svoja pota. Pri nas na Koroškem ima beseda „kleri-kalec“ še svojo moč, ali upamo, da jo tudi v kratkem zgubi. Toliko smo hoteli povedati svojim somišljenikom, da se bodo znali ravnati, kedar se jim bode pri kakšnem shodu „bauernbunda“ kazal »klerikalni" strah. Od Krke. (Nemška kultura.) Mislil sem, da „Mir“ z nekoliko opazkami spregovori o besedah g. ministerskega predsednika, grofa Bade-nija, s kterimi je tako hvalisal nemško kulturo. Ker se to ni zgodilo, storim to jaz v sledečih vrsticah. Na dolgoletno in vsem nàrodom na pot svetččo „nemško kulturo se bode jemal ozir", tako nekako je rekel grof Badeni. Ta nesrečna — z dovoljenjem njegove ekscelence •— nemška kultura, koliko je že avstrijskim nàrodom in posebno Slovencem napravila nadlog! Proti zaplavljenju z nemško kulturo se je naš nàrod boril z močjo takorekoč nadčloveško cela stoletja ! Najhujši napad na naš nàrod z nemško kulturo je bil storjen z jozefinizmom in pozneje z birokratizmom in centralizmom. In še zdaj ta nemška kultura v Avstriji straši pod krinko: „Staatssprache“. Ysi nà-rodi v Avstriji — razun Judov — se branijo na vso moč te kulture iz Nemškega, ktera s svojim „Drang uach Osten" hoče pogoltniti Avstrijo — Ostmark — in jo pridružiti k velikej Nemčiji in tudi naenkrat slišimo iz ust g. ministerskega predsednika, da se bode na to nemško kulturo jemal ozir. Njegova ekscelenca je Poljak in gotovo mu bode znano, kako nemška kultura ravnà s Poljaki na Pruskem. Vsak nàrod se brani te nemške kulture : Danci, Rusi, Madjari, Cehi in Slovenci, in tu naenkrat slišimo iz ust spoštovanega g. predsednika, da tista nemška kultura bode še naprej na pot svetila ostalim avstrijskim nàrodom. Mi katoličani z žalostjo gledamo to luč, koja nam sveti iz judovske „Neue Fr. Presse" in sploh iz vsega nemškega judovskega časnikarstva na Dunaju. Mi poznamo le eno kulturo in ta je krščanska. Mi ne poznamo kulture nemške, francoske, angleške, laške, ruske in tudi noben večji zgodovinar o takšnih ekstra - kulturah ne govori. Zgodovinarji poznajo ali kulturo krščansko ali evropsko, kar je eno in tisto. Ako bi hoteli ali pa mogli od nemške kulture oddeliti, kar je na njej krščanskega, kaj bi iz nje ostalo? Poglejmo danes, kako Nemci brez krščanstva širijo kulturo v Kamerunu. Širijo jo z žganjem in kakor se je ne davno po časnikih pisalo , tudi s trgovino s sužnji. Tako izgleda ta nemška kultura brez krščanstva. Odpravimo iz kultur posameznih narodov krščanstvo, in ostane iz njih nasilje. Mi katoliški Slovani moramo ljudstvo varovati pred posledicami nemškega modro-slovja, nemškega nacijonalizma in one nemške znanosti, koja se je dandanašnji zasukala v darvinizem (nauk, po kterem bojda človek izhaja iz opice). Mi moramo nàrod varovati pred nemškimi pesniki in pred celim nemškim slovstvom, ki je izšlo v dobi francoske prekucije in po nji. Katoliški duhovniki na Nemškem sami varujejo ljudstvo pred razglašenimi onimi nemškimi pisatelji in si napravljajo svoje krščansko slovstvo. Ona hvalisaua nemška kultura ni niti za las boljša, kot znani humanizem, iz kterega je izšla prav za prav pre-kucija zoper cerkev in pozneje tudi zoper cesarja. Te nemške kulture, ktera se je nam usiljevala od dobe cesarja Jožefa II., naj nas varuje Bog! Mi slovenski katoličani poznamo le eno kulturo, ktera izhaja iz katoliške cerkve. Od Drave. (Žganje.) Nedavno ste v „Mir“ napisali članek „zakaj propada kmetski stan?" Napisali ste mnogo resničnega, vendar na eno reč ste pozabili, namreč na žganje! Rodoljuba mora srce boleti, če