Nov način kredita za uradništvo in učiteljstvo. Dandanes je ves svet v težki gospodar* ski krizi. Poljedelci. trgovci, industrijalci in obrtniki tožijo o veliki ekonomski krizi, ki jih tlači. Vršijo se razgovori, zborovanja in ankete, kako odpomoči tej veliki mori, ki tlači ne le producente, temveč tudi konsus mente. Stavljajo se predlogi in iščejo nova pota za ublaženje splošne gospodarske krize. Če pogledamo zgodovino gospodarskega razvoja in napredka, vidimo, da so se baš v časih najhujših gospodarskih stisk našla nova pota, ki so pomagala h gospodarskemu na* predku tega ali onega stanu. V časih hudih stisk delavstva na Angleš^ kem, so si delavci ustanovili prvo zadrugo, ki so jo drugi ne le omalovaževali, temveč celo zasmehovali in zasramovali. Pomislimo samo, kako težko stališče je imelo v začetku zadružništvo pri nas Slovencih. Prišla pa je potem doba obrata v drug ekstrem, ko se je mislilo, da je zadružništvo univerzalno sred= stvo za gospodarski napredek vseh stanov, ne samo delavstva in kmetov. Dandanes pa se že uvideva, da imajo zadruge specijalen pomen za gospodarski na= predek le gotovih stanov in plasti naroda. Banke in hranilnice lepo napredujejo, čeprav so v začetku mnogi mislili, da jih izpodrinejo zadruge=posojilnice. Banke in hranilnice od= govarjajo gospodarskim potrebam čisto dru= gih stanov in plasti naroda, kakor pa zadru« ge^posojilnice in torej vidimo, da uspevajo tako banke, kakor hranilnice in tudi zadrugeposojilnice. Z zadrugamkkonzumi se je hotelo go= spodarsko odpomoči kmetom, delavstvu in uradništvu. Izkazalo pa se je, da zadruge= konsumi niso universalno sredstvo za gospo= darski procvit vseh mogočih stanov in plasti naroda. Na kmetih se zadrugeskonsumi niso mogli tako razviti, kakor so propagatorji za* družništva prorokovali in pričakovali. Tudi med uradništvom ni takega uspeha, kakor so ga razni entuziasti napovedovali. So razni vzroki, da zadružništvo ne uspe-va tako, kakor se j.e pričakovalo, da bo. Glavni je ta. da propagatorji zadružništva v svoji vnemi prezrejo, da tudi zadružništvo ni univerzalno sredstvo za rešitev go= spodarske krize naroda. Zanimiv je v tem oziru primer bank v Beogradu. Poleg par ve» likih bank v Beogradu, ki odgovarjajo name* nu denarnega zavoda (banke) ter lepo uspe* vajo, je v Beogradu vse polno malih bank, ki vegetirajo, ker ne odgovarjajo dejanskim potrebam. Mnogo pa jih je tudi propadlo ali pa so neslavno potom tihe, mirne likvidacije izginile iz vrst bank. Še pred par leti so mU slili Beograjčani, da je banka univerzalno sredstvo za gospodarski procvit ter so usta^ navljali banke in banke. Beograd je imel go* stilničarsko banko, Mesarsko banko, Činov« niško banko, Posestniško banko itd. Vsak stan je hotel imeti svojo »banko« ter je od nje pričakoval pomoči v gospodarski krizi. Posledica pa je bila, da so prišle razne »banke« same v krizo, ker je bila gospodar* ska kriza jačja nego dejanska potreba za to ali ono »banko«. v Slično je bilo in je drugod glede raznih zadrug. Če se razne zadruge ustanavljajo brez dejanske potrebe, ne uspevajo ter slej ali prej prenehajo životariti. Od takih zadrug, ki samo životarijo, nima nikdo koristi in ustanovitelji se še čudijo, da se jih ne okle* nejo tisti, katerim so jih namenili. Ni eno za vse. Tako banke in hranilnice, kakor tudi raznovrstne zadruge imajo svoj specijelen delokrog in namen. Če odgovarja dejanskim potrebam življenja, uspeva in na= preduje, ako ne, životari in hira ter slej ali prej preneha »osrečevati« svoje klijente. Veiika razlika je med bančnim *jn za« družnim kreditom. Eden je primeren za te gospodarske kroge, drugi za druge. V .Ameriki in zapadni Evropi, kjer je gospodarsko življenje bolj razvito in bolj diferencirano, kakor je pri nas, so zadnja leta ustanovili in še ustanavljajo nove vrste kreditnih organizacij. ki so specijelno name« njene tistim, ki imajo fiksne mesečne plače, t. j. za uradništvo in ki so se izvrstno obnesle. Uradništvo potrebuje kredit pred vsem za nakup obleke, perila, obutve in drugih življenskih potrebščin. Ta kredit mora biti zelo poceni, ker za uradnika je kredit z vi= sokimi obrestmi veliko breme, veliko večje kakor je n. pr. še tako visok bančni kredit za industrijalca ali trgovca, ki prevalita stro^ ške za kredit na druge, na svoje odjemalce. Uradnik ne more prevaliti stroškov (obresti) za kredit na druga ramena. temveč obreme; njujcjo le njegovo slabo rejeno mošnjo. Uradniški kredit mora biti