jí Novice izhajajo
teden dva
v Ljubljani
dvakrat, nam
saboto.
Tečaj XI.
narodskih
Odgovorni vrednik »r. Janez Blelwels.
saboto
10. decembra
1853
Veljajo začelo leto po posti
?
3 fl., za po]
2fl. poposti,scer 1 fl.30kr
List 99
Voda

zrak
?
gorkota in
svetloba
V
1
Štajerska penina Kleinošekova

poglavitni pripomočki kmetijstva.
Po Stôckhardtovih poljskih pridigah.
, a r	Gorkota.
(Dalje.)
3) Sončni žarki imajo veliko veči moć, kadar padajo navpik na zemljo; kolikor bolj od strane jo zadevajo, toliko mani grejejo. Vsakdo dobro
I.
Šampanjeko ali peneče vino
penina
današnji gospodi naj bolj ljabo in milo. Ni
?
pre
je dan-
, prave
îzvrelo
veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni.
Penina, pa se vé, ni naravno ali navadno vino, temuč je umetno pripravljeno. To umetnost so znajdli francozki Šampanjci in so bili dolge leta edini posestniki te skrivnosti, ki jim je kaj lepih penezov do-
čuti razločke opoldanske gorkote memo večerne in zjutranje.
4) Višja ali nižja lega kakega kraja delà o gorkoti velike razločke. Zato je v cvetju drevja,
žetvi itd. velik razloček po višji ali nižji legi, ka- -	r—v — r r 7 ------7
kor je znano vsacemu kmetova'vcu. Na visocih go- ponarejene in iz druzega vina pripravljene.
rali vročih krajev je ta razloček v eni uri posebno
našala. Polič penine prodajati po 3 do 4 fl. sr. je ve
liko dnarja! — Ker pa se po celej Europi in se drugod po 100 in lOOOkrat vec penine potřebuje in spije, kakor v Šampanjskem vina prirase, je očitno, da je dokaj
ociten. Ako grés gori na tak hrib pol ure delječ
misliš da si na Laškein: take zeliša in drevesanaj des tù y in smereke
5
Tudi v našem cesarstvu so se ze nekteri penine
da se ni nobeden tak izverstne
Kili ali, slobodno rečem
gres le četert ure dalje « že rastejo jelke
krito z vecnim snegom
5
še eno četert ure višji, je vse po
zmogel, kakor zdaj naš verli Radgončan A. Kleino s ek (po pravém Klenošek), ki se je sehdob v Gradec prese-sil. Kdor je imel priložnost njegovo penino od nje
pokušati, se
dobrega, čistega okusa
V I
Kadar je jenjalo sonce sijati na zemljiše, puhti ničeuja prepričati, bode moje besede poterdil.
mno^eterih
polagoma gorkota iz njega, dokler se ne shladí. Sploh je zakon nature tak, da tista zemlja se tudi naj hitreje shladí, ki se je naj hitreje zgrela. Rahla Je mnogim
tù v Gradcu zlasti osnovanih
in njeznega zivega pe-
Pri skušnjah
in primerjavah Kleinošekove penine s pravimi francozkimi,
- in peninoznancom
inače štimanim vino
spodletelo spoznati: ktera je Kleinošekova, ktera francozka! Marsikteri jo čislajo više od francozkih, posebno za važnega vzroka voljo, da zdravju zmirom ljubi.
G. Kleinošek pa je to imenitno reč tudi po pravem zacel. Podal se je v Šampanjo (Champagne), kjer je pri izverstnem vinorejcu in peničarju za drage dnarje v
zemlja se shladí in zgreje hitreje kakor gosta, de bela zemlja; kamni se zgrejejo pozneje,'*. pa osta iiejo zatega voljo tudi dalje časa gorki.