vidi, koliko se te smrdljive in strupene, uprav peklenske pijače med Slovenci izpije! Hlapci imajo lepe plače, pa vendar si nobeden nič ne prihrani za stare leta. Zakaj pa ne? Zato, ker vsako nedeljo v taberni sedijo in ga „rukajo“ do pozne noči. Pri tem ima pa tudi kmet škodo: kajti namesto da bi hlapec v pondeljek delal, pa pijan kje leži, ali pa se ves zaspan privleče na polje opoldan enkrat, ko je že čas za južino; ko bi lačen ne bil, morda bi še ne prišel. Ce mu pa kaj rečeš, je pa velika zamera in ti precej službo odpové. Ker je na kmetih pomanjkanje delavcev, zato so prevzetni. Taki žganju udani hlapci tudi prekmalu obnemorejo, začnejo se tresti, bledeti in se sušiti; razun žganja jim nobena reč ne diši, ker imajo želodec ves pokvarjen, kdor pa malo uživa, tudi moči za delo ne more imeti. Tako pridejo prezgodaj ob svojo moč, da ne morejo več delati, in občina jih mora rediti. Naj bi že vendar enkrat naredili tisto postavo, da bi se poslom na stara leta pokojnina dala, da bi se občinam to breme vzelo. Posli naj se pa prisilijo, v svojo pokojninsko kašo uplačevati. Hlapci bi lahko vsako leto po deset rajniš plačali in bi bili pri tem še bolj zdravi, ker bi za toliko menj strupenega žganja izpili. Pa tudi za gospodarje je žganje velika nesreča. Ne-kteri se ga tako navadi, da se ga vsaki dan do pijanosti nažre in nazadnje ves neumen postane. Tak ni za noben gospodarski napredek, za nobeno pametno ali pobožno reč; ker nič ne dela in za nič ne skrbi, tudi njegovo gospodarstvo nazaj leze, dokler boben ne zapoje. Naj bi se vendar na žganje tak davek naložil, da bi ga revnejši ljudje sploh več piti ne mogli, potem bodo radi pivo ali ol pili. Ce bi izpil kmet vsako nedeljo dva litra piva, to bi ga ne spravilo na kant, in pri tem bi ostal zdrav in močen. Poslanci, delajte na to, da se davek na žganje prav izdatno poviša! Iz Prevalj. (Sad brezverske šole; nad e-polna mladina.) V nedeljo, dné 20. vinotoka, je tačas, ko je bila v cerkvi popoldanska služba Božja, bilo ukradenih pri tukajšnjem klobučarju v prodajaluici 15 goldinarjev. Se tisti večer pa so pobrali pred neko gostilno 2 ali 3 popolnoma pijane fante, 11 do 12 let stare, pri kterih se je našlo še 6 gld. denarja. Kmalu je bilo dokazano, da je eden izmed njih, ki je bil že večkrat zavoljo kraje kaznovan, ki je lani tudi že v cerkvi pušico ulomil, da je ta nadepolni sad sedanje d6be ukradel teh 15 gld., ktere je deloma drugim razdelil, da bi ga ne zatožili, deloma pa na zgoraj omenjeni način zapravil. Zdaj bo najprej v Pliberku zaprt, potem pa pride v „Rettungshaus“ v Celovec. Izpod Uršelske gore. (Naše trave.) Trno-lični cvet naj bi se bolj priljubil ženskam. Kuhajo naj ga sebi, kedar njih čas zastaja in pa sicer za kri z drugimi travami. Na vodo žene s smolovimi bobikami in hvoščem vkup kuhan. Pa lahko prideneš še ovsene slame, drobno zrezane, in listov črnega grozdičja drobno zrezanih. Vse to se dobro zmeša in čaja se zjutraj pa zvečer čašico izpije. Če ti kri iz nosa teče, vleci trnoličnega soka v nos in pomaži si ž njim čelo. Celo za tistega, ki mu danka ven sili, je trnoličen čaj pomoč, pa mislim, da tu tega ni treba. Sad ni samo lep videti, je tudi, ko je mehek (meseca listopada) dober. Zakuhan je še boljši, z rumom zakuhan pa zdrav za take, ki na ledvicah ali mehurji bolehajo in zavolj vode težave imajo. Iz sadu se nareja posebno vino in pa črna barva. Nekdo (Postel) pripoveduje, da so predice posušene trno-lične bobike (jagode) sesale, ker po njih sline tečejo in so lože prejo slinile. Kakor