Stev. 199 a
V Ljubljani, petek 1. septembra 1939
Leto VI
•mm
Hitlerjev proglas objavljen ob 1 zjutraj:
Nemška armada naj stori svojo dolžnost!
Tuja letala nad poljskim ozemljem in Gdanskom bodo sestreljena
Berlin, I. sept. o. Državni kancler Hitler je ob eni zjutraj objavil naslednji proglas na nemško armado: »Nemška armada! Poljska je odklonila poslednje nemške zahteve. Zato se obrača na nemško oboroženo silo, da poslej ona opravi svojo dolžnost. Poljske roparske tolpe, podprte od redne poljske armade, napadajo nemško ozemlje. To, kar morajo Kemci na Poljskem prenašati, pre-
sega vse meje. Zato bo poslej nemška vojska poklicana, da v vsakem slučaju izpolni svojo dolžnost, čast nemške armade mi je porok, da bo ta naloga sijajno opravljena.«
Ta proglas je bil podpisan ob eni zjutraj dne I. septembra v Berlinu.
Berlin, I. sept. o. Maršal Goring kot vrhovni poveljnik nemškega letalstva, je izdal proglas na nemško letalstvo, v katerem pravi, da bo
nemško letalstvo moralo v izpolnjevanju svojih dolžnosti leteti poslej tudi nad zalivom pred Gdanskom in nad poljskim državnim ozemljem. Poljske oborožene tolpe posegajo v razvoj in Nemčija mora poseči po samoobrambi.	»
Proglas opozarja zato letala nevtralnih držav, da se izpostavljajo nevarnostim, da bodo obstreljevana, če bi letela nad pojskim državnim
ozemljem, nad zalivom Gdanska ali pa nad delom Severnega morja.
*
Berlin, I. sept. o. Prve krvave praske večjega obsega na poljsko-nemški meji so se snoči že začele. Posebno huda pa je bitka, ki se je snoči razvila pri Kreutznachu. Nemški radio sam poudarja, da bitka med Poljaki in Nemci traja že vso noč in zjutraj še ni bila zaključena.
Pogajanj med Nemčijo in Poljsko ni bilo
, ®erl,u' 31- avg. (DNB) S svojim odgovorom dne 28 .avgusta 1939 je vlada britanskega Veličanstva izjavila vladi rajha, da je pripravljena posredovati, da bi se omogočila neposredna pogajanja med Nemčijo in Poljsko o vprašanjih, ki so med tema državama sporna. Pri tej priliki je angleška vlada jasno povedala, da 6e zaveda nujnosti takega postopka z ozirom na vse bolj pogoste incidente in na splošno napetost v Evropi. Kljub svoji skepsi glede razpoloženja poljske vlade, da bi sploh prišlo do sporazuma, pa je vlada rajha v interesu miru izjavila, da sprejema angleške posredovalne predloge odnosno angleški nasvet. V tem smislu je vlada rajha izjavila, da je pripravljena do 30. avgusta zvečer sprejeti opolnomočenca poljske vla-de pod pogojem, da l>o ta opolnomočenec pooblaščen, ne samo razpravljati, temveč tudi obvezno voditi in zaključiti pogajanja. Vlada rajha je nato tudi pristavila, da bo še do prihoda tega poljskega opolnomočenca v Berlin sporočila angleški vladi osnove, na katerih misli voditi pogajanja. Namesto obvestila o prihodu pooblaščenega poljskega opolnomočenca je vlada rajha kot odgovor na svojo pripravljenost najprej dobila vest o poljski mobilizaciji. Čeprav je zaradi odsotnosti poljskega opolnomočenca, katerega je pričakovala vlada rajha, odpadel predpogoj, pod katerim je vlada rajha bila pripravljena obvestiti britansko vlado o svojem mnenju glede možnih temeljev za pogajanja, je zunanji minister v. Ribbentrop sporočil angle-veleposlaniku o priliki, ko mu je izročil zadnjo angleško noto, točno besedilo nemških pred-
logov za primer, da pride poljski opolnomočenec. Pod takimi pogoji misli vlada rajha, da ima pravico pričakovati, da se bo vsaj naknadno takoj določila poljska osebnost, ki bo pooblaščena za pogajanja. Po koraku, ki ga je medtem izvršil poljski veleposlanik, se ponovno vidi, da tudi on ni pooblaščen stopiti v kakršnokoli diskusijo, še celo pa ne bi mogel voditi pogajanj. Na ta način sta vodja rajha in vlada rajha polna dva dni zaman čakala na prihod pooblaščenega poljskega odposlanca. Vlada rajha smatra za potrebno, da 6poroči javnosti te temelje za pogajanja, ki jih je zunanji minister v. Ribbentrop sporočil angleškemu veleposlaniku.