Kadar je nebo jasno in sape ni, se shladí zemlja naj bolj. Ob jasni pomladanski ali jesenski noći se zemlja poverh včasih tako hladi, da je proti jutru za 6 ali 8 stopinj merzleji kakor zrak , kteri sprejeto gorkoto veliko bolj počasi iz sebe oddaja. Zrak se tedaj le spodaj, kjer obdaja zemljo,
ondi en del svojih vodenih soparjev v podobi drob- kraj Radgone penino pripravljati. — Perva pokuščina nih kapljic ali kančikov poklada na merzlejšo zemljo obeta srečen uspeh. Mahom se nadepolnemu početniku ali na rastline ravno tako, kakor se megla ali ka- oba brata, ki jima je eden v Gradcutergovec, s svojim pijíce nastavijo na merzel kozarec, ako gavprinese- premoženjem pridružita. Ali vlastitost štajerskega vina
pokaže berž, da mu nobeden v Sampanii navadnih na-
njegovi vinarni čez polleta sam pomagal, délai in še drugod pridno zvedaval, dokler je skrivnosti do
shladí in přišel. Vrativši se počnč leta 1850 iz slovenskega vina
zivega
mo v gorko hišo. Tako se delà rôsa. Ce se pa
poversina zemlje ponoći celo do zmerzlina shladí,	činov vino peničiti, na tenko ne prileže. Treba je bilo
se na njo padsi vodeni soparji še bolj sterdijo in	mnogih dragih skušinj, preden se je pogodilo značajno-
postanejo slana ali mraz.	sti štajersko-slovenskega vina čisto primerno pripravljanje.
Oblaki in veter zaderžujejo gorkoto
Dvé
dolge
leti so te drage skušnje terpele.
v zemlji. Oblaki so pokrivala, ki gorki puh je do njih přišel, spet nazaj na zemljo mečejo
5
ki da
ne zdvojiti, svojih stroškov ne zgubiti
Tù
temoč uspešno
zmagati
je le zamogla teh treh mladih vse hvale
jv/ uu u j ni pi loi/i . cjjji/i ua/ioj na. /J L UI I ju îutuu j	ua ------c------j	------o
se tedaj , kadar je oblačpo, veliko manj shladiti vrednih početnikov umna, stalna, za svojo stvar vneta
zamore.
Ravno tako moč kakor oblaki imajo čez
> 1 t	«	I *	V .	i	mm	-m	m *	m m m m	m
s kte
nadušenost. Konec leta 1852 se je srečno dognana Klei nošekova penina že v prodajo razposlala. Mahom je
mlade rastline tudi štorja ali slama ali dilje
rimi vertnarji ponoći pokrivajo bolj mehkè rastline, *ako dopadla, da je v nekih mescih že 12.000 sklenic
Louis Kleinoscheg et
freres Styrie
da jih mraz ne popali. Veter ali sapa brani pre- poličnih prodano, sklenica po 1 fl. 48 kr., pod napisom:
hlajenje, ker zmiraj inzmiraj zgornji bolj gorki zrak se premetuje doli do zemlje.
(Dalje sledi).	^
Slava jim!
Letos prě že dva tergovska opravnika ali agenta
s prodajo te imeuitoe domaće robe križem sveta potu- «tola sci vezirji, to je, tovorniki, ker tovor(breme)
jeta
9
(da jo vsakod po vecjjh mestih lahko dobi)
»
w W
Ji
cel e
Pervak teh cveterih vezirjev je
bota pri tej nizki eeoi in izverstni dobroti gotovo mnogo veliki vezir ali nad vezir,
en je namestnik sul
kopcev in naročnikov pridobila
vesel dobiček.
f »j
svojim gospodom pa
in neomenjeni pooblastenec, glava in sredisče via
darstva.
Zares lep izgled, da
ga naj tudi dragi naših
čverstih rojakov posqemaliî Vreden izgled, da bi slayjanski časniki vsakod priporočali!

Dr. M.
Starozgodovinski pomenki

BRAHM
Sultan Mah 11»ud pa je staro poslopje turške deržave tako prenaredil, da sedanja osnova ni skor več podobna stari.
Preden pa popišemo sedanjo osnovo turškega carstva f
navadno pa
povémo še prej, da turški car se pad i šah. bolj
9
nar visje božanstvo lndov in njegovi sledi na
indo-slovenskih spomenicih.
