Slovenski List:
Štev. 79.
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
V Ljubljani, v petek 31. decembra 1897.
Letnik II.
»Slovenski Ll»t“ izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka slane 5 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nofrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče Stev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Slovenci I
Za nami je jedno leto napornega časni karskega delovanja. Naš program je znan. Razvili smo ga pri ustanovitvi lista, pojasnjevali smo ga tekom leta v mnogih slučajih. Slovensko-slovanska ideja, socijalna reforma, razširjenje vo lilne pravice in drugih državnih ustanov v prid najširših slojev ljudstva, to so glavne točke našega programa.
Apelovali smo na složno delo vseh dobro-mislečih Slovencev, ker smo v dno duše prepričani, da je za naš mali narod jedino v složnem delu rešitev, v neslogi in razporu pa gotova narodna smrt.
Naglašali smo,, da se složno delo dejstvuj v tem, da slovenski:javni zastopi in Slovenci v obče podpirajo izključno le slovenske trgovce, obrtnike in slovenske naprave, a to ne iz narodnega šovinizma, temveč le zato, ker na ta način zistematično delujejo naši nasprotniki že dolgo časa v propast našega naroda. Le tako se bodemo obdržali na površju kot slovenska narodna individualnost, ako bodemo v svojo obrambo dosledno izvajali geslo: Svoji k svojim!
Naglašali smo opetovano, da je složno delo mogoče, ker v narodu samem in velikem delu inteligence načelnih razlik nij.
Narod hoče slovensko politiko in gospodarsko delo, in ne mara da bi se mu vsiljevale umirajoče menšesterskoliberalne ideje, ki niso ne s prosveto, ne z narodnogospodarskim napredkom v nikaki zvezi.
V	obče je pa narod sit svojevoljne diktature prepirajočih se ljubljanskih prvakov.
Razmere pri nas so se jele obračati zadnji čas na bolje. Ideja sloge prodira v kroge, kateri so jo še pred kratkim najodločneje pobijali.
Da je temu tako, razlagamo si iz državnozborskih homatij in iz vedno očitneje nastopajočega nemškega šovinizma. Da pa najdejo ti najnovejši nositelji slovenske sprave pri nas ugodna in pripravljena tla, je nemala zasluga „Slovenskega Lista," ki je z brezobzirno kritiko
neprestano kazal na nujno potrebo združenega dela proti tujemu navalu.
Jedna glavnih točk našega programa, namreč sloga na Kranjskem, bode se dosegla, naj si že bode v sporazumljenju aktivnih politikov, ali pa tijdi proti volji nekaternikov, kajti toliko zdravega razuma prisojamo še vedno slovenskemu ljudstvu, da se ne bode trgalo in ruvalo med seboj v tako osodepolnih časih za slavo in gospodstvo dveh, treh oseb.
Vender naše poslanstvo ni še izpolnjeno. Sloga ni še gotova, ona 3e mora še le izvršiti. In ko bode sloga in mir na Kranjskem, obračal bode lahko list svojo pozornost na to, da sloga rodi svoj pravi sad: slovensko složno delo. Četudi sloga ni še gotova, upamo, da jo kmalu pozdravimo. Od sloge pa do složnega dela je pa še jeden, in najvažnejši korak, ker vsaka sloga brez navdušenega dela je piškava in ničvredna.
V	teh važnih trenotkih preobrata slovenske politike na Kranjskem smatramo za sveto dolžnost, da vstrajamo na straži, neodvisni od obeh kranjskih strank, zastopajoči le občeslovensko korist.
Upamo, da nam v obrambo vseslovenskega programa ne bode treba poslej vihteti meča, in da bodemo mogli tem uspešneje posvečevati svoje moči prospehu naroda na prosvetnem, gospodarskem in socijalnem polju.
Kdor odobrava naše stremljenje, podpiraj nas, bodi si gmotno ali pa z dopisi. Naše delovanje je nesebično, ne iščemo niti slave niti denarja, iščemo le blagor slovenskega naroda
Konzorcij »Slovenskega Lista“.
Mislimo naprej I
Živimo v času brzojava in brzoglasa. Z neznansko naglico se podi mimo nas na političnem obzorju nepričakovan dogodek za dogodkom. Sedaj stojimo v znamenju absolutizma. A dolgo to ne more trajati. Sluti se sploh, da stoje pred durmi še imenitneji dogodki, ki bodo pretresali in celo preminjali lice državi. Slovani,
in zlasti mi Slovenci, čujmo, da nas ti dogodki ne najdejo nepripravljenih! Mislimo naprej!
Celo nemški listi prinašajo vedno bolj določne trditve, da naj pade dualizem in naj se Avstro Ogerska razdeli v narodnostne skupine, katere naj same upravljajo svoje kulturne in gospodarske zadeve, in le za vojno in druge skupne stvari naj se napravi mal parlament. To so jako važna vprašanja, s katerimi se nam bode znabiti pečati že v novem letu. Za danes navajamo samo kos članka iz splitskega „Je-dinstva", ki se glasi:
„Kaj hočemo? Hočemo, da se slovanske zemlje na slovanskem jugu stope v jedno celoto; hočemo, da se naredi konec zistemu v slovenskih zemljah ter v Istri in Hrvatski in negotovosti v Dalmaciji. Ali se temu kdo protivi? Ali se more, ali se sme protiviti le jeden Slovan, ako mi hočemo, da nehaj italijanska predrznost v Istri, germanska v Sloveniji, madjarska v Hrvatski in Slavoniji, in izgini tudi sama misel, da je Dalmacija nemška Thule? Hočemo, da živimo svoje življenje in da vsi mi, ki govorimo jeden in isti jezik, pa naj se imenujemo Hrvate, ali Srbe, ali Slovence — bodemo gospodarji v svoji hiši.