Odnosi med rajhom in Poljsko so sedaj taki, da bi vsak nadaljnji incident mogel pripeljati do spopada med obema oboroženima silama, ki sta ae javzeli svoje postojanke. Po vsem tem mora biti vsaka mirna rešitev taka, da se ne bi mogle pri prihodnji priložnosti ponavljati stvari, ki so vzrok, da s takim stanjem povzročajo napetost ne amo v vzhodni Evropi, temveč tudi v drugih delih ' Vz-roke tal{eSa stanja je treba iskati lrJii i-r n?Pacne,P določevanju meja, ki jih je do-. v- iljcni versajski mir, drugič pa v nemogočem
kSavLPrOU nernSki manjšini v odstopljenih wini riira!na ,e PrePričana, da je pri tem neobhodno potrebno pokazati in v polnem obsegu popraviti gospodarsko in fizično škodo, ki je bila izvršena od leta 1918 do danes. Razume se, da smatra ona to za obvezo, ki velja za obe zainteresirani stranki. ^ iz tega se vsiljujejo sledeči praktični
10.) Za primer, da Poljska zahteva posebne ugodnosti v gdanskem pristanišču, bi se te ugodnosti pogodbeno določile na paritetni osnovi s tem, da bi Nemčija dobila iste pravic« v pristanišču Gdinja.
, , x11LD® h 11 I iti PrkiailQi °d?‘raniJ.vs“k °M«t*k. da j. ,M «n d.uga stran izpostavljena kakšni grožnji, bi dobila Gdansk in Gdinja značaj izključno trgovskih mest, to le mest brez kakršnihkoli vojaških naprav ali utrdb.
12.) Polotok Hela, ki bi morda po izidu plebiscita pripadel Poljski, bi primeru prav tako demilitariziran.
moral v vsakem
Nemčija je zahtevala:
narodnostnega** imJaja, °kakor t„V IJ i'" r * a k ° J. V *j h “ ^ T 8V°iega
Kahor tudi na po<>	cnodušno izrazen želje njegovega prebivalstva.
Marfenwerder,^raudenBm(Grud?«M)-Kulm	" 'k’ & po«*iina od	morja pa do irt0
sama odločila o tem, če naj pripade Polisi k	~	rae““a.l°6 ‘u l*.™> mesta - bo
ljudsko g 1 a s o v a ii j e.Fravico glasovni	J	‘a.nan,Cn n,a.l bl f	v ‘«>i pokrajini
1918 v tej pokrajini. Prav tako imafo	tu.dl	v8f	kl-8°	b‘	r°Jem d° h ianuari®
pokrajini stanovali odnosno, ki so do teK» datumi V*,‘	9? lm°Tauega dne v toJ
in druge elemente. Nemci, izgnani i* teh kraiev V pokrajlm	Is.‘° I?11.,a tudi za Kašube
dolžnost. Zaradi zagotovitve objektivnega glasovanja kaknrVT’ i!‘ IITršll,. 8V01({ glasovalno prav za to glasovanje, se podredi omenjeno ozenX ’lik‘r	*aWfoTitve obsežnih pri;
k n m i s i i i ki nai se takoj sestavi in v liitZ l; ,ak.“F svo' 'as Posaarje. mednarodni “i”.I *ai 1 i«	Rusije	KV	-”Tb 'v
jini polno suvereno državno oblast. V ta namen moraonlnslL™'^ >0 !7v.r8eva a .T P*k»' oblasti izprazniti to pokrajino v čim krajšem roku,	“	*>oljske
4 Iz te pokrajino se izvzame poljsko pristanišče G <Pi n i n n ozemlje, v kolikor » teritorialno omeji na čisto poljsko nasilje. Točie"It^teTnoHslVa stanijsa naj bi se določile s sporazumom med med Poljsko i„ Ne^&Tpo Xbl p. J mednarodnim razsodiščem.	* v
Da bi bilo dovolj časa za obsežna pripravljalna dela, ki so potrebna za zaeotnvitev »ra-i ljudskega glasovanja, se to glasovanje ne bi isvedlo pred potekom 12 mesecev.
Jiluega ljudskega glasovanja
«• Za ta čas bi sc moralo i\emcm	« «„ ,, r tg 0 zvezo % vzhodno Prusiio Polj
‘veza z morjem. Določile bi se eeste i„ železniško ProKe kibi orno gofile svoboden	 7»	fe	nroce	in	cesto	se	hort«	.i. Pr°Kc< ki di oiu
-n*ji« "vV,rana »veza * niurjo....	cesle	2clexnlSke »roee ki bi omo-
fe	n„*«K den	Promet. Za te proge in ceste	se	bodo pobirale dajatve samo t AlM
je	potrebna *a vzdrževanje teh prometnih zil odnosno	za	izvrševanje transportov.
7. 0 priliki glasovanja bo odločila o dodelitvi to pokrajine večina oddanih glasov.