Razložit Đavorin Terstenjak.
(Konec.)
t
in pomeni toliko kot
imenuje m o g o «
beseda ali
t
je arabská
blastnik
Berhavna osnova sedanja.
1. Uredi divana.
Uredi divana zapopadejo ministerstvo unanjih in notranjih oprav in ministerstvo deuarstva. Vsi uredi di-
Učeni Mone, govoreč o celtiških imenih na rim- vana (Divansâmter) spadajo v 4 poglavnih verst, ki so skih kamnih v Galii in Belgii, pravi: „vsako, ime ne- razdeljeni v 45 nižjih. Minister unanjih oprav se ime-kaj pomeni, in imena, kterih klasiško starinstvo ne nuje Reis E fe n d i, notranjih oprav Kiaja beff, pred-
9	m	.	•	V i	•	• i	•	i •	•	. _	_	*	*	® ' *
pozna, se imajo iz galiskega jezika razjasnovati, in vso sednik kamer Defterdar.
T r i j e
prizadevanje jih iz hebrejskega, latinskega ali imenujejo predstveno tudi Ridšali gerškega jezika razlagati, so netemeljita in do Erkiani, to je, stebri. Vsim
9
pervi
to je
ministri
»
možje
9
se ali
sverhe ne pelajo. Tako tudi ob razi, rimskemu basno- vanovih uredov se pravi Kodša
drugim predstojnikom di
ar
;a i
i n i
slovju ptuji, imajo le v galiski mitologii svoj temelj
Rad bi vedil, kako bojo branitelji keltizma imena: Svaduccia, Antestia, Dumenianus, Samonia itd. razlagali, in obraze na noriških kamnih tolmačili, ktera so od galiških v Francii in Britanii tako raz-
divana.
9
to je
i
gospodje
Vsi nosijo predpisano uniformo.
Z. Vojaski uredi.
Višji poveljnik cele armade je Serasker-paša,
za njim pervi je kapitan
garde
Beglerbeg-Vezir
lična
»
kakor brata Svetešič in Vragolovič. Naša mitologia je čisto indiška; imena indiških
» 9
9
božanstev so goli prestavki v jezik slavenski nemoremo tedaj zapopasti: zakaj mitologi po poti ne
ktero je učeni dr. Hanuš tako srečno odperl
zmiraj stare kvante prežvekvajo
9
V
se
in nadělal, in zakaj
in neumnosti žlabudrajo, da se Bogu usmili! Tako je spet nek Nemec Konrád Schwenk 6 debelih zvezkov mitologie izdal in nemški časnikarji oznanujejo: „Delo to nima v nemškem para" (die deutsche Wissenschaft
ali če delo člověk
armada je razdeljena v pešce, turški pi ad i, konjike
turški suwari, topničarje, turški topdši, minerje turški laghumdši, bombardire, turški kumbarudši pionirje turški bal tad ši. Novejša vojaška naprava so brambovci, turški redifi. Tudi policijsko stražo imajo
Armada na suhem zapopada: 1) redovno djansko
armado
n i z a m , 2) reservo
r e d i f e, 3 j oddelk
pomočne armade, in 4) neredovne kardela.
Armada
kennt.noch kein solches ^"erk), prebere, se lahko prepriča, da hvaljeno delo ni druga
kakor kompilacia prazna brez vsakega siste matiškega uredjenja in te melji te kri ti k e. Zna biti, da so druge mitologie lepše in bolje razložene
na morji je napravljena po sploh navadni morski vojaki.
}	3. Dvorni uredi.
Naj več v serajlu je spremenil car Mahmud, le 2 kamri ste ostale, namreč notranja, ki se imenuje kanei hasa, in pa kamra zaklada
k a s i n e i h u -
maj un. 30 dvoraničev (paglovcov) je določenih za stražo profetovega plajša. Kuharjev je 500.