Hočemo še ntfkaj: da Slovenija bodi svobodna in močna, od Hrvatske nerazdružljiva, da na jugu monarhije dvignemo slovansko državo, katera bi bila največja in najsilnejša v monarhiji. Za to mi ne vidimo drugega pota, kakor onega, po katerem se gre v Zagreb. Hrvatska je stala v sredini Jugoslavije, Hrvatska je tudi sedaj država, ki ima jedina pogoje, da skuplja okoli sebe družice svoje. S llrvatsko zamorejo tudi Srbi in Slovenci mnogo, zamorejo vse. Brez Hrvatske niso oni nič, kakor tudi mi nismo nič brez Srbov in Slovencev.
Zato se zelo veselimo novega gibanja v vrstah hrvatske, slovenske in srbske mladine. Zaradi tega mi pozdravljamo tudi „ Narodno Misao“ in „Novo Dobo". A kaj hoče to novo gibanje? Da nas zbliža, da se spoznamo, da nas složi in zjedini. Nekateri se boj6, da se bode s tem škodovalo hrvatskemu imenu — hrvatski
Slovensko gledališče.
Slovenska opera. — H a 1 k a (Helena) opera v 4. dejanjih Stanislava Moniuszka. Po dolgi dobi italijanizma vrnila se je naša opera zopet k skladbi slovanski in podala nam je sinoči prvič skladbo poljsko. Pri milini sorodne nam glasbe čutili smo se nekako okrevane in napojili smo se s krepostjo, katero ponuja rodovitni tok slovanskega bistva. Prav značilni so se nam zdeli elementarni izbruhi radosti v posameznih aktih in pa prisrčni pozdravi „Živela Poljska", ki so odmevali demonstrativno po lepem našem gledališču. Podalo se je narodu zopet nekaj, po čemur hrepeni njegova narav. Stopila je na slovenski oder „Halka“ daleč in široka znana opera, kije poljskemu narodu v ponos. Zložil jo je Stanislav Moniuszko (rojen 1. 1619., umrl 1. 1872 v Varšavi), bivši kapelnik gledališča in profesor na konservatorju v Vilni, plodovit skladatelj, ki šteje med svojimi deli nič manj kot 15 oper. „Halka“ in pa BStrašni dvor8 sta med njegovimi operami najbolj znani. Dejanje je jednostavno, kaže nam boje in trpljenje nesrečne Halke, dekleta
iz gora, katero žene neukrotljiva ljubezen k nezvestemu plemenitemu Jašku, „sokolu oholemu", v smrt. Poezije polno libreto podalo je skladatelju obilo najlepših prizorov. Glavna oseba Halka sama je naravno in vzpričo take naravnosti umetniški koncipirana prikazen, polna poezije in vročih čutov. Temeljni značaj skladbi je otožno hrepenenje ljubeče Halke, ki se dviga v ljubim-skih prizorih k triumfujočemu, glasno in jasno vzpenjajočemu se spevu. V liriških partijah, ki prevladujejo v operi, posrečil se je skladatelju neutajljivo slovanski značaj, tu nam je podal Moniuszko bogati vrelec najraznejših akcentov in izrazov slovanske duše in slovanskega mišljenja Plemenito in simfoniški zabarvana nas interesira glasba Moniuszka od konca do kraja in ni ji na kvar niti visoki patos, s kojim je mestoma obdana. Težavno partijo Halke podala je gdč. Ševčikova znamenito v igriškem in v glasbenem oziru. S čudovito lahkoto razvija se njen toli simpatiški in pa za liriške kakor tudi za dramatiške izraze jednako sposoben glas, vselej zmagoslavno k najboljšemu uspehu. Gosp. Raakovic5 (Jontek) prikupil se je nam navzlic
indispoziciji. Muzikališki je'njegovo petje vzorno, in odlikuje se g. Raskovid po čutu in strasti, s kojo podaja to svojo vlogo. Pomjan gosp. Fe-dyczkowskega bil je v maski in v igri krepka prikazen in jednako krepak v svojem patetičnem petju. Družila sta se k imenovanim gosp. N o 11 i kot Januš in gdč. Horvatova kot Zofija s polnim uspehom in smemo pohvaliti tudi ostale predstavljalce gg. Rusa in ŠtaKicarja. Omeniti nam je jako srečno po gospodu Fedyczko\vskem vprizorjenih plesov v prvem dejanju poloneze in mazurke. Odveč se nam je zdela le neumestna in nelepa bengalska raz svetljava ob koncu opere. Kapelnik g. B e niše k vodil je predstavo z resno vnemo in mu na vspehu prisrčno čestitamo.
Došlo je znatno število brzojavnih pozdravov s Poljskega in Češkega. Novega leta večer se bode „Halka“ ponavljala kot slavnostna predstava o priliki otvoritve mestne elektrarne. Nadejamo se, da bode tedaj gledališče številnejše obiskano, nego je bilo ob premijeri, in da pride, če se bodo brzojavi prečitali, do pojava slovanske vzajemnosti,
misli. Mi se ne bojimo, marveč smo uverjeni, da bode novo gibanje neizmerno koristilo hrvatski misli; brez. njega, brez tega gibanja, bi se ona ne mogla nikdar niti oživotvoriti.
Zjedinjena mladina hoče napraviti pot zbli-žanju, in ko ga napravi, kam naj se složni bratje napotijo, da zgrade tako Hrvatom, kakor Slovencem in Srbom, svobodni skupni dom, ako ne po potu do Zagreba?
Kdo naj se pa,, izmed toliko raztrganih zemelj na slovanskem jugu, postavi na čelo, da se tako izrazimo, slovanski pijemonteški ulogi, ako ne Hrvatska? Zastonj je, ogibati se te misli, Hrvatska je v sredini, je še danes država in je sama po sebi prirodno središče slo venskega in srbskega svetču Kriv je pa naš razpor, ako Hrvatska sedaj ne more delovati na izvrševanje velike zadače. Naš razpor vzdržuje v njej znani zistem. Ko se Hrvati in Srbi zbližamo, ko se zjedinimo, postavi se Hrvatska na svoje noge.