svet rad zaničuje čednost, največ vredne ljudi, tako so tudi zaničevane najboljše zdravilne rastline, čujmo, kaj velja borna kopriva! V Worishofnu pri Kneippu pretepajo skrnične siromake, ki jim druge pomoči ni, s koprivami. S takim pretepanjem se tudi preganja naduha (po prsih) in influenca. Torej celo koprivin strah je zdrav, drugo bo še zdraviše menda? V krajih porabijo koprive za prejo, a za zdravilo povsodi. Koprive so za jed in krmo. Mlade so za živino izvrstna krma, konji se od njih opitajo, krave, ovce in gosi jih rade jedó. Kure, pravijo, da po njih (zasekani listi se z drugo kurjo pičo zmešajo) redno in zgodaj nesó. Kaj če bi je mi tudi jedli kuhane (kot špinačo), če ne gole pa vsaj vmes, da nam znotranjo lenobo pošegečdč preženejo, saj jih za živali še ostane? Resnica je, da se lenoba, kteri pravimo gnjiloba, in nesnaga v krvi boji kopriv. Namesto čaja rajši koprive jejmo za južino, da bo jed in zdravilo vkup, kar je najpametnejše. Zlasti korenice imajo omenjeno moč, pa so tudi za kašelj in vodenico, za mraz (če se zmraziš) in tifus, zoper beli tok in drisko, za zasližene prsi in pljuča. Sploh rečeno, korenice krčijo (vkup vlečejo) in čistijo. Sok iz listov more krvavo scanje ustaviti. S korenico vred pokuhane se koprive morejo porabiti, kedar je komu slabo, se trga, pri kašljanju kri meče, v straneh bode, kri gre od njega in zoper pljučne bolezni. Komur kri iz nosa teče, kopriva kri ustavi, če soka koprivnega v nos potegne. Za lase, če z glave grejo, polij jesiha na posušeno zel (koprive), pusti je nekaj tednov stati in potlej si s tem umivaj glavo 3 ali 4 krat na dan. Dokler je glava hrapava in skrbupna (lusknata), smeš upati, da ti lasje spet znova zrastejo. Ako hočeš namesto zeli korenice porabiti, vzemi 200 gramov 2/s v0(^e Vs jesiha, pa kuhaj je pol ure. Za kraste na glavi je koprivje olje. Naredi se, če se korenice drobno zrežejo in stolčejo , potem pa z laškim oljem polijejo in se to na solnce ali na toplo postavi, v nekoliko tednih je olje narejeno. Za kašelj in pljuča sploh so koprive dobre s koprecem (sladkim janežem) vkup in ozkim prepotkom. Za nečisto nesnažno kri lahko kuhaš koprive, sv. Janeža rožo (krčno zelje) in škoreco vkup. Ta čaj pij na dan trikrat 4 do 6 žlic na enkrat. Trobentice— te čedne rumene rožice — preganjajo skrniuo, sklepne bolezni, mà-ternico, sv. Vida bolezen (ako te suče, ti ude zavija), omotico, otročje krče, bolezni na ledvicah in mehurji. Bela omela (raste na skorji sadnih dreves in dobov, bele bobike se dobé meseca ki-movca in vinotoka) je tudi (listi), kakor trobentice za maternico (histerijo), krče, omotico, zraven pa še za bolezen sv. Valentina, ki meče (padavico). Splošno rečeno je za vse bolezni sliznih mren (t. j. polžke kože znotraujih delov), n. pr. za kašelj. Kneipp z njenim čajem ustavlja kri, pa pride-vajo hvošča in santale. Tak drobiž pustivši za-brijmo se prihodnjič v dob, prej pa še nekaj hlebov snejmo in pa še kak vrček izpijmo, da bomo dobre volje. Zdravi vi pa moje trave, kar jih imate pod streho ! Iz Solčave. (Neumna baharija.) Ponižnosti ni več na svetu, vsak se napihuje in hoče več veljati, ko drugi, in od vseh hvaljen biti. Posebno me nevolja zgrabi, če se kdo s tem baha, da nekaj nemških besed zna, in potem svojo materno slovensko besedo zaničuje. Tako delajo pri nas mnogi mladenči, ki od vojakov nazaj pridejo. Ti hočejo biti kar „tajč“ in slovensko govoriti ne marajo, nemško pa tudi dobro ne znajo. Pa tista nemščina ga vendar ne naredi za gospoda, saj mora tak, ko od vojakov pride, vender še gnoj kidati in drva sekati, tedaj nič ni boljši gospod, ko tisti, ki nič nemško ne zna. Da bi kake nemške bukve prebiral, tako daleč njegova nemščina ne seže. Zato je še tak mladenič najbolj pameten, ki se po slovensko dobro brati nauči in potem pridno prebira slovenske bukve in časnike. Tak si bo s svojim branjem veliko vednosti pridobil; uni „tajčar“ pa, ki zna „habt acbt!u pa „rechts um!