4. Deželne poglavarstva z vojvodinami.
Notranje oskerbovanje turške deržave razpada v verste, namreč v deželne poglavarstva gotovo ni čez početke slovenskega jezikoslovja přišel, dšake in vojvodstva. Deželnih poglavarstev je 28, visoko ci slane slovenske učene, može prerešetarjati. šandšakov 30, vojvodstev 50. Sandšaki in voj-
ali kar se slavenske tiče, o kteří v zadnjem zvezku
, da je plitva spisarija
govori
moremo očitno
A V .
reci
za
d r a z i
dnar. Vendar se podstopi naš
mitoloff. kteri
9
šan
Le! le! „kurajža veljá !" pravi Slovenec.
tim člankom skienem doneske za letosnji tečaj
» z
Novic". Po novem
bom

ako mi Bog zdravje dá
vodstvo so le razdelki poglavarstev.
v
5. Castne službe turške postave.
9
na polje starozgodovinstva atopil.
Ozir po svetu

Turki
9
njih šege in navade, njih vera in deželska osnova s popisom
njih perve domovine.
(Dalje.)
v	v
Cetverka (šterka) je ljudstvom jutrovih dezel sveta številka; višji deržavne oblasti so razdeljene v 4; 4 stebri podpirajo šotor; 4 angelji so po besedah korana nositelji trona ; 4 vetrovi vladajo podnebje po 4 poglavnih krajih nebés
9
SO
čednosti itd. Iz teg$ vzroka je ustanovil Mohamed kot 4 podpornike turškega carstva: vezire, kadiaskere, defterdare in nišan dše, ki so visi oblastniki in ob enem tudi 4 stebri divana. Pervi steber carstva in podpora carskega pred-
Mone Gesehichte des Heidenthums im nordlichen Europa.
II. 340.
Naj vecja castna služba postave.
Naj višji častnik je Mufti. Njemu podložni so:
Seihul-Islam Kiajesi, to je, namestnik mufcita v vsih političnih in gospodarstvenih opravilih , 2) Telhi-
sidsi, to je, opraviluik muftita pri porti, 3) Mek-tubdši, kanclar njegov, 4) fetwa emini, vodja pisarnice, v kteri se fetwa (odgovori) razpisujejo.
v
Časti pervega reda.
V to versto se štejejo sudu ri, sodniki v Carigradu in molla-i, sodniki v svetih mestih Meka in Medina, in sodniki v Adrianoplu iu druzih mestih. So pa častniki postave še 2., 3. in 4. verste.
V te urede spadajo tudi učitelji
muderisi
učenci se imenujejo s oh ta
9
to je
9
9
vžgani ljubezni do
vednost. Ko je učenec přestal svoje preskušnje, je muta sun, to je, pripravnik za postavne urede. Učitelj? začetnih sol se imenujejo kodšu.
6. Ulema, to je, pravo
in bogoznanci.
Ulema, to je
9
učeni stan obsega vse služabnike
10 vere
kterim se pristevajo tadi žlahtniki vsak derviš 7 akrivnostnih besed aii imen božjih
izgo
profeta io v obsirnišem pomenu tadi minihi. Ta stan jo voriti; te besede so: 1. La Iiah iilailah, ni nobenega imeniten in preštevajo se k njema sodniki
tovavci
m a f t i, služabniki vere
m
kad itd.
niki profeta se imenujejo em Glavar ulemov jo višji mufti.
minihi pa d
>
žlaht
• V #
V
Saj h Islama ali mufti poglavnega mesta.
Kakor je veliki vezir pervi oblastnik deželni
)
tako
druzega boga kot Bog sam! 2. Jallah, o Bog! 3. Ja ha, o On! 4. Ja Hakk, o Vsigamogočni ! 5. Ja Haji, o Povsodživeći ! 6. Ja Kajum, o Povsodstanovitni ! 7. Ja Kahhar, o neskončno Pravični!