8. Da bi se po izvršenem glasovanju brez ozira na to; kakšen bi bil izid zavotnvil neoviran rr*' Pnirl in nien'ma pokrajinama Gdanskom in vzhodno Prusijo,' kakor tudi neovi-
r izvzeu ^n^irr^' bi Se ‘lol°fil	Pl^JS^rljSe	P.«-
m	n©mški prometni pas, nekako ▼ smeri od Bittowa do Odanski odnosno
proti Tczewu za zgraditev državne avtomobilske ceste in železniške proge s štirimi tiri Zgrajena bi bila tako, da te nove «vez* ne bi motile poljskih prometnih zvez, torej tako. da bi Sl* avtomobilska cesta n železniška pr0ga preko teh prometnih zvez po mostovih ali bi tekli pod njima sfcozi podvoze. 1 očno so bo določila širina tega pasu, ki se bo smatral za nemško ozemlje. Ce bi	pa plebiscit	izpadel	v korist Nemčije, dobi zaradi	svobodnega in neoviranega prometa	s svo-
jim pristaniščem	(*gmjo	Poljska iste pravice za zgraditev	izvzete cestne odnosno železniške	zveze,
kakršne bl se v obratnem primeru priznale Nemčiji.
9. Za primer, da sc koridor vrne Nemčiji, izjavlja vlada rajha, da je pripravljena lotiti st
skupaj s Poljsko izmenjave prebivalstva, toda v obsegu, ki bi bil v razmerju s po-
krajino koridorja.
13.) Ker ima vlada rajha razloge za najtežje pritožbe zaradi ravnanja z Nemci na Poljskem in ker poljska vlada po svoji strani meni, da mora objavljati pritožbe proti Nemčiji, izjavljata obe stranki, da se strinjata s tem, da s« vse te pritožbe predlože pred odbor, ki bi bil po svoji sestavi mednarodnega značaja in bi imel nalogo, da razpravlja o vseh pritožbah, o škodi gospodarskega ali iizičnega značaja, ki je bila povzročena eni ali drugi strani( kakor tudi vse teroristične prestopke drugih vrst. Nemčija in Poljska se obvežeta, da bosta povrnili vso gospodarsko in drugo škodo, za katero bi se dognal o, da je bila storjena od te ali druge strani od let« 1918 do dano s. Prav tako se obvežeta, da bosta preklicali vse zaplembe imetja kakor tudi vse druge postopke, ki motijo gospodarsko življenje, oziroma da v celoti povrneta Škodo zainteresiranim.
14.) Da bi se Nemci, ki bi po tem ostali na Poljskem, ter Poljaki, ki bi ostali v Nemčiji, osvobodili občutka, da so brezpravni v mednarodnem pogledu in da bi se jim zajamčila možnost pritožb zaradi prestopkov, ki bi žalili njihova narodna čustva, naj se Nemčija in Poljske izjavita! d« z obveznimi sporazumi zagotovita pravice obojnih manjšin. S temi sporazumi se bo zagotovil obema manjšinama nemoten svoboden razvoj, svoboda izpovedovanja in poudarjanja njihovih narodnostnih čustev. Zlasti naj se jim v ta namen in v potrebnem obsega dopuste organizacije. Obe stranki se obvežeta, da ne bosta sprejemali v vojsko državljanov, ki pripadajo imenovanima manjšinama.
15.) Za primer, da bi prišlo do sporazuma na temelju teh predlogovi izjavljata Nemčija in Poljska, da sta pripravljeni takoj ukazati in izvesti demobilizacijo svoje oborožene sile.
16.) Nadaljnji ukrepi, ki so potrebni za pospešeno izvedbo navedenih odredb) se bodo določili s sporazumom med Nemčijo in Poljs ko.
V Varšavi so zadovoljni, da so Nemci
pokazali karte
Varšava, ff. septembra, m. V uvezi g 16. točkami, ki vsebujejo nemške sahteve za mirno rešitev nastalega sporazuma, varšavski politični krogi izjaTljajo, da so popolnoma zadovoljni s tem, da so Nemci sami objavili svoje zahteve.
S tem so povsem razčistili položaj. Nihče
no more več zanikati nemške zahteve, da bl morala Poljska odstopiti del svojega oiemlja. Kot odgovor na postavljene nemške zahteve, je Poljska objavila splošno mobilizacijo. Poljski krogi zatrjujejo, (la je to edini poljski odgovor in da ni treba pričakovati nobenih diplomatskih korakov od strani poljske vlade.
Sv. Oče in Roosevelt posredujeta za mir
London, 1. septembra, m. Londonski politični krogi pripisujejo se vodno v oliko pozornost poročilom, ki prihajajo iz Berlina in iz Rima. iu ki pravijo, da se Vatikan in italijanska vlada na vse načine prizadevata, da bi ohranija mir. Zatrjujejo, d je sv. oče v spomenici, ki jo je poslal predsedniku Združenih držav, zaprosil Roosevelta, naj Amerika sodeluje pri novi posredniški akciji. Med tem pa se tudi italijanska vlada trudi, da bi rešila mir. Italijanski veleposlanik v Berlinu Atto-lico je včeraj popoldne tretjič obiskal angleškega veleposlanika Hondersona. 1’olcg tega je bil italijanski poslanik pri Vatikanu sprejet pri sv. očetu. Po tej avdienci je sv. oče poslal Rooseveltu poslanico, v kateri ga opozarja, da je po imenovanju ministrskega sveta za narodno obrambo nemškega rajha v Nemčiji treba pospešiti posredovalne korake.
