Krivoverski klerikalizem — učiteljstvo te kliče pred sodbo Jjudstva! IV. Klerikalizmu je žloraba vere glavno orožje za dosego namena. Temu nasprotno so se oglasili duhovniki, ki zahtevajo, da se po veri tudi živi, piše, dela, vodi in ravna. To je verski liberalizem, ki se ga naš klerikalizem tako strahovito boji. Navadni liberalizera lajikov ga nič ne skrbi, ker dobro ve, da ta kot neveščak udari tupatam kaj proti veri hote ali nehote. To on potem porabi kot reklamo zase: glejte, kaj pišejo liberalci, to so brezverci, ne hodite za njimi, so proti duhovnikom, proti učeči cerkvi i. t. d. Drugače je pa z verskyni liberalei ki poznajo prav dobro cerkvene dogme in vso cerkveno uredbo. Našemu škofu kot prvoborilcu za klerikalni ideal niso dali pokoja ti duhovniki, čeprav so daleč proč in prav nič na poti. Izkupil jih je, pred vsem svetom je postavljen na laž. Značilno je tudi, da je naš škof v zadnjem pastirskem listu omenjal, kako velika nevarnost preti od vseh strani katoličanom. .Nasprotniki poudarjajo narodnost, omiko, izobrazbo, napredek in šolstvo kot slepilo, da bi vernike zapeljali. Vsemu teinu ni vera nič nasprotna. Verniki naj ne poslušajo nasprotnikov vere, ker verske resnice so velika skrivnost, ki jih naš človeški razura ne more zapopasti, verjeti se mora učeči cerkvi, ki nepokvarjene svete resnice uči." Eadi verjamerao, da vera ni nasprotna omiki, izobrazbi, narodnosti in napredku, nasproten jim je pa klerikalizem. Kdo je bolj učiteljstvu in šoli nasproten od klerikalizma ? Kdo imenuje šolo prokletstvo za narod? Kdo imenuje narodnost paganstvo? Verjamemo da niso nauki o sv. Trojici in o zakramentih pristopni našemu razumu. A božje in cerkvene zapovedi so tako jasne, da jih lahko razume vsak otrok. Kako razume klerikalizem n. pr. zapoved: Ne ubijaj! Ubij svojega bližnjega, ako ni tvojega prepričanja, na časti in poštenju. Zasmehuj, ponižuj sramoti ga do skrajnosti! Mi smo že na drugem mestu navedli več smrdečib klerikalnih evetk, ki bijejo božjim in cerkvenim zapovedim naravnost v obraz. To je nekaj aečuvenega od klerikalizma, ker to dela z namenom in vednostjo zato vse to diši po krivoverstvu. Učiteljstvo je aprobirano iz verouka za subsidiariški pouk, ono mora biti o katehezi in verstvu dobro poučeno, drugače je nesposobno za ta predmet Prosimo pojasnila, ker nam tega naši učitelji verouka niso nič razložili, je li dovoljeno vero rabiti v druge namene, kakor nas učijo aprobirani katekizmi. Oemu smrtno sovražite napredno učiteljstvo, ker stoji na verski podlagi ? Vaša dolžnost je, da nas poučite, ako smo na krivi poti. Mi se držimo aprobiranih katekizmov, vi pa ne. Černu nas sovražite, psujete, zaničujete, nam jemljete poštenje in čast z lažjo in obrekovanjem? Pripravljeni smo vse preklicati, ako nam dokažete,dasmona krivi poti; akopa molčite in nam ne daste odgovora, ki ga zahtevamo od vas, smo uverjeni, d a trdimo mi prav, vi pane. Zato kličemo: Krivoverski klerikalizem govori — učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva! Preden končamo, moramo odgovoriti na št. 73 »Slovenca". -Liberalni učitelji se zopet lažejo v zadnji številki ,Učit. Tovariša', da S. L. S. sovraži in zaničuje učiteljstvo." — To je pa zopet grozno sramotno, učiteljstvo dolžiti laži, ko smo mi z golimi dejstvi vse dokazali in pribili, da klerikalizem laže in obrekuje kot cigan. In S. L. S. — prijateljica učiteljstva — buin! Tudi to srao dokazali, da je laž in zavijanje resnice. Da je S. L. S. postavila učitelja Jakliča za deželnozborskega in sedaj celo za državnozborskega ksndidata, to vemo in smo vedeli tudi mi. S tem pa še ni dokazano, da bi bila S. L. S. prijateljica