7. Divan ali deržavno svetovavstvo.
Ime in vredba divana izvira iz naj starejih časov
je
aj k
ma pervi oblastnik dahovni
; on je
višji perziauske deržave. D
je naše počivalo (kanape)
9
patriarh, papez turskega carstva, in ima sila veliko čast- zato ker v jutrovih deželah zbor deržavnih svetovavcov nih imen, na priliko: svetovavec ljudém, morje mnogo- na divanili sedí, se imenuje deržavno
verstnih vednost itd. On je razlaga
postave in ko- van. Zbor d
je
?no svetevavstvo di-vadno zgodaj zjutro po opravljeni
sodnikov, vendar nima raz- jutranji molitvi, in je sila slovesen.
rana; čeravno je pa glava sojevavne oblasti, ampak le svetovavno. Njegova služba terpi, dokler živi. Pod šajhom izlama stojé 4 sveto
(Dalje sledi)
vavci v duhovnih rečéh. V zboru tem se svetovavcem vprasanja vselej tako postavljajo, da odgovarjajo le z
Novičar
slavenskih
besedama olur ali more bit
m
9
to je
>
m
ali ne za
1% Celja. Tukej imamo prijetne dneve.
Verhovi ravnine in
Sodniki.
okoljnih gora so scer pokriti z belim snegom, polja zelenijo pa lepo. Jutra in večeri so merzle, sonce
Vse sodništvo, v kterem službe niso dedne, je raz- poldansko sije pa milo in toplo, deljeno v 5 verst, ki eo: 1) veliki molla-i, 2) mali	Dobilo je Celje nov in krásen most čez reko Sa
molla-i, 3) m u fetiš i, to je, preiskovavci, 4) kad i si vino. Ker je namreč poprejšni za ča sni most sila po
niki mollanov in kadisov.
--»— -7 - J ...	~ ^ v . ^ . , vu jw ,	viunuTutvi, TJ nu UIBI	---------------- r r	* —
ali sodniki v manjših mestih, in 5)naibi ali namest- jemal, je mestno županstvo bilo določilo, novega napra
. . .	-	1	J	J	V______rk _ A___1 i__•
viti. Takšin je bil ravno dokončan. Postavljen iz jake hrastovine, veže obali med Celjskim mestom in Bregom, predmestjem njegovim. Le glave od mosta bodo dozi
dane še le prihodnjo pomlad.
T:
Mufti ali svetovavei postave.
so v sredi med sodniki in duhovnimi. Glavar iz
med njih je Sajhol Islam
vsih ulemov
je ob enem tudi glava
J. Š.
9
kterih je v vsem skupaj 210 in ki nimajo
nobenega druzega opravila, kakor da na postavlj
prasanja odgovarjajo z
jih Šajhol Islam.
(da)
mas (ne). Voli
Duhovni.
Iz Krasa. Kakor od več strani slovenskih krajev, tudi od naše strani se zamore le več žalostnega kakor veselega zastran letošnjih pridelkov reci. ječmena in pšenice smo za srednje letno přidělali, vina malo, pa tista mervica, ki smo jo nabrali, je prav dobra;
Reži
9
Dub
v moseah (cerkvah)
so ali I) saj hi, li bo redovni pridigarji
naši Krašovci prodajajo černo vino po 22
« V
Ime
jh
po našem
ta rce k
9
se visje,
nar veči del v Terst. Prav lahko bi
kvinc in
ga scer
se priklada vsacemu zavolj starosti in kreposti čislanemu
doma porabili; ker pa nam kruha zmanjkuje, moramo
moza. Turki
pa
menujejo saj h
pridigarje in gla
vince prodati in si kruha kupovati.
Sena je bilo do
varje dervišev. Vsaka mošea ima enega tacega šajha
2) Katib
tana očitne molit
9
ti
pravljajo vsaki petek v mošeah za sul
9
so predstojniki pri molitvah
ki se k u t b e imenujejo. 3) I
množica oči obernjen
kvi molijo, opravljaj ne
9
na njega
v cerkvi
9
ker Turki petkrat na dan v cer
m
to molitev
>
nov:
ker takrat moli katib. Pri vsaki pervi med njimi je predstojnik
ob petkih
moseji je
m
velj; češpelj in kerhlov smo tudi nekaj přidělali, kodar jih ni suša vzela. Ćbele so nam bile prav lepo izrojile; al suša napře in napře jih je pregnala, in se ostale so
čisto malo nabrale.