Iz vseh teh razlogov se ne protivimo novemu gibanju, ampak je pozdravljamo. Vsak korak v slovanskem smislu bode koristil slovanski misli. Brez nje, brez Hrvatske, se ne da, se ne bo, in se ne more rešiti slovansko vprašanje na jugu, novo gibanje bode pa vsaj približalo Srbe slovanskemu gibanju, v katerem je-dino Hrvatska pričakuje svoj spas.
Tako bodemo vsi na jugu, kakor tudi Čehi na severu, vedeli, kaj hočemo. Udušiti hočemo med seboj vse one razprtije, katerim smo doslej žrtvovali srečo, svobodo, bodočnost in jedinstvo domovine. “
Izvirni dopisi.
Iz Metlike, 29. decembra. Bere se od dveh knezov, ki sta igrala šah, med tem ko je sovražnik njuno mesto oblegal in z vso silo se v mesto zaganjal. Vojak za vojakom je prihajal njima poročat, da je nevarnost velika in da je treba vse moči napeti, če ne bo mesto padlo. A kneza sta bila toliko zaljubljena v svojo igro, da nista utegnila misliti na brambo. Sovražnik je mesto razdejal in prebivalce ž njima vred pobil.
Ali ne vidimo nekaj takega tudi v nas Slovencih, posebno na Kranjskem ? Ali ne igrajo naše stranke, ali, prav rečeno, njih voditelji, tudi šah, med tem ko kruti sovražnik v naš tabor prodira, tako da nam že od vseh stranij bobni na ušesa njegov zmagoviti „heilo“! Naše stranke pa, namesto da bi branile domači tabor proti skupnemu sovražniku, so pa tako zatelebane v šah, to je v mejsebojni prepir za osebno čast, da vsi trezni rodoljubi že resno obupavajo nad bodočnostjo naroda. Pri vsaki volitvi so pa naši veljaki pri delu: topovi grmS, a ne na so vraž nika, temuč na domačine, na volilce, kakor da so volilci krivi, da imamo na Kranjskem dve stranki in bratomorni boj.
Ako si stranki ogledamo, vidimo da sta obe zavozili. Iz teh strank ima slovenski narod svoje zastopnike. In kakšni so ti zastopniki? Cvet strankarstva so, ker so bili voljeni od skrajnih strank. Mar. jim je le blagor stranke, a ne blagor naroda. Koristi volilcev so jim deveta briga. Obe stranki kličeta: „Narod, bodi zaveden! narod, pomagaj!" Narod pa obupuje, ker ga kličejo le v bratomorni boj, ko ima polne roke dela za svoj obstoj. Narod gleda žalostne posledice boja in zaupanje do voditeljev mu gine od dne do dne vedno bolj.
Vprašal bi Vas, velmožje, Vas, voditelje obeh strank: kaj pa ste storili za narod ? Ali ste pomogli kmetu, obrtniku? kaj ste storili za narodno gospodarstvo ? Ali veste, kaj je rekel neki češki tovarnar, ki je bil v Celju pri slovesnosti otvoritve „Narodnega Doma" ? „Vse je lepo, lepa navdušenost, ali kaj to pomaga? Kje je vaše na rodno gospodarstvo? Ves denar vam gre na tuje, še za ličilo (biks)! Kaj vam hasne vsa navdušenost, kaj vse slavnosti, ko pa narod nič nima! Glejte, da dobite gmotno podlago v umnem . narodnem gospodarstvu, potem lahko gledate v bodočnost!" A na to so pa naše stranke pozabile in to mi možje iz naroda najbolj obžalujemo.
Ustanovi naj se nova stranka, v kateri ne bode odločeval ne samo advokat in ne samo
duhovnik, ampak zastopani naj bodo v njej vsi stanovi, od kmeta do učenjaka, in kdor je naj-modreji, ta bodi voditelj brez ozira na stan. Sinovi naroda, opustite bratomorno in smešno strankarstvo, združite se in pustite osebnosti! iar je dozdaj bilo, naj se pokrije z debelim plaščem in nastopi naj nova ljudska stranka, katera nam bodi zvezda vodnica na političnem in gospodarskem polju ter voditeljica v boju proti sovragu slovenskega naroda. Ako bomo jedini, je zmaga naša!
S Koroškega, 27. dec. Veselo so pozdravili Slovenci pred štirimi leti nov nemški list, ki je zapisal v svoj program, da hoče biti pravičen tudi Slovanom, da se hoče boriti zoper irivico, naj pride od koderkoli. Zacvel je tudi nam Slovencem up, da smo našli prijatelja tudi med Nemci, prijatelja, ki bo pomagal, da se razprše napačni nazori o našem gibanju tudi med narodom, ki je tako jednostransko poučen o nas. Začetek je kazal lepo. Žal, da je postalo kmalo drugače, in sedaj je „Reichspost" list, ki se ne more, ali noče ustavljati valovom nemško-nacijonalnega toka. Tudi zdaj še blesti na čelu lista napis: „Nezavisen dnevnik za krščansko ljudstvo Avstro-Ogerske". Napis se ni izpremenil, predrugačil se je pa duh lista. Src odločilnih oseb krščanstvo ni tako prekvasilo, da bi sodile in pisale istinito krščansko - pravično, ne oziraje se na levo in desno.
„Reichspost" z dne 16. decembra piše o upokojitvi deželnih namestnikov:	Rinaldinija,
Schmidta-Zabierowa in drugih. Ko piše o upokojitvi Rinaldinija, torej o stvari, ki Nemcev direktno ne srbi, sodi še objektivno in priznava, da je bil zadnji čas, da so odstranili tega moža. Povdarja, da ni dovolj, da je šel vodja, temveč, da je treba premembe vsega zistema. — Vse drugače j:a piše o upokojitvi koroškega dež. predsednika. „On je znal ohraniti mir med na-rodnostima, kolikor se je dalo, njega bodo iz-premile simpatije skoro vse Koroške tjekaj, kjer si bo izbral kraj pokoja. Upamo, da bo njegov naslednik povzel tradicije svojega prednika in jih nadaljeval".