Vatikan. 1. septembra, m. Sv. oč« Pij XII. i« poslal vsem diplomatskim zastopnikom tujih držav, ki so akreditirani pri Vatikanu, nov poziv za mir. V njem opozarja na veliko napetost, ki jo prcdstaylja sedanji položaj ter ijh roti, naj v skladu s krščanskim duhom preprečijo oboroieu spopad. Svoj poziv je tujim diplomatskim zastop* nikom izroičl vatikanski državni tajnik Maglione. Istočasno ie sv. oče v svoji letni residend Castel Gandolfu naročil, da se morajo po vseh katoliških cerkvah opraviti molitve za mir. V Castel Gandolfu je imel sv. oče daljši razgovor z državnim tajnikom Maglionom. Rasgovarjala sta se samo o pozivu, ki ga je papež poslal diplomatskim zastopnikom tujih držav pri Vatikanu.
Zahtevajte povsod naš list!
Stan
»SLOVENSKI DOM«, dne 1. septembra 1939.
štev, 198,
Letonska nekdaj in sedaj
Zunanji minister Munters želi, naj ga z nenapadalnimi pogodbami puste pri miru
Letonska je ena od baltiških držav, ki ji vsi ponujajo varstvo, pri tem pa mislijo, kakšne koristi bodo vse imeli. Ta država je od vseh baltiških držav po prebivalstvu najmočnejša in vseh Letoneev je nekaj več kakor nas Slovencev. Njeno Klavno mesto je Riga. Leži ob ustju velike reke Dvine, ki teče v senci starodavnih gradov in cerkva. Od ene strani so na deželo pritiskali Rusi, od druge pa Nemci. Letonci pa, potomci enega najstarejših evropskih plemen, so hoteli ohraniti svojo deželo in svojo svobodo. Dežela ima dva milijona prebivalcev, od katerih jih je 74% pravih Letoneev, ki so katoličani ali protestanti, 12% je ortodoksnih Rusov, 4% je Zidov, 3% Poljakov in prav toliko Nemcev. Iz tega je razvidno, kako pisano je prebivalstvo te majhne dežele. Med Nemci je veliko število baronov — podobno kakor v Estonski — ki vsi predstavljajo bolj aristokracijo kakor pa narodnost. Takoj po vojni so jim vzeli mnogo posestev in zdaj čakajo, da bo nekdo prišel in jim vrnil razlaščeno zemljo. Letonsko ljudstvo, ki to dobro čuti, jih sovraži, kolikor jih more. Razne zgradbe spominjajo na nemško gospodstvo, ki je na deželo pritiskalo štiri dolga stoletja in ki se je moralo umaknili Švedom in pozneje Rusom.
Bojevit narod
Po vseh težkih preizkušnjah, ki jih je ta narod prestal, ni skoraj ničesar izgubil na svojem značaju. V svetovni vojni so jim Rusi dovolili imeti svoje polke, ki so bili sestavljeni izključno iz Le-loncev. Seveda jim Rusi tega niso dovolili iz kakšne posebne ljubezni, ampak zato, da bi jih čim bolj podžgali. In ravno ti polki so skoraj dve leti zadrževali Nemce pred Rigo, dokler ni prišel konec. Nemcem se je posrečilo, da so v kratkem
času zavzeli Rigo in bivši nemški cesar Viljem II. je leta 1917 vkorakal v mesto, toda le za malo časa. Leta 1918 je moral tudi sam oditi in Letonci so dobili svobodno državo. Toda leta 1920 jim je zopet pretila nevarnost. Tega leta so navalili na Letonsko boljševiki. Poljaki pa so jih do dobra namlatili in jih pognali nazaj. V svobodni državi so svojo delavnost podvojili in so od leta 1923 pa do letos proizvodnjo zelo dvignili. Vzrok njihove delavnosti pa je iskati tudi v tem, ker so hoteli ohraniti življenjsko raven glavnega mesta Rige, ki je z odcepitvijo od Rusije izgubilo mnogo zaledja.
Počakajte, da pozvonim
Pri svojem notranjem političnem življenju Letonci niso imeli posebne sreče. Imeli so cel kup raznih političnih struj in vlada je imela zelo težko stališče. Leta 1934 pa je ministrski predsednik dr. Ulmanis naredil neke vrste državni udar in od tedaj naprej je združena v osebi ministrskega predsednika še moč predsednika republike. Oprt na svojega zvestega 'prijatelja, zunanjega ministra Muntersa, vodi predsednik svojo dežeio skoraj brez kakšnega nadzorstva. Zunanji minister Munters je nemškega porekla in je rojen v Estoniji. On spada k struji, ki odločno zagovarja letonsko nevtralnost. Z Litvo in Estonijo ga veže pakt baltskih držav, Rusija in Nemčija pa mu ponujata nenapadalne pogodbe. On pa se teh »samosprožilnih pogodb« z vso silo otepa. Pomoč bi spredel samo takrat, kadar bi sam koga poklical. Končno si sam pridržuje sodbo, ali je njegova domovina ogrožena po miroljubnih ali pa po nemiroljubnih namenih kakšne države. On hoče, da ga v tej sodbi pustijo popolnoma pri miru in pravi: Počakajte, da pozvonim!
y	■	—	i	.	.	<	' :
.	*	:	■	■:	'■'■-V	'	'"'V'1	I	.V
     *   - ...................................................................