Vsacega domoljuba mora veseliti viditi da je pri
nas zmirej več sol. V naši Komenski fari ne boš so-
seske najdel, da bi učilnice ne imela, ki ima ali svo
imenuje im
jega posebne
telja, ali se pa trudi ob pripravnom
mot haji; on obrezuje, poročuje in pokopuje. 4) M sini ali oklicovavci vsakdanjo petkratne molitve iz mi
naret mošejnih
Kaj
so našim mežnarjem zlo enaki
Emiri ali žlahtniki profeta.
Žlahtniki profeta se scer ne doštevajo ulemom, vendar se glavar njih Na k i bal Ešraf in pa MiriAlem verstita med perve častnike ulemov. Emir je arabska beseda in pomeni prav za prav knez, turški bej. Emiri so najti v vsih stanovih Turkov.
času dušni pastir z mladino. Zato boš pa tudi vidil pri službi božji otroke od šestih let naprej brez razločka z molitvinimi bukvicami v rokah, ravno tako tadi odra-
šene fante in dekleta.
Veliko hvalo zasluži deželska in duhovska oblast
posebno pa prečastiti gosp. Andrej Kocman, tehant in
tukajšni okrajni šolski ogleda, ki pri vsaki priložnosti
si verlo prizadevajo za napravo novih učilnic in krep-
9
Muderi ali učitelji.
kejši ustanovljenje že obstoječih. Bog jim plati njih lepi trud ! :	< ig 3
n.
Seminišče ulemov so
d
9
ker
izmed mu
derov ee volijo ulemi. V Brusi je bilo pervo madresje osnovano. Muderi so tudi predstojniki deseterih učilnic, ktere morajo vsi muderi doveršiti, preden zamorejo do
Novičar iz mnogih krajev

Za železnico čez Semerinško goro je došlo iz Vir
temberškeg
t
h 1 a p o n o v (lokomotivov) ; dva
slazbe m
t
priti
Muderi celega carstva pa se
poskušajo že delj časa prav srecno.
Mesto za novo
razdelijo v 3 verste
o
v
Carig
radu
2) v Adrianoplu
Dunajsko cerkev v spomin
otetbe cesarjevega
v •
in Brusi, in 3) v druzih deželah carstva. Dolga pot teljstva pelje še le k večim službám ulemov.

Derviši so
našim
g) Derviši.
minihom nekako enaki.
ljenja je že določeno: zidala sa bo v predmestju Renn weg blizo belvedêra.— Na Ogerskem zmanjkuje ere bernih in papirnatih šestic. — V Aradu so zasačili čio
Števil
veka
ki je pozlaćene tutke za cekine izdajal
» • X, . f • • ^ II I«	v •
0
na Marskem se tudi v Šl
Galicii razsiria
Kakor ► veja
turskih redov je okoli 30. Naj imenitniši so: Nakšbendi, kuga; v Gal Newlewi, Begtaši, Kadri, Kalveti, Rufaai in Kadri, jih je poginilo Vsak red ima svojo obleko. Po postavah redov mora da po kmetih na Erdeljskem m
429
je zboleio 637 goved, izmed kterih
novicah smo brali
V Požuri8kih
*
e čudno vražo
©zdravljajo;
ce namreč kdo za merzlico zbolí, epleza
Ko pride mati nazaj in vidi, da je neubogljívi fant
eden iz rodovine bolnika nag na hišne vrata in 3krat spet terdo zaspal, jo zgrabi jeza tako, da prime za
• •
zaupije: „
sosedje ^čujte ! tega ali to (kliče ga po imena) sekiro
in trikrat po glavi vdari
otroka, ki je v ka
merzlica trese". Če se bolnik kadarkoli ozdravi, ma je hinji spal. Mertev je obležal. po njih mislih ta klic
pornag
al.