učiteljstva, ko klerikalizem že od pamtiveka učiteljstvo zasramuje, ponižuje, ovira na vseh koncih in krajih. Jaklič sam je pa zaslepljen in strasten klerikalec, ki pljuje strup in ogenj na svoj stan in na svoje tovariše. On ne sme v prid šolstva niti ziniti, njegova ne velja nie, on mora biti mutast in pokoren sluga večine. To smo videli pri zadnjem zasedanju deželnega zbora. Jakliča ste postavili učiteljstvu za vado, ali na to vado ne boste vjeli nobenega učitelja. Klerikalizem je povsod, in tak je tudi pri nas, smrten sovražnik naprednega šolstva. — nIn ravno zdaj se predrzne tista ostudna klika, ki je že toliko zla storila učiteljstvu, napadati S. L. S. Mi odgovorimo le s tem, da bomo svojim poslancem vsikdar fresno klicali v spomin, naj nikdar nobenega koraka ne store za pristaše te lažnjive bande, ampak naj liberalcem učiteljskega stanu pripravijo usodo, ki jo zaslužijo." — Da, ravno sedaj je klical klerikalizem tisto kliko pred volitvami na dan, da je ta dokazala z golimi dejstvi, kaj je klerikalizem — da je krivoverska, sleparska ia pogubonosna stranka, ki stremi za nadvlado in se poslužuje podlih sredstev za dosego svojega namena. Da klerikalizem napredno učiteljstvo smrtno sovraži, to je sam več tisočkrat povedal, ravnotako je povedal brezštevilnokrat, da za nas ne bo dal niti vinarja. Mi pa odgovarjamo na vse to prav kratko: -Pokažite v dejanju, da ste naklonjeni nčiteljstvu, potem boste imeli mir pred nami, drugače pa ne!" V 73. številki je »Slovenec" prinesel celo uvodnik _Slovenskemu učiteljstvu v premislek". Ta se glasi kot izviren dopis iz učiteljskih krogov, a v resnici se je skoraj gotovo skoval v uredništvu samem, ker ne moremo nikakor verjeti, da bi mogel take zvijače in gorostasne nevednosti o politiki šole in učiteljstva pisati kak učitelj. Ker je pisan članek stvarno in v dostojnera glasu, hočemo odgovoriti primerno tudi mi. .Izobražen človek spozna danes vedno bolj jasno, da se bije po vsem izobraženem svetu boj med dvema svetovnima uaziranjema, izmed katerih ima prvo namen ozdraviti človeško družbo, drugo pa jo podreti z veliko revolucijo. To je tisto veliko gibanje sedanjega stoletja, kateremu se tudi maloštevilni slovenski narod in tudi slovensko učiteljstvo ne more izog_iti. — Predpravice posameznih privilegiranih stanov so omajane in padajo: aristokracija pada — vstaja demokracija. In na tem demokratičnem temelju ne stoji več stan nad stanom, temveč stan poleg stanu. ,,Dajmo vsakemu svoje!" to je humanitetno geslo s stališča pravice in ljubezni. — Po vsem izobraženem svetu pa se bije boj med obema svetovnima naziranjema zlasti na političnem polju, bije se tudi pri nas. Z ozirom na slovensko učiteljstvo se hočem dotakniti naših političnih struj." Mislili smo, da bosta padala ogenj in žveplo na naše glave iz preučenega klerikalnega peresa, ko smo dokazali, kakšen podel krivoverski klativitez je naš klerikalizem. Nič o vsem tem, tih je kot grob, pozabil je vse, čeprav se dobro spominja celo davnih let, ako je kdo ukradel kako žlico, suknjo ali zbežal iz očetove liiše. Sedaj ga sramoti pred vsem svetom; ravnotako je pozabil, da je pred nekimi dnevi kradel čast in poštenje vsemu učiteljskemu stanu. Odkrito smo povedali in to bomo še storili, da ne bo klerikalizem nikdar ozdravil človeške družbe s sredstvi ki jih rabi danes za dose^o svojega namena. S podlostjo, obrekovanjem, lažjo in zlorabo vere se ne ozdravlja človeška družba, marveč se zastruplja, in s tem daje orožje nasprotnikom, da žanjejo sijajne uspehe. Kaj je že dosegel klerikalizem s svojo taktiko? — Nič! V vseh državah, razen Avstrije, Španije in Belgije, je klerikalizem