■/ '	•	<	,	,	•};	4
! ^
mm. ' ■
mrnsiL*
.■-n	".mm.
Ne še zares, pač pa zazdaj še samo za vajo! — Prodiranje francoskih tankov pri velikih
vojaških vajah v Aldershotu.
V nedeljo bodo siamskega princa Tejanasaktija blagoslovili in pognali iz njega hudobnega duha
Stare navade sQ*pr( "vseh narodinh nfekaj svetega, nekaj takšnega, proti Čemer se človek ne smo pregrešiti, če noče veljati za neke vrste »izkoreninjenca«. Prav posebno pa se teh navad drže še tisti narodi, ki se ne morejo postavljati z bogve kakšno kulturo. Med takšnimi so brez dvoma tudi Siamci. To ljudstvo se še danes prav s tako strogo natančnostjo drži svojih nekdanjih navad, kakor se jih je morda pred slo in sto leti, in sicer ne samo revno ljudstvo, ki ima navadno za takšne stvari vsaj nekaj več smisla, pač pa tudi višji sloji. In teh navad 6e drže Siamci tudi, če se mude izven evoje domovine, na primer v tako kulturnih in civiliziranih krajih, kakor je Evropa. To dokazuje dogodek, ki se bo odigral prav v kratkem in na katerega se že dalj časa pripravljajo z vso vestnostjo. V bližini velemesta Londoha v neki moderni vili živi zdaj siamski princ, ki mu je ime Tejanasakti, in ki bo v kratkem pfejel po siamski navadi svoj blagoslov. Za to svečanost so že prinesli iz Siama obleke, ki jih bodo oblekli siamski duhovniki ob priliki te svečanosti.
Mali princ je sin princa in priucezinje Kira-saki; ki se že dve leti mudita na Angleškem in ki sta se nastanila v neki razkošni vili v bližini Londona.
Angleški časnikarji na noben način niso hoteli prezreti tega dogodka, ko bodo blagoslovili malega siamskega princa, pa je zato nekdo od njih sklenil obiskati princa Kirasakija v njegovi vili, da bi o tem dogodku lahko napisal kaj več zanimivega. Ko jo je odkril, je potrkal na vrata, ni pa
se malo začudil, ko mu je prišel odpret mali Siamec v rožastih hlačicah in belih čeveljčkih. Korajžno in z nasmehom je vprašal časnikarja, kaj želi v njegovi hiši. Ko je časnikar dejal, da bi rad govoril s siamskim princem in zvedel kaj več o skorajšnjem, krstu, mu je Siamec dejal, da je on princ, pa da naj kar lepo vstopi. Povedel ga je s seboj v lično opremljen salon, kjer se je začel med njima zanimiv razgovor. Takole je dejal med drugim siamski princ Kirasaki:
»Saj se vendar motite, če mislite, da bo to krst. To se vendar ne more imenovati krst, ker se ime novega princa izbira čisto avtomatično. To pa je kljub temu precej zamotana stvar, ne tako enostavna kakor bi morda vi mislili. Otroci iz siamske kraljevske rodbine dobivajo svoja imena po uri, dnevu ,mesecu in letu svojega rojstva. Cim se otrok rodi, mu duhovniki iz neke posebne knjige določijo ime. Potem takem je tudi naš otrok, mali princ, že dobil svoje ime in nikar ne mislite, da ga bo šele sedaj. Dobil bo le svoj blagoslov, kakor to zahtevajo stare siamske navade. To bo že prihodnjo nedeljo, ko bomo praznovali to našo lepo navado. Obstoji v tem, da otroka prevežejo okrog in okrog s posebnim simboličnim trakom. To ga 1k>, kakor pravi naša vera, obvarovalo hudobnega duha, ki je v njem že od rojstva. Tega mu je treba na neki način pregnati. Zato imamo pri vsakem otroku takšno podelitev blagoslova, ali z drugimi besedami, to preganjanje hudobnega duha iz njega.«
Vsa rodbina, katere član je mali siamski princ, bo obhajala ta dan velik praznik. Udeležil se bo tega domačega slavja v moderno razkošni vili v bliižni Londona tudi stari oče malega princa, ki živi na Francoskem, v Parizu.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
i"
< «£
, ,,,
,Slika, ki jo boste videli sami, če boste obiskali letošnji jesenski velesejem, ki se bo začel v soboto dopoldne z običajnimi slovesnostmi. Gornja slika predstavlja razstavo perutnine
Mirna, složna in odločna Anglija
Še nikdar v zgodovini ni bilo takega duhovnega stanja, v kakršnem se nahaja Velika Britanija sedaj in kako se sprijuznjuje z možnostjo vojne. Po ulicah, tovarnah, pisarnah in zasebnih hišah se povsod vidi duh, ki je čisto drugačen od razpoloženja, kakršno je vladalo leta 1914. 'Nikjer ni videti znaka, kake bučne radosti ali brezglavosti, temveč samo mirno zaupanje. Vse to se odraža tudi v pisanju listov. Kakor je rečeno v članku nekega današnjega jutranjika, smatra angleški narod, da je storil vse,, kar je potrebno za vsako morebit-nost. Mirna odločnost naroda je združena s soglasnostjo brez primere. Eden izmed zunanjih znakov tega edinstva je sporazum med delodajalci in sindikati, ki predstavi jujo 350.000 mehanikov. Na podlagi tega bodo delavci lahko kot strokovni delavci in tako pomagali povečati proizvodnjo orožja, letal in ladij. Več let je obstajal spor med delavci in delodajalci glede tega vprašanja, ki se je sedaj rešilo na-mah, kei; so vsi upoštevali narodne koristi. Sam London kaže od začetka krize razne prizore vojne in miru. Mirno življenje gre po svojem tiru vzporedno z zunanjimi vojnimi pojavi, kakor je shranjevanje premičnin, defili-ranje teritorijalnili čet v uniformah, kopanje rovov itd. Narodni duh je najboljše prikazan v včerajšnjem uvodniku »Timesa«, ki pravi: Po dolgem odlašanju so priprave Velike Britanije sedaj pripeljale do tega, da so letalske, pomorske in kopne sile sposobne odbiti s prvim udarcem kateri koli napad, pa naj pride od katere koli strani. Te sile so tuui zelo vzdržljive.