Bog
daj norcem pamet!
To
viditi y se prestrasi
da se zgradi. Perva misel ko se zvé, da je otroka umorila.
Na Napolitanskem so med Acerno in Scafari zadeli je bila: kaj bo z njo, čevlje pod zemljo na staro po pretresu zasuto me- Skrije tedej mertvo truplo; drugi dan pa ga začne re-; ko so začeli hiše izkopavati, so našli v eni brona- zati na kose; naj poprej odreže nogi, za tem roki
sto ;
ste kmetijske orodja, 2 kostnjaka človeška in tičjega.
enega
in na zadnje glavo in vsaki del je razpoložila na drugo
Naj novejši no vica o turško-rusovski mesto, da bi tako skrila hudodelstvo.
vojski je, da so na Dunaji poročniki austrianski

pruski
*
Al roka pravice jo vendar doseže« Vse je obstala
angležki in francozki izdelali po mir i v no pismo, od	sama sodníi, in ker nic přič bilo ni, je bila cela pre
kterega se misii, ga ga bosta Turk in Rus poterdila,	iskava kmalo pri kraju.
ker se v njem Turkom vse to zagotovlja, kar bi scer	Sodnija jo je krivo spoznala, in po ostřih bese«
po srečni vojski doseči zamogli, Rusu pa se tudi obeta	dah postave obsodila na v i sli ce, vendar pa je izrekla
r
Ta
spolnitev njegovih terjatev brez škode za Turčijo.
pomirica je stari predlog angiežkega poročnika Redcliffa, sebi scer grozepolno Ie dostojno je prenarejen. 6. dan t. m. je bil poslan sul- mater cesarjevi milosti.
da zavolj mnogih okoljšin, ki zlajšujejo samo po
hudodelstvo, bo priporočila nesrečno
tanu v Carigrad; v drogi polovici t. m. se pričakuje toliko bolj zadovoljin odgovor, ker je Turčija v veliki
dnarni stiski, Rusu pa tuđina vsako vižo bolj kaže
>
se
Štajerskim Slovencom !
V zahvalen spomin srečne otetve našega svetlega
pomiriti, da se ne vname vesoijna vojska, ktere konca no bena človeška modrost ne previdi. Pomirivne obravnave cesarja Franca Jožefa I. 18. februarja jesporocila, ka
se tedaj dosihmal ne bojo pretergale, če tudi vojska na
kor je bilo v „Novíeah" že povedano, štajerska prišted
Turškem ne preneha. General Budberg je izvoljen po- nica ali šparkasa 12.000 fl, sr., naj bi se skoz 6 let, glavar Moldave in Vaîahije. Sultan terja turško po- vsako leto 100 daril, vsako dařilo po 20 fl. med naj sádko v 3 serbskih glavnih krajih, ktere pa knez ne pridnejše štajerske družinčeta razdelilo — na god pre-
đo voli. Stari in mladi Miloš sta nek blizo Serbskega. svetlega cesarja, 18. augusta.
Cernogorce kroti nek le opomin austrianske vlade, da ne
Za tako dařilo smejo prositi vsake verste hlapci
napadajo Turkov. Sultan hoče nek kmalo sam na vojsko iti. m dekle, vincarji in vincarce, kteri so naj manje
lz Dunaja. Naj naznanijo „Novice" sledečo stra- deset let zaporedoma pri tistem gospodarja
"	.......	»V...	.	.	,.