“, pri tem pa ničesar ne bere, bo nazadnje še to pozabil, kar je prej znal, in potem bota s planinskim govedarjem enako modra. Politični pregled. Notranji položaj je zelò napet, tako pri nas, kakor na Ogerskem. Celo cesarstvo čuti pritisk tistih skrivnih močij, ki mešajo svet in razburjajo duhove z različnimi izposojenimi imeni, njih jedro pa je hudi duh protikrščanstva. Iz naših dežel večinoma pregnan, se je ta hudi duh utaboril na Ogerskem in se od tam skuša vnovič polastiti cele monarhije s pomočjo svojih služabnikov prosto-mavtarjev, Judov in liberalnih Madjarov. Ako je grof Badeni res, kakor nekteri mislijo, le orodje teh nemilih močij, potem gremo hudim bojem naproti, kajti tudi krščanska zavest se vedno bolj zbuja in poganja med krščenim ljudstvom toliko močnejše korenice, ker tisto spoznava, da gospod-stvo protikrščanskih sil pomeni ne samo dušno in moralno propast, ampak tudi socijalno sužnost in gospodarsko bedo revnega, delujočega ljudstva. Udarec zoper dr. Luegerja je bil udarec zoper vse krščansko ljudstvo; kajti če glavno mesto Dunaj ne sme imeti krščansko mislečega moža za župana, potem vemo, da želja krščanskega ljudstva nič ne velja, da v našem cesarstvu tudi v zapadni polovici, odločujejo tiste skrivne protikrščanske moči, ki so nam že toliko hudega prizadjale. Z žalostjo opazujemo, da zastavo krščanskega ljudstva zapuščajo in zatajujejo tudi taki, ki so se vedno med „konservativce“, tedaj med zagovornike krščanstva šteli, kakor Poljaki, češki graščaki in Hohenwar-tovci ; le mala peščica poslancev je ljudski stvari zvesta ostala. To si moremo le tako razjasniti, ker nova vlada svojih namenov še ni dovolj jasno pokazala, torej še mnogi poslanci v njeno obljubljeno „pravičnost“ verujejo, čeravno v Luegerjevi zadevi te pravičnosti ni bilo videti. Mi tako sodimo : ako je Badeni v Luegerjevi zadevi s premislekom tako ravnal, ako ima res nalogo, braniti Jude in vse njih napake in krivice, ako ima res nalogo, gladiti pota novi pogodbi z Ogersko, pri kterej bi bila naša polovica spet prikrajšana in goljufana, samo da se pomiri nenasitljiva madjarsko-judovska oholost in požrešnost, potem naša nova vlada ne zasluži nobenega zaupanja; ako se je pa Badeni le pritisku udal, ako je bil o resnosti so-cijalnega vprašanja krivo in površno poučen, potem se zna še vse popraviti in poravnati, ako bo namreč svojo zmoto spoznal in priznati hotel. Na Dunaju je ljudstvo silno razburjeno, kar se je pokazalo pri neki seji državnega zbora, ko so poslušalci tako gromovito začeli kričati „živio Lueger!“ da se je morala seja pretrgati. Hohenwartov klub se je razcepil. Osem nemških konservativcev je zahtevalo, naj priskoči klub Luegerju na pomoč. Ta predlog se ni potrdil, in na to so iz kluba stopili. Ustanovili so že novo stranko z imenom »katoliška ljudska stranka“. Mogoče je, da se bo Hohenwartov klub čisto razdrl. Kako se bo veter potem vrtil, je težko naprej povedati. — Pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem je v kmetskih občinah povsod zmagala katoliško-nàrodna („Slovenčeva“) stranka, v skupini mest in trgov pa je zmagala