„Tujina je imela dozdaj čisto napačne predstave o češkem narodu"
Odbor češkega društva za sodelovanje z Nemci je bil danes ustanovljen v Pragi. Odbor šteje 30 članov. Namestnik predsednika; glavnega odbora češke narodne zajednice, Nebesky, je v svojem govoru poudaril, da se med Vsem češkim narodom čedalje bolj utrjuje zavest in prepričanje, o potrebi prijateljskega pravičnega in častnega skupnega življenja Cehov z Nemci v njihovem življenjskem prostoru. Tujina je imela dozdaj čisto napačne predstave o češkem narodu. Češki narod hoče živeti v miru skupaj s svojim velikim nemškim sosedom. Inž. Havlina je izjavil, da ima novo društvo nalogo, da ustvari trdne temelje za sodelovanje kakor tudi temelje za obrambo poštenih in odkritih odnosov, polnih zaupanja med obema narodoma.
Matere in otroci hite na Varno
Po sporočilu ministrstva za ljudsko zdravje obsega prva etapa načrta za izpraznitev velikih mest okrog 3 milijone oseb, od česar odpade milijon in pol na šolske otroke. Za mesto London določa ta načrt izselitev 1,300.000 oseb, od česar je 050.000 šolskih otrok.
Angleški načrt za izpraznitev večjih mest določa poleg izselitve šolskih otrok tudi izselitev mater z otroki pod pet let, žena v blagoslovljenem stanu, težjih bolnikov ter slepih. Uprave posameznih bolnišnic so bile obveščene, nai določijo vse tigte svoje bolnike, ki bi jih za primer potrebe morali prenesti v začasne bolnišnice izven mest.
46 prireditvena razstava ljubljanskega velesejma
Ljubljanski velesejem, zrcalo kulturnega in gospodarskega izživljanja zlasti Slovencev, ima v prirejanju svojih dveh vsakoletnih velesejmov in razstav že svojo tradicijo. Ko se v pozni pomladi pod toplimi sončnimi žarki razbohoti narava, ko zre orač v skrbeh na uspeh bodoče letine, imamo velesejemsko prireditev industrijskega in obrtnega značaja. Ko pa poneha poletna vročina in splošno poletno mrtvilo, otvarjamo našo jesensko velesejemsko prireditev, obsegajočo vedno posebne r ate ta ve iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave so delo mnogih rok, ki so delale in ustvarjale čez poletje, ko je kipelo življenje na sejmišču. Nastopa zlata jesen in zato je tudi geslo naših jesenskih prireditev »Ljubljana v jeseni«.
Spored letošnje »Ljubljane v jeseni«: Kmetijska razstava, pod častnim predsedstvom ministra za kmetijstvo g. inž. Nikole Besliča obsega sledeče oddelke: 1. Semenogojeka razstava. Njen namen bo nazorno prikazal našemu kmetovalcu, katera semena in poljedlske rastline morejo pri nas dobro uspevati in napredovati. 2. Zelenjadna razstava. 3. Razstava sadja. 4. Cvetlična razstava. 5. Čebelarska razstava. 6. Razstava mleka in mlečnih proizvodov. 7. Vinarska razstava z vinskim sejmom m vinsko pokušnjo. 8. Banovinska razstava ovac solčavsko-jezerske pasme in koz domače rjave im sanske pasme. 9. Banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov. 10. Gosodarska razstava rib. ,n' «va gob. 12. Razstava zdravilnih zelišč, o. velika razstava kmetijskih strojev in orodja. Kmetijsko razstavo priredita kmetijski odbor ljubljanskega velesejma in kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Razstava akvarijev in eksotičnih ribic bo priključena razstavi cvetja. Gospodinjska razstava, ki jo priledi Zveza gospodinj v Ljubjani bo povdarila važnost mleka v ljudski prehrani. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov.