>
sno prigodbo.
spodu ali hisi služili, in so zmirom prav zvesti
5
gole po
Pred več mesci so našli na Dunaji in okoli Du- pridni bili in sploh se dobro in pošteno obnašali.
naja na več krajih kosce mlađega človeškega
tii eno nogo,
tam eno roko, drugod glavo itd.
trupla,
Nihče ni poznal nesrečnega otroka, nihče ni mogel uga
niti, kdo bi bil dopernesel tako hudodelstvo,
5. dan t. m. je stala pred sodbo na Dunaji hudo
Prošnja za dařilo se mora pisati na c. k. štaj. kme
tijeko družtvo v Gradec, vpoloži pa se vsakod pri kme
tijski podružnici senca) vsakega leta.
barem do konca januarja (pro
tudi ne drugih
Ni
prilog, toda
y
treba koleka ali štempelna razun prošnika ali prošnice otroka! morajo tudi domaći g. fajmošter in župan, in gospodar Strah in groza preleti cloveka to slišati," in vendar je ali gospodinja podpisani biti, kteri s svojim podpisom
V	alt	Y •	v « fl	i	«V	f
delnica
lastna mati
nesrečnega
hudodelnica
milovanja vredna. Čujte prigodbo!
poterdijo, da
je v prošnji vse prav in resnicno povedano.
Ana K,.. je žena nekega koćjaža na Dunaji in mati 10 otrok, ktere si je prizadevala v vsem pobožno
V prošnjo mora zapisati:
ime, primek,
izređiti in pošteno přeživili. Ona in moz njeni sta dělala, kar sta mogla, prerediti veliko družino svojo; si
y
ene krajcarje več prislužiti je pobirala pridna mati celô konjske fige po ulicah, ki jih je prodajala strojarju,
Edini njenih otrok, ki je bil včs popačen in na nobeno vižo se poboljšati ni dal, je bil nesrečni Jurče. Še le 12 let star, je bil že 14krat policijsko kazno-van; ker se mu nikoli delati ni poljubilo inje vkrađel kar je vidii, ga je mati sama dvakrat v prisilno delavšnico peljala in enkrat je prosila, da bi malopridneža vzeli v
starost, ve'ro, kraj rojstva in službo tistega ali tište, ki za darilo prosi: ali je hlapec kočjaž, dekla, vincar itd.;
stan gospodarjev ali gospodinjin s hiš-nim imenom in hišno številko, faro in sosesko ali vas;
koliko let že kdo Dri tistem gospodarju služi in ko-
ime, primek,
i
pokornisnico mladih hudodelnikov v Pencingu polegDunaja,
HHH^HRHHl Pri
liko dobiva službe na leto ali mesec da se đružinče po vedenji pođpisanih nikoli ni tak pregrešilo, ki bi kaštige vredno bilo, temoč se zmirom prav pobožno, pošteno obnašalo, da je prav pridno, skerbno, zvesto bilo in
svojega gospoda ali
Malo dni pred groznim hudodelstvom je Jurče ravno spet iz zapertja staršem domů poslan bil. Zdaj ga ob-
?
derži mati pri sebi, da
ž njo v delo hodil in se mo
gospodinjo rado imelo posebno še se bode slednj povedati, da
priporocil, kteri
more
je menda z lastno nevarnostjo pomagal
rebiti tako odvadil nemarnosti svoje. Ana K... je hodila vsaki dan tudi v mesto v neko hišo ljudem derva in vodo nosit in je hišniku pomagala, si tako kak krajcar prislužiti. Tudi Jurćeta vzame sabo.
pri
kugah,
pri
strežbi v
da je bi!
zadovoljnosti i u
varčnosti, da si je kaj prihranil, posebno če ima
pri požarih, pri povodnj nevarnih boleznih njegovih domaćih dru
gim
gled lepega reda, sna
(TO
1
Drugi dan ga spet zgodaj zjutraj pokliče
?
da
gre
varčne knj
• V .
itd
i njo v delo, al on noće vstati, in ko mati leniiha po
Če prav pridno družínče pervokrat darila ne dobi,
krega, zaupije nad njo, naj mu
dá
mir
i
ter pravi

ne
ker se je zadosta se pridnejsih oglasilo, naj se d r u g o
bom dělal ne; bom že živel od tega, cesar si bom pri- leto in poznej spet za darilo prosi, ako je še zmirom v
kradel."	' ^
Se enkrat mu oštro reče mati, naj vstane, in med tem gré zajterk pripravljat za družino.
tišti službi.
To na znanje tistim Štajercom, kteri nemških no
vin ne berejo.
Z.