silno nazadoval, pa t§di v teh državah nima absolutne večine. To je očiten dokaz, da ni bojeviti klerikalizem na pravi poti, njegovo kraljestvo ni od tega sveta. V Severni Ameriki je zgledna demokraška vlada, svobodno versko izpovedanje, svobodna čut vesti, tam je ločena cerkev od države — in kako lepo procvita tam katoliška cerkev! Kdor o tem pri nas le zine, je proklet krivoverec, naš klerikalizem ga slika v očeh ljudstva kot brezverca, nevarnega katoliški cefkvi, ki hoče vreči Boga iz cerkve in šol. V Ameriki ni duha ne sluha o revoluciji, privilegiranih stanovih in aristokraciji. Tam ni stanu nad stanom, raarveč stan poleg stanu; tam res uživa vsak svoje; humaniteta je geslo pravice in Ijubezni. Mar hoSe in želi tudi naš klerikalizem kaj podobnega? To je le pesek v oči in gola frazarija, sleparija in nič drugega. Cerkvena uprava je še danes privilegirana in absolutiška uprava. Duhovščina mora svojemu škofu priseči neomejeno pokorščino v verskih in posvetnih zadevah. Kakor škof zagode, tako more plesati vsa duhovščina, o demokratizmu in svobodi tukaj ni niti govora. Na podoben način se uprezajo verniki po duhovnikih. Ključarji se ne volijo, marveč jih župnik voli, župnik vodi gospodarstvo, zapoveduje, ukazuje — narod mora biti tih in pokoren sluga, ki nima ničesar govoriti, zapovedovati in ukazovati. 0 demokraški svobodi pri cerkvi ni ne duha ne sluha. Imetje v teh rokah imenujemo mrtvo roko zato, ker spada privilegirancem, nihče ga jim več ne more iztrgati iz rok. In Ijudje hočejo biti demokrati? Hočejo veljati za voditelje demokratizma, ko so sami upreženi v absolutizem in privilegije! Ta konstitucija je starokopitna, sedanjemu demokraškemu svetovnemu naziranju popolnoma v nasprotju. Demokrašli boj se res bije po vsem svetu, bije ga tudi klerikalizem za druge, zase pa hoče biti nedotakljiv v absolutizmu in privilegijih. Ako se dotakne kdo tudi tega vprašanja, je precej veri in cerkvi nasproten; preganja vero in cerkev. Oj, to ne gre skupaj z današnjim demokratizmom, gospod lderikalni kolega! Demokratizem stremi po svobodi, omiki in napredku — klerikalizem pa ravno nasprotno. Vera ni temu prav nič nasprotna, pač pa klerikalizem. Bog je dal človeku popolno svobodo; če hoče, dela dobro, če noče, pa hudo, od tega bo dajal odgovor, oziroma bo dobil plačilo. Dal mu je razum, pamet, vest, razsodnost in svobodno voljo, po katerih naj se ravna in živi, da ne pride v nasprotje z božjimi zakoui vcepljenimi v srce. To zlato svobodo si hoče človeštvo tudi obdržati; zanjo se borijo vsi narodi že od nekdaj, v novejšem času stopa ta boj z veliko elementarno silo na dan. Klerikalizem hoče in z namenom deluje na to, da bi podjarmil od Boga dano svobodo. Opiraje se na vero, strahuje in preti, kaj sme kdo čitati, voliti in delovati. Svobodomiselno časopisje je prepovedano širiti pod smrtnim grehom. ker to je njemu nevarno, šola je zanj prokletstvo, ker širi omiko, razsodnost in napredek, narodnost paganstvo. Klerikalno Sasopisje zavija resnico z lažjo, obrekovanjem in krivim pojmovanjem zaradi materializma, egoizma in dosege svojega ideala. To nasprotuje današnjemu demokratizmu. Da bi pa narodu metal pesek v oči, je ustvaril krščanski demokratizem, ki je socialnemu demokratizmu jako nasproten, zlasti, ker zadnji stremi po popolni svobodi. Veri kot taki ni nihče nasproten, ker ona deraokratizmu ni nasprotna, pač pa so mu nasprotni klerikalni principi: nadvlada nad narodi, privilegiji in absolutistiška njegova uprava. Kdo bo zmagal? Mi smo trdno uverjeni, da klerikalizem ne more zmagati in ne bo nikdar zmagal, ker stoji ta v velikem nasprotstvu z verskimi načeli, ker