Res lepo upanje! Ko ne bi mi koroški Slovenci upali ničesar druzega, nego „Reichspost", bilo bi pač boljše za nas, da zakličemo svojim bratom onkraj planin: „Mortui vos salutant", ne pa „Morituri“. Koroškim Slovencem je le dvoje mogoče: Ali boljša bodočnost, ali smrt. In če bo naslednik Schmidta Zabierowa nadaljeval delo svojega prednika, potem nas čaka počasen, a gotov pogin. — Ta „mir“, ki je vladal na Koroškem doslej, označil je „Mir“ že tolikokrat, označili so ga drugi slovenski listi tako, da bi „Reichspost“ lahko vedela, ko bi se hotela poučiti iz pravih virov, kakšen je ta „mir". Če fant, ki ima od rojstva sčm trde kosti in močne mišice, ki dobi doma od očeta in matere vsak dan krepilnih jedij, mesa in pogače — če ta fant pobije na tla dečka, kateremu je dala narava slabotno telo, in kateremu skuha mati enkrat na dan krompirja v oblicah — potem je tudi mir, in ta mir traja toliko časa, dokler se pobito revše ne skuša dvigniti. Kakor hitro pa hoče vstati, podere ga močna pest surovega zmagalca nazaj. — To je naš „mir"! In moža, ki je toliko let vzdrževal tak mir, naj bi Slo venci spremljali s svojimi simpatijami na kraj pokoja! — Ne! Tistega bomo simpatično pozdravljali, ki bo prevstrojil ves zistem, tistega, ki bo priznal, da živi na Koroškem tudi naš narod, ki nima skoro nobenih pravic, ki je pa opravičen, terjati jih in se jih posluževati.
Na Koroško mora priti mož, ki ne bo klečeplazil pred nemško nacijonalnimi kričači, ki ne bo njim na ljubo izpostavljal Slovencev vsakor-šnemu sramotenju, kakor je bilo ob zadnjih demonstracijah. Pravični deželni predsednik mora ščititi manjšino pred večino, mora razodevati centralni vladi želje obeh narodnostij, pa ji tudi povedati, katere želje so opravične, in katere ne.
Najhujša rana na telesu našega naroda so slabe, malo verske, pred vsem pa ponemčevalne šole. — Lansko leto je rekel neki izkušen kmečki možak (bilo je ob času volitev v državni zbor): »Starejši možje so še na naši (slovensko-kato-liški) strani, a mlajši so vsi v onem (nemško
nacijonalnem, ozir. liberalnem) taboru". Torej tista generacija, ki je vzrasla pod vlado Schmidta-Zabierowa je po večini izgubljena za nas. Saj ni drugače mogoče. Če učitelj i pretepavajo tiste otroke, ki ho dij o k slo venskim uram, in če so ti učitelji ljubljenci vlade — no, potem je le čudno, da še vsi slovenski otroci niso potujčeni.
„Reichspost“ torej ni list, za kateri bi se mogli Slovenci še vnemati. Z ljudmi, ki trdijo, da so Nemci stiskani, bodisi v Pragi ali v Ljubljani — s takimi ljudmi se ne da govoriti. Bob bi metal ob steno, kdor bi hotel dokazati nemškemu šovinistu, da bije Slovenec in Slovan sploh, boj za pravično stvar. — Z vidnim veseljem je navajala „Reichspost“ glasove nekaterih poljskih listov, ki so bolj reservirano pisali o shodu v Krakovu. Nekako potrta je in sama ne ve, kako bi očitala Poljakom, da so se tako izpozabili, da so poljubljali „šoviniste" — Čehe. Upam, da lepe besede, s katerimi vabi „Reichspost“ na naročbo, ne bodo zapeljale nobenega Slovenca.
Razen „Vaterlanda“ ne poznam niti jednega večjega lista med Nemci, na kateri bi se z mirno vestjo mogel naročiti pravi narodnjak. In ko tako premišljam o časopisju, obžalovati moram vedno iz nova — neslogo na Kranjskem Sloga bi nam mogla ustvariti jeden velik slovenski dnevnik, da ne bi rabili nemških. — Božični čas je bil tu. Pisali so se članki, ponavljale so se besede: „Mir ljudem na zemlji!" — Minuli so lepi prazniki, napočilo bo novo leto, in z novim letom se porodi za Slovence nova doba — združenja, sloge! — Ali res? Žal, ne morem biti čist optimist, da bi bil prepričan o vresničenju tega idejala. Za sedaj nam ostane — up! Da se ta up čim preje uresniči, treba je, da prodre ideja, katero širi „Slovenski List", v vedno širše kroge. Zato voščim Vam, g urednik, vsem Vašim sodelavcem in Vašemu in našemu „Slovenskemu Listu": Veselo in še bolj srečno novo leto!
V novem letu v vsakem krogi
Pesem glasi se — o slogi!
Politiški pregled.
Trinajsto zasedanje državnega zbora se
je dne 30. decembra zaključilo s cesarjevim lastnoročnim pismom. V letu 1897. so se končala tri zasedanja. Ko se snidejo poslanci na novo zasedanje, bode zopet treba voliti novo predsedstvo obeh zbornic, dotlej pa ostane sedanje predsedstvo v svojem poslu. Poslanci so izgubili imunitetno pravico. Vsi predlogi in nasveti, ki so se napravili v zadnjem zasedanju in se niso rešili, so vrženi v koš.
Vladne naredbe, izdane na podlagi § 14., so izšle dne 29. t. m. Vlada si dovoljuje bud getni provizorij za šest mesecev. Ker so iz pro-vizorija izločene postavke za investicije v znesku 29 milijonov, črtana je tudi zgradba novega kolodvora v Ljubljani. Med krediti se dovoljuje za prelaganje ceste in most čez Krko pri Novem Mestu 24.000 gld., za cesto pri Težki Vodi
10.000 gld, za cesto Sv. Lucija-Idrija 12.000 gld.,
15.000 za razne prezidave pri šolah in cerkvah na Kranjskem, 5000 gld. za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani, 9.900 gld. za popravo starega gimnazijskega poslopja in 3.140 gld. za botanični vrt. — Naredba preminja tudi nekatere določbe o kolkovanju in sodnih pristojbinah. Dalje so izšle izvršilne naredbe in njih pojasnila.