z vsemi svojimi kandidati napreduo-ndrodua stranka. — Na Češkem je bilo voljenih 46 mladočehov, 27 nemških liberalcev, 2 nemška nàrodnjaka, 2 od češke kmetske stranke, 1 staročeh in 1 krščanski socijalist. — V proračunskem odseku državnega zbora je poslanec Elbi govoril za to, naj se naredi okrajna sodnija v Spodnjem Dravogradu. Dr. Laginja pa je zahteval dvojezične napise za uradnije v Istri. Odsek je sklenil, naj se napravijo dvojezični napisi samo tam, kjer so potrebni. (Kdo bo pa to razsojeval, kje so potrebni?) — Vlada hoče uradniške plače v kratkem zboljšati. Menda hoče s tem uradnike k sebi potegniti in jih odvrniti od antisemitov. Tako kupovanje glasov na stroške dovkoplačevalcev bi se nam ne dopadlo. V Turčiji je še zmirom vse narobe. Zdaj so sultana pregovorili, da je ukazal vojake sklicati, ki naj bi šli puntarje mirit, toda denarja nič ni v kaši, s čim se bo kupil živež za vojake? Najbrž bodo morali ropati in krasti, kar na Turškem nič novega ni. Nekteri hočejo vedeti, da se tudi Arabci puntajo zoper Turka. V Armeniji se klanje nadaljuje, mnogo tisoč kristjanov je že pomorjenih, blizo 100.000 jih je bojda od lakote umrlo. Divji Kurdi ropajo in morijo brez strahii; morda jih turška vlada še na tihem podpihuje. Ni lepo za evropske velike države, da ne posežejo vmes. Brani jim to sama nevoščljivost. Rusi imajo najbližjo pot, pa nočejo pomagati in reda napraviti, samo da Angležem kljubujejo. — Bolgarski knez Ferdinand je deputaciji „sobranja“ (deželnega zbora) obljubil, da bo svojega sina Borisa po pravoslavni šegi krstiti pustil. To ni posebno značajno, za posvetni dobiček prodati vero svojega otroka. Grospodarske stvari. Koruzni storži so dobri za krmljenje živine. Kaj počenjajo gospodarji navadno z obrob-kanimi (oluščenimi) turščinimi stroki (storži)? Po-mečejo jih na ogenj, na gnoj, ali pa kar za kak plot, da gnojé koprivam, hobadu in drugemu plevelu. Ali je to prav, ali je tako počenjanje gospo-darstveno? Kaj še! Poznato je namreč, da so tur-ščini (sirkovi) storži redilnejši od pšenične slame, da imajo vsaj toliko redilnih snovij v sebi, kakor srednja ječmenova ali ovsena slama. Iz tega sledi nauk, da so turščini storži (ko se je sirek že oluščil) za krmljenje prilično dobri in precej tečni. Kako naj se storži živini krmijo ? Razdrobiti jih je treba na čim drobnejše koščke, potem popariti in živini polagati. Razun tega je priporočljivo razdrobljene, storže v vodi namakati; če se ta voda enmalo posoli, v tem slučaju piča živalim še bolj tekne. Najpripravnejše in najboljše pa je, ako se turščini storži razdrobe ter pomešajo med rezanico ali med zrezano svežo (frišno) travo, odnosno deteljo. Kterim živalim se smejo dajati turščini storži? Poparjeni ali namočeni ugajajo najbolj molznim kravam, pitalni živini, nadalje pa tudi ovci in kozi. Suhi razdrobljeni storži, svežo travo ali z rezanico pomešani pa so dobri in pripravni za konje in delavne (vprežne) volove. Slednjič bodi povedano, da se kuhanih strokov tudi prašiči ne branijo. Storži se razdrobé lahko v navadnih stopah, ali nalašč za to napravljenih mlinih, ktere prodajajo izdelovalci kmetijskih strojev. Toda za male in srednje posestnike navadne stope popolnoma zadostujejo. Franjo. Živinski sejmi meseca grudna. Dné 2. grudna v Velikovcu ; 14. v Wolfsbergu; 18. v Beljaku ; 27. grudna v Labudu in Svincu. N o v i č a r, Na Koroškem. Pri občinski volitvi v Bi-strici-Svečah so zmagali liberalci vsled znanega fužinskega in učiteljskega pritiska. Udeležba je bila velika. Pri volitvi