zlorablja vero, laž in vsakovrstne lopovščine za dosego svojega namena. Vse zmage so le hipne in ne svetovnega pomena. Bog ne more pripustiti, da bi greh premagal vero, laž resnico in kriviea pr^vico. Kakor beremo v sv. pismu, ko je bilo judovsko ljudstvo hudobno, krivoversko in je pozabilo na pravega Boga, je bilo vselej tepeno z nadlogami, da bi izpregledalo in prišlo zopet na pravo pot. Ali se kaj drugače godi našemu klerikalizmu ? Eazen pri nas je povsod preziran, zatiran in tepen ne zaradi vere, marveč radi zlorabe vere in drugih krivic, ki bijejo naši veri naravnost v obraz. Tudi pri nas se mora zanesljivo obrniti klerikalizmu na slabše, in to se bo zgodilo, ko bo naše ljudstvo izpregledalo, da ga klerikalizem vodi za nos za nadvlado, svoj žep in trebuh. nNarodnonapredna stranka je izgubila na svoji moči ia veljavi v našem razumništvu, ne oziraje se na to, ker ni bila izvršila svojih dolžnosti, teraveC zato, ker ni dosledua v svojih nazorib, ker ni strauka z enotnim svetovnira naziranjem. Mpnimo, da je prišlo ueiteljstvo v večini že do prepnčanja, da niu bo od te 8tranke težko kdaj prisijalo solnee lepše bodočnosti. — Pred sabo gledamo dve tnladi deraokraški stranki z dvojuini svctovniiu naziraiijem : Slovensko Ljudsko Stranko in socialno dernokracijo. Prva sloni na katoličanstvu, druga na brezverstvu. Prva ima svoje korenine v sedanjem družabnein redu, postati hoče zastopniea ljudstva, zastopniea vseli stanov, ki jih hoče zbirati krog sebe in jih združiti na demokraškem temelju k skupnernu delu; druga, sloneča na stališču krutega materializma, hoče šele polagati korenine v našo zemljo ter podirati sedanji družabni red s svojimi pogubnimi načeli, ki morajo privesti do krvavih katastrof. — Vprašanje torej nastane, kateri stranki se naj pridruži sloveusko učiteljstvo? Ali S. L. S. — ali socialni dernokraciji? — Pred to alternativo stoji napredno slovensko učitetjstvo in na to vprašanje bo moralo dati odgovor." To je pristna klerikalna zvijača, vrv okolo vratu naprednemu učiteljstvu. Ako pristopi v S. L. S., bi bilo breznačajno, nerazsodno, politiško nezrelo in šlo bi v mesuico svojih sovražnikov, ki že od pamtiveka žele pogin inoderneruu šolstvu iu učiteljstvu. Ako bi oficielno prestopilo v socialnodemokraško stranko, b'i bilo razkričano kot brezversko, družabnerau redu nevarno, pohujšljivo, ter državi, veri in Bogu nasprotno. To seveda le po zvijači, obrekovanju in hujskanju klerikalizma. Dokazali smo in borao še, da se imenuje katoliški demokratizem, kakršnega si prisvaja S. L. S.. po krivici demokraški, k?r so njeni voditelji kot dvorezni uož. Klerikalizem si je prisvojil deraokraško irae za slepilo ljudstva, čeprav sloni njpgova upravd ua privilegijih, absolutizmu in na demokraškim idpjam silno nasprotnih idpjah. Vsa duhovščina se bojuje pod strogim absolutizmoiu za demokraško svobodo, kar se ne vjeraa na uoben uačin in kar nikdar ne more biti uspešno pri razsodnih Ijudeh. Socialni demokratizem je internaeionalen kakor klerikalizem, kar jp, nacionalnim idejam nasprotuo, največ zaraditega ga obsojajo narodnjaki. To je tudi radikalna struja, jako delavna, vztrajna in žilava, in če bo v svoji delavnosti veduo taka, zna s časom priti do lepih uspehov. Klerikalizem se pa jako rnoti, kar smo že na drugein mestu dokazali, ako misli, da je uarodno-napredna stranka že pokopana. S to stranko bo imel naž klerikalizem še mnogo opraviti, preden jo bo pokopal, a do tega ne pride še tako hitro. Eeorganiziraua in oživljeua stopi s pomnoženo silo na dan. Ta preobrat se že vidi, vsakdo lahko to opazuje, le klerikalizem ima mreno na očeh; noče videti, ker ga boli. (Konec.)