List 41. Tužna domovina, ki nam je take sleparje rodila! (Poslano.) Gospod vrednik! Dasiravno ste me — ne vem od koga zapeljani — v svojem 34. listu onim „mladim" prišteli, ki pod brez-versko firmo zoper Hohenwarta agitirajo i zdaj vpijejo: „križaj ga!" ko mu so pred malo časom še na ves glas „hosanna!" klicali, — vendar upam, da bodete te vrstice iz moje roke sprejeli i v svojem listu priobčili, ne le zato, ker je stvar, katero Vam priob-čujem, silno važna, ampak tudi zato, ker se bodete mahom osvedoČili, da ste me v tej zadevi popolnoma krivo sodili.*) — Ves čas delal sem namreč kakor pravi rodoljub, kateremu srce krvavi zbog našega domačega, bratomornega razpora, na to, da bi mi razdvojeni Slovenci vsaj deloma naš volitveni razpor poravnali i tu pri nas (na Notranjskem) enoglasno našega slavnega rojaka i velikega notranjskega posestnika, bivšega ministerskega predsednika grofa Hohenwarta, — na Gorenjskem ali v Ljubljani pa enoglasno dr. Razlaga za svojega poslanca v državni zbor volili. V ta namen izpodbijal sem po mogočosti vse predsodke, ki so se zoper enega ali druzega od teh dveh tu pa tam razodevali. Zlasti odkar mi je mladoslovenski g. Kra-šovec, veliki posestnik v Dolenjej vasi pri Cerknici, obstal, da tudi njega srce boli zbog ostudnega domačega razpora i mi je vsled tega za trdno obljubil, da bode delal pri svojej stranki za enoglasno izvolitev grofa Hohenwarta na Notranjskem, kakor hitro za gotovo izve, da on naš narodni program z zedinjeno Slovenijo sprejme in pa da bodo dr. Eazlaga na Gorenjskem ali v Ljubljani gotovo za državnega poslanca volili, delal sem s toliko večim veseljem za poravnavo pogubonosnega razpora našega. Pisaril sem vsled tega na Gorenjsko, pisaril v Ljubljano. Od druge strani agi-tiral sem pa tudi za deputacijo k grofu Hohenwartu, da bi namreč Slovenci iz njegovih lastnih ust slišali i izvedeli, da je res za naš narodni program z zedinjeno Slovenijo i da je pusto i prazno vse, kar se protivnega o njem kvasi. Ker ga je pa ta deputacija potem, ko je iz njegovih ust slišala; da naš narodni program sprejme i da bode za nj delal, kolikor mogoče, vprašati pozabila: je li tudi za zedinjeno Slovenijo? — sem slav-nemu gosp. grofu po njegovem odhodu iz Notranjskega *) Vredništvo v Ljubljani se popolnoma zanaša na poštene svoje dopisnike na deželi; al zmoti se vsak lahko, in ta dopis nam na veliko radost kaže, da smo se zmotili. Vred. kar naravnost v Gradec pisal ter ga prosil, da bi mi s par vrsticami naznaniti blagovolil, da je res tudi on za zedinjenje Slovencev, ker bi po tej izjavi toliko lože vsega upora i razpora med nami konec bilo. Pisal mu sem pri tej priliki vse, kar mu se od naše „mlade" strani očita, zlasti pa od besede do besede citiral neko iz Gorice od vrednika „Soče" mi poslano pismo, v katerem mu se oponaša, da je sicer federalist, ali ne za naš narodni program z z edin j eno Slovenijo, ampak le za tako zvano Avstrijsko grupo vnet. Na to mi je grof Hohenwart precej v prijaznem pismu odgovoril, iz kojega je razvidna nejevolja njegova, da se še vedno Slovenci dobe, ki mu ne zaupajo; al iz pisma njegovega je razvidno tudi to, da on ni za tako zvano Avstrijsko skupino, ampak popolnoma za naš narodni program z zedinjeno Slovenijo. Ker pa zdaj „Slov. Narod", ki je slišal o tem pismu nekaj zvoniti, pa ne v6 kaj, po svojej znanej navadi ravno nasprotno od resnice trdi in ker nij upati, da bi ta list svojo laž z lepa preklicati hotel, pošiljam Vam tukaj izvirno, lastnoročno pismo grofa Hohenwarta od 16. septembra, ki mi menda ne bo zameril, ako važnejše točke iz njega javno razglasim, dasiravno ni bilo za javnost namenjeno. Glasijo se tako-le: „Tch muss wohl darauf verzichten, in dem be-schrankten Raume eines Briefes Diejenigen eines Bes-seren zu belehren, die mich meiner Thatigkeit als Minister , ungeachtet der zustimmenden Kundgebungen, die mir aus allen slavischen Landern und von deren hervorragendsten Mannern zugekommen sind, und noch zukommen, ungeachtet alles Dessen, was die deutsch-liberalen Blatter seit zwei Jahren tiber und gegen mich schreiben, als einen Feind der Slaven zu bezeichnen versuchen." „Sollte ich etwa die im Munde ernster Manner — und nur zu solchen mochte ich sprechen — unmog-lich ernst zu nehmenden Vorwurfe, dass ich das von der Laibacher Landesregierung ausgesprochene Verbot eines Tabors nicht aufgehoben, oder dass ich den Slo-venen Steiermarks eine nicht naher bezeichnete, un-gnadige Antwort gegeben haben soli, solite ich die Phantasien des Eedakteurs der „Soča", von denen Sie schreiben, und fur welche dieser Herr sogar Beweise haben will, einer Widerlegung unterziehen, um vielleicht Eaum zu schafFen fur eben so „triftige" neue Be-schwerden ? Ich glaube denn doch, dass meine politische Personlichkeit scharf genug ausgepragt ist, um mich einer Aufgabe zu entheben, die eben so undankbar, als meinen Ansichten widerstrebend ware." Ich suche nicht das Mandat, sondern ich habe mich zu dessea Uebernahrae bereit erklart, ala ich darum ersucht wurde, weil ich mich in einem sowichtigen Momente dem Dienste des Vaterlandes nicht entziehen wollte. Ich werde daher auch nicht um ein Vertrauen bitten, das mir nicht spontan entgegen gebracht wird, und neidlos eine andere Personlichkeit auf dem Platze sehen, der friiher mir zugedacht war, sobald die Majoritat der Wahler in derselben eine bessere Vertretung ihrer In-teressen zu finden bofft. Nach meiner Anschauung, und ich glaube , Euer Hochw(irden diirften mir hierin bei-stimmen, kann in einem solchen Falle, in dem sich zwei Fraktionen einer und derselben Partei gegenuber stehen, nur Eines den Ausschlag geben , der Pa trio-tismus. Dieses Gefiihl, und nicht personliche Sympa-thien und Antipathien muss die Minoritat bestimmen, ihre Wiinsche jenen der Majoritat unterzuordnen, damit nicht der alte Wah!spruch: „duobus litigantibus tertius gaudet" eine neue Bekraftigung erhalt. Suchen Sie daher unter dieser Fahne fur die Einigung der feindlichen Briider zu kampfen; sie durfte Sie am sichersten zum Siege fuhren." — Zdaj pa naj ves nepristranski svet sodi, kakošen „resnicoljub" je „SIov. Narod", ki o tem pismu svojim „verniai" z mastnimi črkami poroča, da Hohenwart slovenskega narodnega programa ne podpiše i se sploh na nič ne veže, temuč samo mandat sprejme. Tužna domovina, ki nam je take sleparje rodila! A. D. Pivčanin. ___- 328 ___