kratkoročen,, plačljiv v mesečnih obrokih. Za predolgo dobo se uradnik ne sme zadolževati; saj kdor solidno živi. tudi ne potrebuje velikega dol* goročnega kredita. Za solidnost gospodar= skih razmer uradnika je bolje da ima kjfedit n. pr. le (za dobo šestih mesecev in potem, ko ga izplača zopet vzame nov kredit, azi= roma prejšnjega obnovi. Seveda ne smejo nastati z obnovljenjem kredita novi stroški za uradnika, ker princip mora biti, da mora kredit kolikor le mogoče malo obremenjevati uradnika, sicer ne> pride nikdar, oziroma z lahka na zeleno vejico. Opasno je za uradnika, če se več za» dolži, kakor pa iznese njegova eno; oziroma dvomesečna plača, ker potem so bremena navadno prevelika za ekonomsko moč nje= govo tcr zaide v težkoče. Dolg v znesku enos oziroma dvomesečne plače je za uradnika večje breme, kakor pa za industrijalca ali trgovca, dolg 100.000 Din ali celo 1,000 000 Din pri banki, kajti banka, preden da komu kredit. natanko oceni njegovo ekonomsko moč. In svobodno lahko rečem, da lažje pla« čuje obresti in amortizacijo industrijalec, kateremu je banka dovolila milijon kredita, kakor pa uradnik obresti in amortizacijo svojega dolga v znesku par tisoč dinarjev. Pa še eno resnico naj omenim. Pri po» deljevanju kredita se ravnajo in se morajo ravnati denarni zavodi, banke, hranilnice, zadruge fposojilnice) po ekonomski moči prosilca, ker sicer utrpe škodo. Če prosilec sam ni ekonomsko zadostno močan, zahte^ vajo po 1, 2 ali celo po 3 poroke, ki morajo s prosilcem vred podpisati dolžno pismo ozi» roma menico. Znana resnica je pa tudi, da lažje dobi poroke ekonomsko močan prosi^ lec kredita, in sicer za veliko vsoto, kakor pa ekonomsko slab prosilec za malenkostno vsoto. Poroke iskati in prositi, je za ekonom* sko slabega prosilca kredita bolj mučno in težko, kakor pa za bogataša. Bogatašu vsak rad pomaga, revežu pa nihče. Če se hoče uradništvu gospodarsko res pomagati, se rnu mora nuditi kredit, ki od« govarja gori navedenim načelom. Kredit za uradništvo mora odgovarjati naslednjim načelom: \ 1. mora -biti zelo poceni, 2. ne sme biti previsok, temveč primeren njegovi plači, "• 3. mora biti kratkoročen, plačljiv v me> sečnih obrokih, ki ne obremenjujejo preveč plače in 4. podeljevanje kredita ne sme biti zve* zano z zamujenjem časa, z mučnim in dosti« krat brezuspešnim iskanjem porokov. Uradnik ali uradnica se naj zanaša le na sebe, le na svojo ekonomsko moč, le tako se lahko zadolži brez nevarnosti, da mu sča« soma dolgovi ne zrastejo čez glavo ter njega in njegovo rodbino gospodarsko in dostikrat tudi moralno in fizično upropastijo. Američani in napredni narodi zapadne Evrope Angleži, Francozi, Nemci in tudi že Čehi, so po zgoraj navedenih principih usta« novili posebne kreditne organizacije za urad= ništvo, ki niso banke in ne zadruge, temveč proste organizacije, ki najbolj ^odgovarjajo dcjanskim potrebam uradništva. Ni treba plačevati članskih prispevkov, ne jamčiti za druge, temveč vsak jamči le sam za sebe. Kredit je zelo poceni, 5% polletno, ni treba porokov in ne menic. ( Za kaj pa rabi uradništvo kredit? Za nakup obleke, perila, obutve in drugih živ« ljenskih potrebščin. To lahko dobi uradni« štvo potom take , kreditnc organizacije od raznih trgovcev po prosti izbiri na šest me* sečno odplačilo po cenah, kakor drugi kupci proti takojšnje.mu plačilu. Da so take kreditne organizacije potreb* ne ter da ustrezajo dejanskim gospodarskim potrebam, je dokaz, da povsod Iepo uspevajo ter se nele število članov, temveč tudi vsota prometa veča od meseca do meseca. Za Dravsko banovino se je ustanovila taka kreditna organizacija za stalne name< ščence. in sicer pod imenom >»OKO«, t. j. »Odplata kreditna organizacija«. Prepričani smo, da se bo ta organizacija razvila tudi v Dravski banovini kljub raz« nim predsodkom in ugovorom, češ, da ima* mo že zadosti denarnih zavodov in raznih konsumov ter nabavljalnih zadrug. Res je, toda ti ustrezajo svojim namenom, med tem ko bo »OKO« ustrezalo specijalno gospodar« ski potrebi tistim, ki so navezani na svojo mesečno plačo. Tudi drugod je bilo v začetku dosti ugovorov in predsodkov, a dobra stvar je zmagala in tako se bo tudi pri nas uveljas vila organizacija »OKO«. ; Za enkrat je organiziranih v Ljubljani že večje število državnih uradov. Organizi* rale se bodo pa tudi posamezne šole. Že zdaj daje natančnejša pojasnila »Gospodarski procvit, družba z o. z., Oddelek »OKO«, Ljubljana, Krekov trg 10/1. B.