IVAN KELC: Ustavoznanstvo. (Dalje.) 2al, da se nahajajo danes še skoraj  bolj, kakor kdaj poprej, med takozvanimi naobraženci podli nestalneži, ki le iz dobičkarije ali ničvredne častihlepnosti postanejo neznačajneži. Takim ni nikoli in nikjer zaupati! In kdor sam ni značajnež, ni mogoče, da bi drugim dal, česar ne poseduje, in sicer v obilni meri. Po njih delih iih boste spoznali, je jako značilen izrek. To sem navedel le takorekoč mimogrede, a je vendar silno potrebno pri odgoji ljudstva. Kakor v deželne zbore, enakega in še večjega pomena so volitve v državni zbor. Pri opisovanju države se mora mladina in v slučaju volitve tudi odraslo ljudstvo poučiti, kolike važnosti so take volitve za vse narode v državi. Državni zbor je namreŁ tista korporacija, kjer se sklepajo za- koni za vse dežele avstrijske državne polovice, in sicer brez razločka na narodnost in veroizpovedanje. Kakor sklepi deželnih zborov, enako postanejo sklepi, sprejeti po večini državnih poslancev, po potrjenju od cesarja, zakoni, obvezni za vse državljane tostranske državne polovice. Za Ogrsko ter Hrvatsko-Slavonsko se sklepajo zakoni v Budimpešti, oziroma v Zagrebu, za Bosno in Hercegovino v novejšem času v Sarajevu. Skupne državne zadeve, kakor skupna vojska, skupne iinance in zastopstvo pri vnanjih državah, obravnavajo takozvane delegacije, v katere izvoli vsak državni zbor polovico odposlancev. Iz tega vsega se razvidi, da je ustroj naše zakonodaje jako kompliciran, kar povzroča državi obilo stroškov. Vsak posestnik je na svojem posestvu neomejen gospodar; nihče mu ne sme kratiti pravic na njem, ako redno plačuje davke in opravlja sploh zakonito določeiie dolžnosti; razlastitev ni pripustljiva, razen ako to nanesejo posebni slučaji, ki ?o. zakonito opravičljivi, n. pr. prevelika zadolžitev itd. Vsak državljan je osebno svoboden; nihče mu ne sme kratiti njegove svobode, razen ako se je pregrešil proti zakonu. Skrivnost v pismih se ne sme kršiti; kdor bi samovoljno odpiral tuja pisma, bi bil občutljivo kaznovan. Izjeme so le v izrednih slučajih, n. pr. za vojne ali na sodnijsko povelje, kadar gre za zakonito dopuščen zapor, zoper prekoračitev obstoječih in za vsakogar veljavnih zakonov ali za hišno preiskovanje, ki se lahko vrši na ovadbo v to poklicanih činiteljev. (Dalje.)