so prišle take nepostavnosti na dan, da so naši takoj se pritožili na c. k. deželno vlado. Cujemo, da je volitev ovržena. — Mladi baron Helldorf, ki je v Celovcu malo deklico povozil, moral je plačati 200 gld. globe in 300 gld. za bolečine. Mati in jerob pa ga tirjata še za 1000 gld. — Sv. misijon je bil v Lipalji vesi. — V Cernečah je bil hud vihar. — V Podklancu je Meža na suho vrgla mrliča, nepoznanega moža srednje starosti. — Deželni poslanec Plaveč je v Velikovcu poročal pred svojimi volilci; pa mu menda ni šlo prav gladko, ker so nekteri ugovarjali. Govorilo se je tudi o železnici iz Velikovca v Mostič. — Sv. misijon se bo začel v Libeličah dné 22. grudna. — Pri Črni je 70 leten drvar y vodo padel in utonil. — V Celovcu so ob nedeljah tepeži na dnevnem redu. Predzadnjo nedeljo so redarji zaprli 16 izgrednikov. Pekovski pomočnik Šiman Serajnik iz Galicije je bil oklan in v bolnišnico prenešen. — Za železniško postojnico (Halte-stelle) prosijo v Guštanju. — Turška konjska kopita so našli v zemlji blizo nove slovenske šole v Št. Eupertu pri Velikovcu. Poleg je bilo še več druge železnine. Sodi se, da je bil tu kak boj s Turki ter da so pozneje ubite Turke in konje na polju pokopali. — Pogorela je Morijeva koča na Kozjem vrhu pri Dravogradu. — Pogorel je tudi Lipe na Ledu pri Rudi. — V Bajtišah (pri Glinjah), kjer je 385 duš, že eno leto noben človek ni umrl. — Koroški poslanci se potegujejo za to, da bi se v Trgu (Feldkirchen) napravilo novo okrajno glavarstvo. Na Kranjskem. „Missa pro defunctis“ se imenuje najnovejša skladba Hladnikova. Dobi se pri skladatelju v Novem mestu za 40 kr. — Na kmetijski šoli v Grmu je letos 33 učencev. — V Novem mestu so umrli frančiškan č. g. P. E. Zupet. Na Štajerskem. V Šoštanju so postavili nov, železen most čez Pako. — Na Vidmu snujejo tam-buraški zbor. — Na svinjskem sejmu v Ptuju se je prodalo 1120 repov. Cena 33 do 35 kr. kila. — Sv. misijon je v Št. Lovrencu ob koroški železnici od 29. listopada do 8. grudna. — Na kant je prišel trgovec Koban v Mariboru. — V Pekrah pri Mariboru so letos pri občinskih volitvah vprvič zmagali Slovenci. Upamo, da bodo zdaj odpravili tamošnjo šulferajnsko nemško šolo. Na Primorskem. Vlada hoče podržaviti laško gimnazijo v Trstu, ki jo zdaj mesto uzdržuje. Lahi se pa tega branijo, ker se bojijo, da se bodo potem učenci preveč avstrijskega duha navzeli. — V Gorici se je ustrelil 20 letni Julij Prezelj, ki je bil prej pri pošti v Tolminu, pa je iz lastne krivde službo zgubil. — V Brezovici je bila popravljena farna cerkev. — Pošto so dobili v Kamnem pri Tolminu. — V Oprtalju (Istra) je razpisana služba občinskega zdravnika. Plače je 1200 gld. Po drugih deželah. V Aligera (Amerika) je pogorelo 220 hiš. — V Grenadi (Mehikansko) je pogorela šola in v njej je zgorelo nad 30 otrók. — Morskega volka, ki je tehtal 300 kil, sta ubila dva ribiča v Dalmaciji. — Zavolj znanih izgredov zoper ogersko zastavo so v Zagrebu obsodili 49 vi-sokošolcev, enega na 6, druge po 2 do 5 mesecev ječe. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Svitli cesar so imenovali p. n. čč. gg. : Gregor Schellander-ja za dekana, korarja Lambert Einspieler-j a za školastika, in dekana v Pliberku, dr. Jožef Somer-ja, za korarja krškega stolnega kapiteljna. Proštnijo pri kol. kapiteljnu v Strassburgu so mil. knezoškof podelili stolnemu školastiku Lambert Einspieler-ju. — Razpisana je fara Št. Jur pod Dobračem (ob Žili) do 28. grudna t. 1. — Prestavljena sta provizorja č. g. Janez Drunecky od sv. Jederti v Medgorje, in č. g. Karol Schiwitz iz Šmarja v Preitenegg. — Č. g. kaplan Rudolf Perne gre iz Pokrč v Žabnice. — Razpisana je fara Treffling do 31. grudna t. 1. Loterijske srečke od 23. listopada. Trst 86 70 68 64 55 Line 43 86 11 3 48 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gid. kr. pšenica 5 45 6 80 4 65 5 80 ječmen 3 80 4 75 oves 2 50 3 10 hej da 3 30 4 10 turšica (sirk) 3 40 4 20 pšeno 6 80 8 50 repica (krompir) — 80 1 30 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frisen Špeh je po 65 do 68 kr. kila, maslo in poter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. Jakob Petsehounik, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu št. 4 zraven gostilne „pri Kleeblatt-u“ priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno črevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnišo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože po najvišji ceni. krmljenje po zimi! Stroje za prirej e »anje krme; rezalnfeo za slamo, repo in krompir (repico); mline za robkanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive štedilne kot-laste peči za živinsko krmo itd. nadalje : robkalnice za koruzo; čistilnice za žito; čistilne stroje trijerje; stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par, na Dunaju. II. Taborstrasse 7 6. Ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo. *3^ Tovarnta zaloia vsakovrstnih žepnih, stenskih in salonskih ur ter budilcev. Ziatovina in srebrnina po nizkih cenah in najboljše blago. Ure se popravljajo v lastni delal-nici, po ceni in proti jamstvu. Fran. Fessi, urar,, urggasse 6, v fnlAUril Bahnhofstrasse 15, nasproti Moserju. I vCIviUU. nasproti Žibertu. Tvrdka obstoji od 1. 1883. Na naslov tvrdke naj se natančno pazi. 'TgigJ VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO pošilja H pod jamstvom in na poskušnjo .... po najnižjih conah ^ ÌYw in po(P“s'"a,j najvgodnejšimi J pogoji ! Lito železo, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje. Bogato ilastrovanl 192 strani obseanl ceniki v slovenskem In nemškem Jetiko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ fj^* s|a PRATERSTRÀSSE .4« 4 9.-^8 Preprodajalci se iščejo. Pfittr Fessi, m*?» i* "v CelovcTi, 20 stari trg 20, ima veliko tovarniško zalogo najboljših žepnih in stenskih ur, tudi take, ki godejo in z godbenim avtomatom, posebno pripravne za gostilnice ure in družine. Popravlja tudi v zvonikih in tudi nove ure v zvonike postavlja. Za vsako novo ali popravljeno uro daje dveletno pismeno jamstvo (poroštvo). Prodaja tudi verižice in privezke. fazne slike (portrete) v oljnatih Larvah in vsaki velikosti izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike. Za rajnimi so najlepši in večen spomin. Sbke se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseh skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti. M. Ogerčnik v Celovcu, kolodvorske ulice (Bahnhofstrasse) štev. 35. r „pri zlati krogiji“ stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše Lave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum iu drage /vV žgane pijače, barve, izvrstno moko ^ in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W vrši no orodje in posodo iz železa, plclia, bakra, cina itd. Za poštenost ^ blagà se jamči; cene so nizke. M IVAN SCHINDLER itdekvavec. strojev ins Itold *1 iijžina/p^I kladtfij e ^(acfl* e goj4^ 0 kaSo^ STROJ El/E. SPRAVE in ORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.OGERTNIJSKE IN POHISNE NAMEMBE zastonj. fta/w noe na/oči òn o&yrne »ar»®- mk?«