Kakor običajno bo tudi letošnjo jesen na velesejmu tekmovanje harmonikarjev, liot višek tekma za prvenstvo v Jugoslaviji in prehodni pokal za leto 1939-49 v nedeljo 10. ‘septembra.
Razstavnemu prostoru bo priključeno veliko zabavišče, ki bo zvečer žarelo v morju lučic.
In končno bo velesejemska uprava srečne izžrebance iz vrst obiskovalcev še nagradila z lepimi nagradami. Običajno se dobe med nagradami motorna kolesa, šivalni stroji, radijski aparati, kolesa in druga lepa darila.
Petek, 1. septembru: 12 Po naših krajih in gaiih (plošče) - 12.45 Poročila — 13 Napovem _ 13,20 Slovenska crlasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi — IS'Napovedi, poročila — 10.30 Kotiček SPT) (dr. Sveto-zar Ilešič) — 19.40 Nac. uia,— 20 Puccinit Dva speva iz or>. Madame Buttcrfly (Zlata Gjunjdenac) — 20.10 Zonska. ura: Žena v službi državne obrambe (ga.. Pavla Hočevar) — 20.30 Kvartet mandolin — 21.1.5 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22 30 Angleške plošfco.
Sobota, 2. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljan-Tv vnJa^ godbe -12 Pio.
skl koncert	H Na"ovcdi - 13.20 Opoldau-
ski Koncert Kadi,iškega orkestra — 14 Napovedi — 19
nm-° VelikiPr6lla “ 19'M Zanimivosti - M 40 Nac knij« I	r,,h	ai°2- Y	narodni veri	(Jelica	Velovic.
ven bik	f, n-Tt	■* k-alman '• Cigajiski	primaš,	operetni
venček	(p osče)	- 30.10	Zaključna beseda o nervoznosti
tn neirastoniji	(g. dr.	Ivan Kanoni)	— 30.30	Schuber-
tove nosim poje gdč. Vanda Ziherl, pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 21.15 Godalni trio (gdč. Francka Urnik, gg. Miran Viher lil Cenda Šedlbauer) Boccheri-ni, op. 0: Trio — 22 Napovedi, poročila — 22.16 Koncert češke glasbe (Radijski orkester).
Lojze Pajtler:
Vihar je bil vse močnejši in drobni pesek, ki je priromal kdovekako daleč iz puščav, je neslo skozi vse špranje. Vse je bilo rumenkasto, obleke, obrazi, pohištvo in celo vedno gostejši večerni mrak, ki je sicer prinašal hlad, ni nam pa dal rešitve pred peskom.
Kakor je bila vožnja sem prijetna, tako je bil večer, namenjen pokoju, vraž-ij zaradi tega peska.
Tu smo si lahko kupili vina, kolikor je kdo hotel. Liter je bil po 70 centimov, dinar naše veljave. Sosedu Poljaku 6em moral posoditi svoj bidon, njegov mu ni zadoščal. Najbrž je ta večer pil na žalost. Drugi smo pili iz nižjih nagibov: zaTadi peska.
Streha nad nami je bila iz pločevine, ki je pa na enem kraju popustila. Tako je imel veter prosto pot, da jo je privzdigoval, kar je povzročilo vso noč mnogo ropota. Skozi odprtino pa se je vsakokrat vsul oblak drobnega peska, da so bile zjutraj odeje čisto rjave. In mi tudi, seveda ,..
Drugo jutro so nam razdelili hrano za nadaljnjo pot proti Fesu, glavnemu mestu Maroka. Slovesa ni bilo nobenega posebnega.
Z vlakom smo odpotovali že ob osmi uri zjutraj. Vožnja je bila zelo enolična. Same rjave planjave in pusta gorovja na obeh straneh proge. Gorovje je del Velikega Atlasa. Vožnja je potekala brez vsake nezgode in brez dogodivščin. Pustinje in vsega smo bili zdaj že dokaj siti. Ni se nam ljubilo niti gledati.
Ob enajstih zvečer smo prispeli v Fez. Na kolodvoru nas je čakala 6pet godba, ki nas je spremila do vojašnice. V vojašnici so jih nekaj namestili v lesenih barakah, a nekaj so nas razdelili po kompanijah, v katerih so bile prazne postelje. Tu sem se spoznal s Slovencem Potočnikom, ki ga pa po odhodu iz Feza nisem več videl. Tisti večer nisva mogla dosti govoriti.
Kakor 6em videl na poti od postaje do vojašnice, je Fez mesto, precej veliko in razsežno ter ima zelo široke ceste, tako da bi se marsikatero evropsko mesto lah ko ponašalo z njimi.
Mora pa biti podvrženo hudim viharjem, saj leži popolnoma na ravnini in je odprto vsem vetrovom.
Edina misel, ki sem jo ob prvih vtisih imel, je bila, da mora Fez biti precej pusto mesto in da nam tu ne bo usojene
dosti radosti. Dosti nisem hotel ugibati, 6a.j sem dozdaj videl, da je najbolje čakati. Najzanimivejše je pač vedno tisto, česar nisi pričakal in te preseneti brez pričakovanja.