V štajarskem deželnem zboru nameravajo nemški nacijonalci, kakor kaže nastop barona Rokitanskega v prvi seji, uprizoriti hude napade na državnozborsko desnico. Gotovo na izzivanje nemških Štajarcev ne bodo molčali tisti kranjski poslanci, ki še nimajo prodane duše.
Nižjeavstrijski deželni zbor je soglasno sprejel predlog dr. Koliska, da je učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah izključno le nemščina, ker je Čehov v Sp. Avstriji le 4%. Nekako toliko, kakor ondi Čehov, je na Kranjskem Nemcev. Bilo bi tedaj primerno, da sklene kranjski deželni zbor: „Na Kranjskem je le slovensščina učni jezik v vseh ljudskih šolah."
V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bil včeraj tak ropot, kakor nekdaj v državnem
zboru. Žid Noske je očital dr. Luegerju, da naj se zahvali Badeniju, da je župan. Nato je nastal grozovit krik, ki se dolgo ni polegel.
Dunajski narodnostni klub, ki obsega Slovane in zlasti Čehe, je sklenil protestovati proti sklepu nižjeavstrijskega deželnega zbora, da bodi nemščina v Nižji Avstriji izključno učni jezik na vseh šclah. V ta namen se skliče dne 2. januvarja na Dunaju javni shod. Upa se, da takega zakona cesar ne bode potrdil.
Poslanec Madejski se je izrekel v pismu do volilcev, da naj vlada spremeni jezikovne naredbe na Češkem tako, kakor želš Nemci in naznanja, da je izstopil iz parlamentarne komisije desnice, ker se ne strinja z večino poljskega kluba. Tako trde nemški listi. Češki »Nar. Listy“ so pa objavili včeraj dopise poljskih poslancev Madejskega, Rutowskega in Lewickega, v katerih ti poslanci razglašajo, da so odločno za utrjenje klubov desnice Nemci tedaj zastonj vrtajo!
Wolf je bil dne 30. t. m. pri dopolnilni volitvi za deželni zbor v kmečkem okraju Toplice s 117. od 216. glasov izvoljen deželnim poslancem.
V	češkem deželnem zboru v Pragi se pač ne bode upal tako razgrajati, kakor na Dunaju.
V	Opavi je imelo dne 23. t. m. shod 200 čeških županov, ki so zahtevali, da se izvede narodna ravnopravnost tudi v Šleziji.
Društva nemških buršev v Avstriji pošiljajo svoje zastopnike v Velikonemčijo, da na posebnih shodih sklepajo zveze med nemškimi in avstrijskimi »buršenšaftmi". — V Hebu so te dni zborovali nemški vseučiliščniki, Hujskat so jih prišli tudi nemški profesorji iz Prage. Zvonec so nosili Židje.^
Gališki Židje so imeli 26. t. m. v Lvovu shod, na katerem so se posvetovali, kako bi si svoje stališče v Galiciji še bolj utrdili in tako dosegli, da bi Gautscheva vlada pri imenovanju državnih uradnikov Žide kolikor mogoče upoštevala.
Srbski narodni zbor v Vršecu je ogerska vlada zabranila. Uložil se je protest.
Turčija je Rusiji dolžna še mnogo mili jonov od poslednje vojne. Rusija je mirno čakala; sedaj pa, ko vidi, da se oboružuje in naročuje Turčija orožje v Nemčiji, zahteva Rusija, da jej začne vračati dolgove, zlasti iz tistih zneskov, ki jih bode dobivala od Grške za odškodnino po vojni.
Kitaj namerava pod rusko garancijo napraviti veliko posojilo in zato Rusiji dati monopol na železnicah na severu velikega zidu in za carinskega nadzornika priznati kakega Rusa.
Domače novice.
„Slava Leonu XIII. — demantnemu maš niku!“ Tak6 bode donelo jutri po vseh deželah katoliškega svetA Tudi verni in rimski stolici vedno udani Slovenci se radujemo, da nam do-‘ brotljivo nebo toliko let ohranjuje po telesu sicer šibkega, a po duhu vedno čvrstega vladarja katoliške cerkve in zlasti Slovanom od srca naklonjenega očeta. Mnogo vode se je uteklo od dne 2. marca 1. 1810., ko je bil rojen, od dne '31. decembra 1837, ko je bil posvečen v maš nika, in od dne 3. marca 1878, ko je bil slovesno kronan za papeža Leon XIII. Želimo, da bi se je uteklo še prav mnogo, preden ugasne na katoliškem nebu zvezda učenosti in izredne modrosti, ki siplje blagodejno luč resnice in tolažbe tudi v najbolj temne kote človeške družbe.
Knezonadškofom goriškim je .dne 30. decembra' cesar imenoval ljubljanskega knezoškofa Njega prezvišenost dr. Jakoba Missio.
Pozor, naročniki 1 Precej po novem letu bode »Slovenski List-' prinašal poljuden pouk o novi civilni pravdi in pozornost bode obračal tudi na dober listek. V poročilih o političnih in dnevnih novicah in o gibanju društev se bode list meril z dnevniki, dasiravno je več kot trikrat oeneji, kakor dnevniki. Vse to list priporoča narodu.
»Slovenski List" izhaja v sredah in sobotah. Naročnina je za vse lelo 4 gl(l., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za donašanje na dom v Ljubljani se računa po 15 kr. za četrt leta. Posamezne številke se prodajajo po 5 kr.
v Ljubljarii v prodajalnici pri Štefetu pred škofijo št. 5.
Klic umirajočih. »Mir" vsklika o slogi na Kranjskem : »Vesela novica prihaja iz bele Ljubljane ob koncu leta. Resno delajo rodoljubi na to, da spravijo in pomirijo razdvojene brate, da jih združijo na skupno delo v blagor naroda. Dal Bog, da se blaga namera posreči in pa da nas novo leto najde združene vse, kar nas je rodila slovenska mati, pod skupnim praporom v borbi za vero, dom in cesarja!"
Kot novoletni dar naj kupijo gg. dr. Šu steršič, dr. Ferjančič in dr. Krek, da se jim olajša težavna misija za spravo, »Slovenski Narod", št. 297 in naj ga pošljejo vsem kranjskim deželnim poslancem narodne stranke. Tu se v dopisu s Koroškega slika s pretužnimi barvami, kaj se je godilo na Koroškem na shodih zadnje božične praznike in kako sovražniki za-grebajo Slovence za večno. Ako poslanci nimajo v prsih kamna mesto srca, vsklikniti morajo: Proč z bojem na Kranjskem in hitimo pomagat koroškim bratom, da živih ne zakopljejo Nemci!
Narod se oglaša. »Edinost" je dobila z Dunaja to le brzojavko :	»Popolnoma soglašujč
z izstopom Hribarjevim iz narodne, stranke kličemo: Živio Hribar! Živela narodna odločnost! Slovenijani: Nagode, Tičar, Frank, Jerala, Demšar, Potočnik." — Mi smo prejeli že več glasov v istem smislu. Objavljati nam jih ni treba, ker smo prepričani, da bode zmagal Ivan Slovenec Johanna Nemčurja.
Drobne novice. — Božičnica v velikovški Narodni šoli" se je vršila ob ogromni udeležbi sijajno. — Pri občinskih volitvah na Koroškem so Slovenci zmagali v Šmihelu nad Pliberkom in Globasnici. Slava! — Na Bledu bodo v proslavo cesarjeve petdesetletnice zgradili ubožno hišo za 4800 gld. — V Kozjem je vsled neprevidnosti na sv. Štefana dan brat vojak, ki je došel na dopust, ustrelil svojo sestro.' — V Ptuju so Nemci ponudili slovenskemu trgovcu s pisalnim orodjem, če gre iz Ptuja, 1000 gld., a ker jih ni hotel, kupili so hišo, v kateri ima svojo proda-jalnico, samo da si odpravijo konkurenco. O, ti Nemci! — V Brežicah je lani obiskovalo nemško šolo 100 otrok, letos že hodi vanjo 150 otrok. Tako gredo Nemci povsod naprej, Slovenci pa nazaj — V sv. Andražu v Slovenskih goricah bode na sv. treh kraljev dan shod, na katerem bode poročal dež! posl. dr. Jurtela.
»Narodovemu" in »Slovenčevemu" uprav-ništvu v album je zapisala »Soča":	»Mnogi
ljubljanski trgovci so uprav nesramno predrzni! Neki Heinrich Kenda na Mestnem trgu je napravil tudi po potresu po celi hiši velike samo-nemške napise; znamenje, da mož preziia Slovence — in vender priobčuje v ljubljan. listih ogromne oglase, kar je zopet znamenje, da mu dišč slovenski groši. — Od takih ljudij ne spre jemajo oglasov goriški slovenski listi. Menimo, da bi bilo najbolje, ako bi se tudi v Ljubljani stopilo malce na rep takim Nemškutarjem! “ ■ Zvedeli smo iz gotovega vira, da je brskanje »Slov. Lista" glede inseriranja nemških tvrdk v slovenskih listih pri »Slovencu" že malo pomagalo, nadejamo se torej, da v novem letu tudi »Narod" ne bode mazal svojih koles z nemškim oljem.
Umrl je 29. t. m č g. Josip Škrl, župnik v Rodiku, v tržaški škofiji.
Uvaževanja vredne misli nam izraža koroški Slovenec v lepem pismu. Piše nam: »Združujete se kranjski Slovenci in »Slov. List" za hteva z nami vred, ne puhlega kompromisa, pač pa faktično združenje kranjskih slovenskih strank v jeden deželnozborski klub, v jeden zvrševalni odbor, v jedno politično in narodno gospodarsko društvo. Tako združeni Slovenci naj izdajajo pod nadzorstvom skupnega časni karskega odbora jeden velik dnevnik, v katerega naj se strnejo »Narod", »Slovenec" in »Slov. List". To je lahko doseči, če imajo Vaši kranjski politiki — poštene namene in srce na pravem mestu.
Naši policaji so sicer prijetni ljudje, bili bi pa še bolj, ko bi se odvadili nekaterih nem škutarskih razvad. Nekateri stražniki — ne vsi — opozarjajo po dvanajsti uri ponoči dobro
voljne gostilniške goste s prav* klasičnimi opomini »Fajromt, gospoda!" »Polizeistund". To se pač slovesnejše čuje, nego bi se čul opomin v slovenščini, vender bi želeli, da se vsaj za po-skušnjo upeljejo slovenski »opomini".
Hrvatski Židje so dobili tudi v Ljubljani gorak prostorček. V Šelenburgovih ulicah sta si pripravila prijetno gnezdo dva hrvatska Žida brata Polak. Njunega comptoirja se Slovenci prav lahko izognejo tembolj, ker sta ta dva »brata Hrvata" toli rodoljubna, da imata na prvem mestu nemški napis.
Precej nemške nadutosti mora imeti v sebi posestnik glavne tabačne trafike v Ljub-ani g Gruber, ki je v neki gostilnici zahteval, da naj se odstranijo užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Ta možic bode za svojo nemško predrznost najbolje kaznovan, če se merodajni narodni krogi potrudijo, da bode moral na svojo srodajalnico obesiti tudi slovenski napis. Saj e pač malo čudno, da ima v Ljubljani c. kr. glavna tobačna zaloga samo nemški napis!
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu objavlja svoja naznanila samo v itali-anskem časniku »Osservatore". »Edinost" vpraša: »Ali je zavod, ki raztega svojo moč preko tržaške okolice, Istre, Dalmacije, Goriške, Kranjske, res e za Italijane?! — Mi pa pravimo: Kaj pomaga zdaj vprašati, ko smo bili tepeni! Prej je bil čas za vprašanje, če bode res dvoje kranjskih lenuhov, na katera se je žal tudi Trst zanašal, jomašilo vse Lahe v vrečo! Vsak dober nauk moramo res Slovenci drago plačevati!
Iz Trsta se nam piše: Občni zbor delegatov okrajnih bolniških blagajnic iz Kranjske, Primorske, Istre in Dalmacije se je vršil 30. t. m. pri obilni udeležbi. Slovenskih delegatov je bilo 18. Zsstopani so bili kraji: Ljubljana, Kamnik, Novo Mesto, Radovljica, Logatec, Št. Vid pri Ljubljani, Vrhnika, Litija in Ajdovščina. Slovenski krščan-skosocijalni delegati so se krepko uprli Lahom, ko so hoteli govoriti laški. Dr. Brejc iz Ljubljane jih je pobijal v slovenskem jeziku. Stavili so Slovenci več resolucij ter prošnjo laške okrajne bolniške blagajne v Piranu za več tisoč gld. posojila z večino glasov odbili.
Jugoslovanska socijalno - demokratska stranka je imela svoj drugi strankarski shod v Ljubljani na sveti dan. Do sedaj je bila pri nas Slovencih navada, da smo ta dan praznovali. »Soča" pravi: »Nismo zagrizeni klerikalci, a vender si ne moremo kaj, da kot katoliški Slovenci protestujemo odločno zoper to,‘da bi se sveti dan porabljal v strankarske shode, in še v Času, ko se v vseh cerkvah širom slovenske domovine služi svečano božje opravilo!
Z Jesenic se nam piše: »Narod" se norčuje iz našega »Katoliškega delavskega društva". Čudni gospodje morajo biti ti »Narodovi" narodnjaki Svoje delavske organizacije niso menda mogli stvoriti, zato pa na tem polju cvetč njihova delavnost v vednih napadih na »Katoliška delavska društva". Res plemenito je tako narodno delo — napadati društva, ki so slovenskim delavcem skoro edino zavetišče proti socialnodemokratski povodnji, pri nas na Jesenicah pa tudi proti nemškutariji, katero goji kranjska in-dustrijalna družba!
Odbor občine Slatina na Štajarskem je v svoji redni seji dne 26. decembra t. 1. soglasno sklenil izreči državnim poslancem desnice svoje popolno priznanje za njih pravilno postopanje v državnemu zboru nasproti nezaslišanemu divjanju državnih poslancev levice. K temu izreka najsrčnejšo željo, da bode zveza med Slovani ostala trajna in nerazrušljiva, tako glede zastopstva v državnem zboru, kakor tudi gledč narodov — da se tako doseže popolna enakopravnost Slovanov v Avstriji. Ta resolucija naj se izroči državnemu poslancu V. skupine č. g. J ŽiČkarju, kateri blagovoli o tem sklepu obvestiti parlamentarno komisijo desnice". — Enake resolucije odposlalo bode tudi veliko drugih občin rogaškega in šmarskega okraja.
»Popotnika" prevzame »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" s 1. januvarjem 1898 v svojo popolno last in upravo.
Iz Gornjega Grada se nam piše: Potna culica se menda veže privandranemu nem škemu
mejnih kolov. Stvar sodnijsko še ni zastarela in poljski listi sedaj opozarjajo policijo, da se pri prihodnjem Banffyjevem obisku cesarskega Dunaja spomni na to stvar.
Hrvatski trgovski list „Hrvatski trgovac“ bode pričel z novim letom izhajati po dvakrat na mesec v Zagrebu kakor glasilo hrvatskega trgovskega društva.
Višja katoliška duhovščina, ki se je bila dne 30. decembra sešla iz raznih delov Rusije v Petrograd k posvečenju novih škofov, je izrazila carju najprisrčnejšo udanost in zahvalo; da car tako očetovski skrbi za potrebe katoli škega prebivalstva na Ruskem. Adreso je predložil carju minister notranjih zadev in car se je škofom iskreno zahvalil.
Požar in potres. Nesrečno je mesto Port-au-Prince v Ameriki. Dne 28. decembra zvečer je nastal požar in upepelil 800 hiš, več skladišč in 1 cerkev. 3000 ljudij je brez strehe. Dne 29. decembra ob 7. uri zjutraj je pa prišel potres, ki je trajal več minut. Zemlja je dobila več razpok. Ljudje so se rešili;
Drakonična obsodba. V Litomišlju so pripeljali te dni v železo ukovanega češkega podčastnika pred vojno sodišče. Podčastnik je ob času praških nemirov rekel zapovedujočemu častniku: „Izvolite z menoj češki govoriti! Jaz razumem samo češki.0 Vojaški sod je obsodil podčastnika radi teh besed na lOletno ječo!
Češka Matica šolska je živa priča velikanske požrtvovalnosti češkega naroda. Začetkom tekočega šolskega leta je vzdrževala: 43 ljudskih šol s 115 razredi s 116 učitelji in 6859 učencev; 42 otroških vrtcev s 58 oddelki, z 78 učitelji in 3520 učencev; 5 srednjih šol z 20 razredi, z 48 učitelji in 962 učencev; skupaj: 91 šol s 193 razredi, z 244 učitelji in 11341 učencev. — „Matica šolska" podpira pa še mnogo drugih šol in zavodov. — Češko rodoljubje, češka požrtvovalnost naj bodi izgled, da ustrajamo tudi mi na delu, katerega smo se lotili KoneČna zmaga mora biti naša, saj se bojujemo le za svoje pravice.
Junaška Črnogorka. Na Črnogorski turški meji so Turki napadli Radoslava Rosiča in njegovo lepo hčerko Milico. l61etno dekle je zagrabilo očetovo puško ter dva Turčina ustrelilo, tretji je pobegnil
Zveza bavarskih železničarjev, ki stoji popolnoma na krščanskem stališču, broji že 9300 članov.
Najstarejši Mariboržan, vpokojeni nadučitelj Frančišek Regolec, je dne 27. decembra umrl v dobi 97. let. Bil je vseskozi veren mož ter svoje dni učitelj slavnega Fr. Miklošiča in sedanjega prevzvišenega nadškofa goriškega, dr. Jakoba Missie.
Isterski Italijani govore, da bodo tudi v Pulju slovenski poslanci isto doživeli, kar so v Poreču, in da bodo čutili kulturo italijanskih pesti.
Planinski vestnik, ima v svoji zadnji letošnji številki to-le velezanimivo vsebino: Pesnik Gregorčič, sin planin. Črtica. Spisal J. Mandelj. Koči na Kredarici. Kristina. Nesreče v planinah
1.	1897. Sestavil F. K. Črez Mali Triglav na Kredarico. Priobčil Al. Knafelc. Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli? Božične sanje Aljaževe. Društvene vesti. Razne vesti. Književnost. Ob koncu 1. 1897.
Uredništvo „Slovenskega Lista" vošči vsem cenjenim sotrudnikom in somišljenikom: Mirno in srečno novo leto!
Kuga v Bombaju še vedno razsaja. Na novo zboli na dan okoli 50 oseb. Dosedaj je zbolelo za kugo 14.257 oseb, umrlo jih je pa
11.882 , kar dokazuje, kako strašna je ta bolezen.
Spiritizem se vedno bolj razširja in šteje že do 60 milijonov pristašev. Spiritisti imajo 200 časnikov. Največ jih izhaja v Ameriki; na Francoskem 30, na Španskem 25 in na Nemškem 6. Spiritiste moti duh, socijalne demokrate pa trebuh.
Advokatov imajo v Zjedinjenih držav blizu 90.000. Na vsakih 800 prebivalcev pride jeden' advokat. Gotovo preveč!
izhaja v Trstu. Prinaša krasne slike ter brije kosmate ljudi v zimi in letu, kjer jih dobi.
Naročnikom ga pošilja za samih 6 kron na leto 102 (1—1)	udani
Miloš Kamuščič,
u rednik.
Društva.
»Glasbena Matica" priredi 8. januvarja v „Nar. Domu* ples, 12. januvarja pa koncert.
Ustanovitev »Slovenskega čebelarskega društva*1 s sedežem v Ljubljani je c. kr. deželna vlada dovolila in že potrdila pravila.
Centralna posojilnica slovenska v Krškem naznanja, da bode novi rentni davek sama plačevalo, in vabi pri tej priliki p. n. slovensko občinstvo, svoje prihranjenje novce vlagati blagohotno v njeno blagajnico. „Centralna posojilnica slovenska" je registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ž njo je že v zvezi dvajset slovenskih posojilnic, ki so prevzele za njo neomejeno jamstvo. Obrestuje po 4I/a°/0, in sicer od 1. in 15. dneva vsakega meseca dalje. Obresti se že vsakega pol leta h kapitalu pripisujejo. Dvigajo se svote do 500 gld. lehko vsak čas brez odpovedi. Vlaga se lehko po položnicah c. kr. poštne hranilnice. Te položnice, hranilne knjižice in vračila se pošiljajo brezplačno. Začasna potrdila so prejemnice c. kr. poštne hranilnice,
oooj im vclece-nje nim gostem vosčvm io&teno
novo
tet ptoi>im 2>a naSa f njo nafitonje ncot. S odličnim opcotoucmjcm
los(i-i)	ch?.	0]Caij^
Oajc-dlcrfavzant v oFvtvpovcm dvozcu,
Svojim cenjenim naročnikom se za- ) hvaljuje za mnogobrojno izkazano zaupanje ) v starem letu ter jim želi 104 (l-l)	)
veselo in srečno	&
novo leto
Razne stvari.
Graški mestni svet je dovolil „Schul-vereinu" za I. 1898. podpore 500 gld. in naknadno za zadnja štiri leta še po vrhu 2000 gld.
Fran Pavšner,
krojaški mojster. — Vodnikov trg.
Alojzij Večaj
Vsem svojim prijateljem in znancem vošči 103 c
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
 Cene nizke. 1	1	(47	47)
H proMtoraim vrtom.
Hiša stoji na oglu dveh ulic. Kdor bi ne hotel kupiti vsega posestva, se mu odproda tudi del vrta, mimo katerega se otvori v kratkem nova cesta.
Cene jako zmerne, "fel Več pove iz prijaznosti upravništvo Slovenskega Lista41.	100	(3—3i
rodbina	J
Jožefa Turka. \
♦♦♦♦♦♦♦ >4	♦♦*•♦♦♦♦»!
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
naj razno vrstnejših
klobukov, cilindrov Čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
8 (62 5!) J, Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
„Kondor“ navadne	1	par	. . .	gld.	2*—	g
„ ponikljane	„	„	...	„	3-—	H
„Helios“ „	6*-	H
„Hali£ax:“ navadne	„	„	...	„	1*40	Š|
pri	H
Andr. Druškoviču H
101 (3—2)	Mestni	trg	št.	10.	<|
Odgovorni prodnik: Svitoslav Bro	I*d»jat#lj:	Konaoroij	'SJovenakega	List*",	Tisak	l	Blasnikovih	naslednikov	v	Ljubljani.
„hišniku“. Devet dolgih pa mastnih let je absolutno gospodoval. Vladal je kot pristni turški paša, Preziral je migljeje dobrohotnih, rogal se je zatiranemu narodu. Kamor je prišel, vse je bežalo. Zdaj mislimo, da je mera polna. Opravičeno upamo, da novi gospodar pokliče tudi novega „hišnika“, skrbnega sebi, pravičnega nam.
V	Gradcu izgubi 150 rezervnih častnikov, ki so pri zadnjih nemirih pomagali rogoviliti šarže.
Imetelj 87. pešpolka je postal podmaršal pl. Succovaty, korni poveljnik v Gradcu.
Ogerski ministerski predsednik Banffy
je I. 1872. na avstroogerski meji izruval več
Vasco da Gama. V Portugalski bodo slavili meseca maja 1898. velikansko slavje štiristoletnice okritja vodne poti v Indijo. Vasco da Gama si je priboril za to odkritje isto zaslugo, kakor Krištof Kolumb z odkritjem Amerike, kajti Vasco je bil prvi, ki je našel pot po morju iz Portu galske v bogato Indijo.