Drugo jutro so nas vse novince zbrali na dvorišču in nas razdelili po skupinah za delo.
Jaz sem prišel z dvema tovarišema v kantino, kjer naj bi pospravili. V dobri pol uri smo bili gotovi, nakar nam je dal kantiner vsakemu pol litra vina in smo tam ostali do kosila. Življenje se je torej začelo kazati kaj prijazno. ZveŽet sem hotel iti v mesto, a nisem smel, ker nisem imel »rdečega traku« na ralmenu. Poljak Bertošek pa je bil bolj tič od mene novinca. Kmalu je privlekel zaipe en trak in še meni enega. Dobil ju, je . c*d onih legionarjev, ki niso šli v rhestO. Mahnila sva jo v kino »L’Emipire«.)
Vrnila sva 6e šele ob 1 zjutraj. 1
Drugo jutro sva bila oba klicaija na raport ih dobila štiri noči zapora. Vindar nisem niti teh štirih noči prespal v luknji, kajti četrti dan smo odšli že v Ksar-es-Souk. Nekaj od naše skupine so jih pridržali v Fezu, ostali —■ 84 po številu —, pa 6mo odpotovali.
Ob pol štirih zjutraj so nas že 'zbuditi ta dan. Zato se nisem utegnil niti dobro obleči, kaj šele umiti, ko so me prisuvali pred avtomobil, in mi je kapo-ral hitro stisnil puško v roke. Sam nisem vedel kdaj — in že smo se odpeljali. Bilo je ob 4 zjutraj, bilo je še vse temno in sta morala imeti avtomobila luči.
Ko 6e«n se malo razgledal, smo že drveli v jutranji somrak. Pustinja je še spala, grmenje avtomobila je pregluševalo vse glasove, ki so morda vstajali iz nje. Na vzhodu se je s težavo prižigal dan v rdečih odsevih skritega 6onca, ki je lezlo iz daljnih puščav.
Nikdar do tega trenutka v samotnem jutru nisem tako čutil tujine in skrivnosti, ki spe v tej neznani zemlji. Skoraj me je bilo groza, ko sem se tako živo zavedal, da drvimo v osrčje prave, resnične, divje Afrike. #
Bog ve, kaj mi bo prineslo! Avtomobila sta bila zelo velika. Takoj je bilo videti, da morata biti samo za dolge vožnje. Pot nas je vodila v začetku po pustinji, potem pa med 6amimi hribi. Cesta je bila na nekaterih mestih tako ozka, da js bilo komaj prostora za avto, kaj š^le, da bi 6e bili 6 katerim srečali. Naš šojfer je vozil tako hitro, da sem bil na nekaterih krajih, kjer je bila cesta posebno ozka, prepričan, da bomo zdrknili v vadi, usahlo strugo, ki if bila kakih 6edemde6et metrov pod nami. Tudi tovarišem 6e ni nič boljše godilo. Kateri je zdaj pa zdaj začel od strahu kričati.
Vozili smo 6e vedno navkreber. Okrog 11 eno prispeli na vrh gorovja. Tu je ležal ponekod celo sneg. Opazil sem od tu naprej kakšno kazbo, arabsko napol utrjeno mestece, kakor so se ohranila tudi po obalnih krajih, ko se je mesto razvilo in moderniziralo.
Gruče Arabcev so posedale pred zi-dovji ter nas nepremično gledale. Nismo
videli drugega, kakor oglavnice in pisana ogrinjala, izpod katerih so gorele zagonetne oči. Zdelo se mi je, da 60 ti ljudje nam tako do dna tuji, da 6e ne bi mogel z njimi nikdar razumetj, kaj šele zaupati jim. Vsakdo izmed njih je kos tiste velike uganke, ki jo za nas predstavljajo tuje zemlje ...
Razen Arabcev nismo med potjo srečali nikogar. Niti avtomobilov, niti vozil. Samo karavane kamel z domišljavimi glavami in z gonjači, do oči zavitih v težko, pisano blago.	......
Vse je kazalo, da mora biti pravega prometa tod zelo malo in da smo že v krajih, koder človeku ni dobro samemu
hoditi. ..
Najzanimivejše, kar smo ta dan videli, je bil oddelek meharistov, arabskih jezdecev na kamelah, pod poveljstvom mladega francoskega poročnika. Ti mehari-j,?.0 nekaka puščavska policija Francije, odlična vojaška enota, za katero .Franco-26 vfV/ .° VSe kolonijalne države.
Meharisti 60 taborili na ravnini ob cesti in se ravno pripravljali, da krenejo na pot, kamor jih je klicala zapoved. Stali so v pohodnem redu, vsak ob svojem velblodu, poročnik jih je pregledoval.
Bila je krasna dika.
Velike, rejene živali, med njimi več čisto belih kamel, visoki vojaki v pisani puščavski noši, bojeviti, zagoreli obrazi — skratka, vojaki pripravljeni za vsako junaštvo in za vsako dogodivščino, kakršne so mogoče 6amo v divji, neznani Afriki.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 400Mlo 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo.